EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52018PC0298
Proposal for a COUNCIL DIRECTIVE amending Directive 2006/112/EC on the common system of value added tax as regards the period of application of the optional reverse charge mechanism in relation to supplies of certain goods and services susceptible to fraud and of the Quick Reaction Mechanism against VAT fraud
Predlog DIREKTIVA SVETA o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede obdobja uporabe neobveznega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobave določenega blaga in opravljanje določenih storitev, dovzetnih za goljufije, ter mehanizma za hiter odziv v primerih goljufij na področju DDV
Predlog DIREKTIVA SVETA o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede obdobja uporabe neobveznega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobave določenega blaga in opravljanje določenih storitev, dovzetnih za goljufije, ter mehanizma za hiter odziv v primerih goljufij na področju DDV
COM/2018/298 final - 2018/0150 (CNS)
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 25.5.2018
COM(2018) 298 final
2018/0150(CNS)
Predlog
DIREKTIVA SVETA
o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede obdobja uporabe neobveznega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobave določenega blaga in opravljanje določenih storitev, dovzetnih za goljufije, ter mehanizma za hiter odziv v primerih goljufij na področju DDV
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Namen tega predloga za direktivo o spremembi Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost 1 (v nadaljnjem besedilu: direktiva o DDV) je podaljšati možnost za države članice, da uporabljajo: 1) mehanizem obrnjene davčne obveznosti 2 za boj proti obstoječim goljufijam pri dobavah blaga in opravljanju storitev iz člena 199a(1) direktive o DDV, ter 2) mehanizem za hiter odziv za boj proti goljufijam.
Člen 199a 3 direktive o DDV državam članicam omogoča, da uporabijo neobvezni mehanizem obrnjene davčne obveznosti za plačilo DDV na dobave vnaprej določenega blaga in opravljanje vnaprej določenih storitev, ki so dovzetni za goljufije, zlasti za goljufije znotraj Skupnosti z neobstoječim trgovcem (MTIC).
Če bi država članica želela uporabljati mehanizem obrnjene davčne obveznosti za druge dobave od tistih, ki so navedene v členu 199a direktive o DDV, se ji lahko odobri odstopanje na podlagi člena 395 direktive o DDV za poenostavitev postopka obračunavanja DDV ali za preprečevanje nekaterih vrst davčnih utaj in izogibanja davkom. Vendar pa sta za sprejetje odstopanja na podlagi tega člena potrebna predlog Komisije in soglasno sprejetje v Svetu. Ta proces traja več mesecev (največ 8 mesecev v skladu s členom 395 direktive o DDV). V primerih, ko je država članica nenadoma soočena z velikimi goljufijami, bi zaradi trajanja postopka za pridobitev odstopanja na podlagi člena 395 lahko prišlo do velike izgube prejemkov iz naslova DDV. Mehanizem za hiter odziv, ki je vključen v členu 199b 4 direktive o DDV, vsebuje hitrejši postopek, v skladu s katerim lahko države članice pod strogo določenimi pogoji uvedejo mehanizem obrnjene davčne obveznosti, kar jim omogoča ustreznejši in učinkovitejši odziv na nepričakovane in velike goljufije.
Namen ukrepov iz členov 199a in 199b je, da se državam članicam omogoči hiter odziv na goljufije v trgovini znotraj Skupnosti z neobstoječim trgovcem: člen 199a z možnostjo uporabe mehanizma obrnjene davčne obveznosti za navedene dobave, člen 199b pa z omogočanjem hitrejšega postopka za uvedbo mehanizma obrnjene davčne obveznosti v primeru nepričakovanih in velikih goljufij. Oba člena prenehata veljati 31. decembra 2018 5 .
Goljufija znotraj Skupnosti z neobstoječim trgovcem nastane, kadar trgovec pridobi blago, ki je bilo prepeljano ali odposlano iz druge države članice, z dobavo, ki je oproščena DDV, in ga nato proda naprej, pri tem pa na računu za kupca vključi DDV. Po prejemu zneska DDV od kupca tak trgovec izgine pred plačilom dolgovanega DDV davčnim organom. Hkrati pa lahko kupec, ki deluje v dobri veri ali ne, odbije DDV, ki ga je plačal dobavitelju, prek svojega obračuna DDV. Zdi se, da je neobvezni mehanizem obrnjene davčne obveznosti na podlagi člena 199a direktive o DDV koristno in preventivno orodje, ki je na voljo državam članicam v boju proti tej vrsti goljufij na vnaprej določenih občutljivih področjih, kadar se te pojavijo na njihovem ozemlju. Ko je trgovec zavezan uporabiti mehanizem obrnjene davčne obveznosti za takšne domače dobave, na svojem računu ne more zaračunati DDV. Posledično ne bo prejel zneska DDV od svojega kupca, tako da ne more izginiti s prejetim zneskom DDV. Mehanizem za hiter odziv iz člena 199b je izreden ukrep, ki državam članicam omogoča hitro uvedbo začasnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobavo blaga in opravljanje storitev v sektorjih, v katerih je prišlo do nepričakovanih in velikih goljufij in ki niso navedeni v členu 199a direktive o DDV. Z uporabo tega mehanizma lahko države članice premostijo obdobje, potrebno za pridobitev običajnega odstopanja na podlagi člena 395 direktive o DDV.
V skladu z direktivo o DDV je Komisija predložila poročilo o učinkih mehanizmov iz členov 199a in 199b direktive o DDV 6 . Za namene priprave poročila so bile države članice pozvane, naj sporočijo svoje izkušnje z ukrepi in oceno ukrepov. Da bi se zagotovilo upoštevanje povratnih informacij podjetij, so bili deležniki iz gospodarstva prek skupine strokovnjakov za DDV 7 pozvani, da predložijo svoja stališča. Države članice in deležniki, s katerimi se je posvetovala Komisija, na splošno menijo, da je mehanizem obrnjene davčne obveznosti iz člena 199a direktive o DDV učinkovito in uspešno začasno orodje v boju proti goljufijam na področju DDV. Kar zadeva mehanizem za hiter odziv iz člena 199b direktive o DDV, čeprav ni bil nikoli dejansko uporabljen, večina držav članic meni, da je še vedno koristno orodje in preventivni ukrep zoper izjemne primere goljufij na področju DDV.
Komisija je nedavno predstavila dva zakonodajna predloga, katerih cilj je učinkovitejši boj proti goljufijam na področju DDV. Prvi je predlog za upravno sodelovanje in boj proti goljufijam na področju DDV 8 , s katerim bi se okrepilo sodelovanje med državami članicami za učinkovit boj proti čezmejnim goljufijam.
Drugi je predlog, ki postavlja temelje za preprostejši in na goljufije odporen dokončni sistem DDV za trgovino znotraj Unije 9 . Za postavitev teh temeljev bo uporabljen dvostopenjski pristop. V prvi fazi bo Komisija v prvi polovici leta 2018 predstavila predlog s podrobnimi določbami za izvajanje dokončnih ureditev za dobavo blaga med podjetji (B2B) znotraj Unije.
Te ureditve, ki bi morale začeti veljati 1. julija 2022, bodo zagotovile temeljni odziv na goljufije znotraj Skupnosti z neobstoječim trgovcem. Ker bi bil DDV dejansko obračunan na dobave znotraj Unije, trgovec ne bi več mogel pridobiti blaga, prepeljanega ali odposlanega iz druge države članice, ki bi bilo oproščeno plačila DDV, kar je trenutno glavni vir goljufij znotraj Skupnosti z neobstoječim trgovcem. Samo zanesljivi davčni zavezanci, ki so pridobili status certificiranega davčnega zavezanca, bodo lahko pridobili blago, ki je bilo prepeljano ali odposlano iz druge države članice, ne da bi dobavitelj zaračunal DDV.
Iz prej navedenega sledi, da sta bila ukrepa, ki sta vključena v členih 199a in 199b direktive o DDV, koristna kot začasna in ciljno usmerjena ukrepa. S pretekom njune veljavnosti 31. decembra 2018 države članice ne bi več imele učinkovitega orodja za boj proti goljufijam.
Zato je primerno podaljšati obdobje uporabe ukrepov iz členov 199a in 199b do 30. junija 2022, kar je datum, ko bi moral začeti veljati dokončni režim za dobave blaga med podjetji (B2B) znotraj Unije.
V skladu s členom 199a(1) direktive o DDV lahko države članice uporabijo mehanizem obrnjene davčne obveznosti za obdobje najmanj dveh let. Zahteva glede najmanj dveletnega obdobja uporabe ukrepa se je izkazala kot ovira za nekatere države članice, ki so leta 2017 želele uvesti mehanizem obrnjene davčne obveznosti za boj proti na novo odkritim primerom goljufij na področju DDV pri dobavi blaga in/ali opravljanju storitev s seznama iz člena 199a. Zadevne države članice so nazadnje morale vložiti zahtevo za odstopanje na podlagi člena 395 direktive o DDV v skladu s postopkom iz tega člena, zaradi česar je prišlo do zamude pri njihovem odzivu na opisane goljufije. Zato se predlaga, da se iz določbe črta zahteva po najmanj dveletnem obdobju.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Sedanji predlog ne posega v predlog Komisije glede začasne uporabe splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti 10 , ki bi državam članicam, ki so še posebej prizadete zaradi goljufij, omogočil uvedbo splošnega (in ne le sektorskega) mehanizma obrnjene davčne obveznosti za domače dobave blaga in opravljanje storitev, če so izpolnjeni strogi pogoji. Področje uporabe in pogoji, predlagani za uporabo splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti, se razlikujejo od pogojev iz členov 199a in 199b direktive o DDV.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Direktiva spreminja direktivo o DDV na podlagi člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Ker predlog podaljšuje uporabo nekaterih določb direktive, je potrebna sprememba direktive o DDV.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
V skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5(3) Pogodbe o Evropski uniji, se lahko ukrepi na ravni Unije sprejmejo le, če države članice zastavljenih ciljev ne morejo zadovoljivo doseči same, ampak jih je mogoče zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa lažje doseči na ravni Unije.
Cilj boja proti goljufijam z uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti in z možnostjo uporabe mehanizma za hiter odziv za boj proti nepričakovanim in velikim goljufijam je najlažje doseči na ravni Unije in ima posebno pravno podlago v direktivi o DDV. Zato je za podaljšanje teh ukrepov potrebna sprememba direktive o DDV.
•Sorazmernost
Zaradi neobvezne in začasne narave podaljšanjih ukrepov je predlog sorazmeren z zastavljenim ciljem, torej z bojem proti goljufijam pri nekaterih dobavah blaga in opravljanju storitev ter s podporo državam članicam v boju proti nepričakovanim in velikim goljufijam na področju DDV.
•Izbira instrumenta
Ker gre za spremembo direktive o DDV, se predlaga direktiva.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi
Povratne informacije držav članic in zainteresiranih strani so bile predstavljene v poročilu Komisije o učinkih členov 199a in 199b direktive o DDV na boj proti goljufijam.
Kot je navedeno v poročilu, države članice na splošno menijo, da je mehanizem obrnjene davčne obveznosti iz člena 199a direktive o DDV učinkovito in uspešno orodje v boju proti goljufijam na področju DDV. Zaradi uvedbe mehanizma obrnjene davčne obveznosti so se goljufije v določenih sektorjih znatno zmanjšale ali so izginile. Podobno mnenje je bilo izraženo tudi v odgovorih, prejetih v okviru posvetovanja z zainteresiranimi stranmi iz gospodarstva, ki menijo, da je mehanizem obrnjene davčne obveznosti učinkovit začasni ukrep za boj proti goljufijam.
Kar zadeva mehanizem za hiter odziv iz člena 199b direktive o DDV, čeprav ni bil nikoli uporabljen, večina držav članic meni, da je še vedno koristno orodje in preventivni ukrep zoper izjemne primere nepričakovanih goljufij na področju DDV.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
S skupino strokovnjakov za DDV so bila opravljena posvetovanja glede učinkov ukrepa iz člena 199a direktive o DDV. Na podlagi povratnih informacij je mogoče sklepati, da mehanizem obrnjene davčne obveznosti pri določenih dobavah velja za učinkovito začasno orodje za boj proti goljufijam.
Uporaba neobveznega mehanizma obrnjene davčne obveznosti je bila na splošno ocenjena že v prejšnjih študijah. Nedavna študija o oceni neobveznega mehanizma obrnjene davčne obveznosti 11 je pokazala, da za podjetja ta mehanizem pomeni 43 % višje stroške izpolnjevanja obveznosti. Ocena splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti (tudi v primerjavi s stroški sektorskega mehanizma obrnjene davčne obveznosti) na notranjem trgu je bila opravljena v oceni učinka, ki spremlja predlog o začasni uporabi splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti 12 . Ker je ciljno usmerjeni mehanizem obrnjene davčne obveznosti časovno omejen in ima omejeno področje uporabe, se zdi, da nima večjih negativnih posledic.
•Ocena učinka
S pobudo se podaljšuje uporaba ukrepov iz členov 199a in 199b za podporo državam članicam v boju proti goljufijam na področju DDV, dokler ne bo izvedena bolj poglobljena reforma sistema DDV.
Glede na dejavnosti Komisije v zvezi z oblikovanjem dokončnega režima DDV in glede na pričakovani učinek tega režima na boj proti goljufijam trenutno ne bi bilo koristno, da bi se po oceni iz nedavnega poročila izvedla še ena ocena ali da bi se spremenili ukrepi, ker bi bili vsi zaključki prehodne narave in bi jih bilo treba ponovno oceniti, ko bi začel veljati dokončni režim.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Predlog nima nobenih negativnih posledic za proračun Unije.
5.DRUGI ELEMENTI
Predlog je časovno omejen.
2018/0150 (CNS)
Predlog
DIREKTIVA SVETA
o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede obdobja uporabe neobveznega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobave določenega blaga in opravljanje določenih storitev, dovzetnih za goljufije, ter mehanizma za hiter odziv v primerih goljufij na področju DDV
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 113 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta 13 ,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 14 ,
v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Davčne goljufije na področju davka na dodano vrednost (DDV) povzročajo znatne proračunske izgube ter vplivajo na delovanje notranjega trga.
(2)Da bi se lahko države članice hitro odzvale na primere goljufij v trgovini znotraj Skupnosti z neobstoječim trgovcem, jim člen 199a Direktive Sveta 2006/112/ES 15 omogoča določiti, da je oseba, ki je dolžna plačati DDV za dobave iz navedenega člena, davčni zavezanec, ki se mu dobavi blago ali opravi storitev (mehanizem obrnjene davčne obveznosti). Države članice lahko ta mehanizem uporabljajo do 31. decembra 2018 in za obdobje najmanj dveh let.
(3)Posebni ukrep mehanizma za hiter odziv iz člena 199b Direktive 2006/112/ES državam članicam ponuja hitrejši postopek za uvedbo mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobavo določenega blaga in opravljanje določenih storitev, da bi se lahko borile proti nepričakovanim in velikim goljufijam, ki bi lahko povzročile znatne in nenadomestljive finančne izgube. V skladu s členom 3 Direktive Sveta 2013/42/EU 16 lahko države članice uporabljajo posebni ukrep mehanizma za hiter odziv do 31. decembra 2018.
(4)Komisija je 8. marca 2018 Evropskemu parlamentu in Svetu predstavila poročilo o učinkih mehanizmov iz členov 199a in 199b Direktive 2006/112/ES v boju proti goljufijam 17 .
(5)V poročilu je navedeno, da države članice in zainteresirane strani na splošno menijo, da je mehanizem obrnjene davčne obveznosti iz člena 199a Direktive 2006/112/ES uspešno in učinkovito začasno orodje v boju proti goljufijam na področju DDV v posameznih sektorjih ali za preprečevanje tovrstnih goljufij. Zahteva glede najmanj dveletnega obdobja uporabe ukrepa iz člena 199a(1) se je izkazala za oviro za nekatere države članice, ki so želele uvesti mehanizem obrnjene davčne obveznosti in tega pogoja niso izpolnjevale. Zato se iz zadevne določbe črta zahteva po najmanj dveletnem obdobju.
(6)Kar zadeva posebni ukrep mehanizma za hiter odziv iz člena 199b Direktive 2006/112/ES, čeprav ni bil nikoli dejansko uporabljen, države članice menijo, da bi moral biti ohranjen kot koristno orodje in preventivni ukrep zoper izjemne primere goljufij na področju DDV.
(7)Glede na ugotovitve in zaključek poročila se zdi, da sta se ukrepa iz členov 199a in 199b Direktive 2006/112/ES izkazala za koristna začasna in ciljno usmerjena ukrepa za boj proti goljufijam na področju DDV. Ta ukrepa naj bi se iztekla 31. decembra 2018, potem pa države članice ne bi več imele učinkovitega orodja za boj proti goljufijam na področju DDV. Zato je primerno, da se uporaba navedenih ukrepov podaljša za omejeno obdobje, in sicer do predvidenega začetka veljavnosti dokončnega režima DDV.
(8)Direktivo 2006/112/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –
SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Direktiva 2006/112/ES se spremeni:
(1)v členu 199a(1) se uvodne besede nadomestijo z naslednjim:
„Države članice lahko do 30. junija 2022 določijo, da je oseba, ki je dolžna plačati DDV, davčni zavezanec, za katerega se opravi katera koli izmed naslednjih dobav ali storitev:“;
(2)člen 199b se nadomesti z naslednjim:
„Člen 199b
1. Država članica lahko v izjemno nujnih primerih in v skladu z odstavkoma 2 in 3 ter z odstopanjem od člena 193 prejemnika določi kot osebo, zavezano za plačilo DDV za določeno dobavo blaga in opravljanje storitev, in sicer kot posebni ukrep mehanizma za hiter odziv za boj proti nepričakovanim in velikim goljufijam, ki bi lahko povzročile znatne in nenadomestljive finančne izgube.
Za posebni ukrep mehanizma za hiter odziv se uporabljajo ustrezni nadzorni ukrepi, ki jih izvaja država članica v zvezi z davčnimi zavezanci, ki dobavljajo blago ali opravljajo storitve, za katere se navedeni ukrep uporablja, uporabljajo pa se največ devet mesecev.
2. Država članica, ki želi uvesti posebni ukrep mehanizma za hiter odziv iz odstavka 1, Komisiji pošlje uradno obvestilo z uporabo standardiziranega obrazca, določenega v skladu z odstavkom 4, in ga obenem pošlje drugim državam članicam. Država članica Komisiji zagotovi informacije o zadevnem sektorju, vrsti in značilnostih goljufije, obstoju izjemno nujnih razlogov, nepričakovanem in obsežnem značaju goljufije ter o njenih posledicah v smislu znatnih in nenadomestljivih finančnih izgub. Če Komisija meni, da nima vseh potrebnih informacij, o tem v dveh tednih od prejema uradnega obvestila obvesti zadevno državo članico in opredeli, katere dodatne informacije potrebuje. Vse dodatne informacije, ki jih zadevna država članica zagotovi Komisiji, se obenem pošljejo drugim državam članicam. Če zagotovljene dodatne informacije ne zadostujejo, Komisija zadevno državo članico o tem obvesti v enem tednu.
Država članica, ki želi uvesti posebni ukrep mehanizma za hiter odziv iz odstavka 1 tega člena, Komisiji obenem predloži vlogo v skladu s postopkom iz člena 395(2) in (3).
V izjemno nujnih primerih iz odstavka 1 tega člena se postopek iz člena 395(2) in (3) zaključi v šestih mesecih po tem, ko Komisija prejme vlogo.
3. Ko ima Komisija vse informacije, za katere meni, da jih potrebuje za oceno uradnega obvestila iz prvega pododstavka odstavka 2, o tem uradno obvesti države članice. Če nasprotuje posebnemu ukrepu mehanizma za hiter odziv, v enem mesecu od navedenega uradnega obvestila izda negativno mnenje ter o tem obvesti zadevno državo članico in odbor za DDV. Če Komisija ukrepu ne nasprotuje, to v enakem obdobju pisno potrdi zadevni državi članici in odboru za DDV. Država članica lahko posebni ukrep mehanizma za hiter odziv sprejme po prejemu tega potrdila. Komisija pri oceni uradnega obvestila upošteva stališča, ki so ji jih pisno poslale druge države članice.
4. Komisija sprejme izvedbeni akt o določitvi standardiziranega obrazca za predložitev uradnega obvestila o posebnem ukrepu mehanizma za hiter odziv iz odstavka 2 in informacij iz prvega pododstavka odstavka 2. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz odstavka 5.
5. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(*), odbor pa je za ta namen odbor, ustanovljen s členom 58 Uredbe Sveta (EU) št. 904/2010(**).
6. Posebni ukrep mehanizma za hiter odziv, kakor je določen v odstavku 1, se uporablja do 30. junija 2022.
__________
(*) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije ( UL L 55, 28.2.2011, str. 13 ).
(**) Uredba Sveta (EU) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost ( UL L 268, 12.10.2010, str. 1 ).“;
(3)v členu 395 se črta odstavek 5.
Člen 2
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 3
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju,
Za Svet
Predsednik
