EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.1.2018

COM(2018) 21 final

2018/0006(CNS)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede posebne ureditve za mala podjetja

{SWD(2018) 9 final}
{SWD(2018) 11 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Davek na dodano vrednost (DDV) je davek na potrošnjo, ki ga na koncu krije končni uporabnik, poberejo pa podjetja, ki dobavijo blago ali opravijo storitev. Direktiva o DDV 1 določa številne upravne obveznosti, s katerimi se zagotavlja pravilno delovanje sistema (npr. identifikacija za namene DDV, izdajanje računov, knjigovodstvo in poročanje). Zaradi obremenitve z upoštevanjem predpisov, ki izhaja iz potrebe po upoštevanju teh obveznosti, nastajajo pri podjetjih tako imenovani „stroški upoštevanja predpisov“. Obveznosti DDV zlasti obremenjujejo mala podjetja, saj imajo ta bolj omejena sredstva kot velika podjetja. Zaradi tega imajo mala podjetja 2 (v nadaljnjem besedilu: MSP) sorazmerno višje stroške upoštevanja predpisov o DDV kot večja podjetja.

Direktiva o DDV zato vsebuje več določb, namenjenih zmanjševanju obremenitve MSP pri ukvarjanju z DDV. Take določbe so večinoma vsebovane v poglavju 1 naslova XII direktive – Posebna ureditev za mala podjetja (v nadaljnjem besedilu: ureditev za MSP). Te državam članicam omogočajo, da (i) določijo poenostavljene postopke za obračunavanje in pobiranje DDV; in (ii) MSP z letnim prometom pod določenim pragom oprostijo obračunavanja in odbitka DDV (v nadaljnjem besedilu: oprostitev za MSP). V direktivi o DDV so na voljo tudi poenostavljene obveznosti DDV, vendar zunaj ureditve za MSP. Taki ukrepi so izbirni – države članice jih lahko uporabijo, podjetja pa lahko tako možnost izrabijo.

Trenutna pobuda je del reformnega svežnja, napovedanega v akcijskem načrtu za DDV 3 . Okrepljena je bila z nadaljnjimi ukrepi v zvezi s tem načrtom 4 , kot je razloženo v oddelku o skladnosti z veljavnimi predpisi s področja politike na področju DDV in pismu predsednika Junckerja o nameri, ki spremlja govor o stanju v Uniji 2017 5 . Pregled vseeno že dolgo zamuja zaradi treh glavnih razlogov.

Prvič, kljub dejstvu, da lahko države članice MSP oprostijo DDV – gre za pogosto uporabljeno možnost – so MSP zaradi načina, na katerega je oprostitev za MSP oblikovana, še vedno obremenjena z nesorazmernimi stroški upoštevanja predpisov o DDV. Zlasti MSP, vključena v čezmejno trgovino, ne morejo izkoristiti oprostitve za MSP v državah članicah, kjer nimajo sedeža. Poleg tega visoki stroški upoštevanja predpisov o DDV izvirajo tudi iz zapletenosti in raznolikosti pravil o obveznostih DDV v EU, ki jih morajo MSP upoštevati pri čezmejnem trgovanju.

Drugič, trenutni sistem ima izkrivljajoče učinke na konkurenco na domačih trgih in trgih EU. Oprostitev za MSP v eni državi članici, ki je na voljo le podjetjem, ki imajo v njej sedež, negativno vpliva na konkurenčni položaj podjetij, ki oskrbujejo trg te države članice, sedeže pa imajo v drugih državah članicah. To vprašanje se lahko s prehodom na obdavčitev po načelu namembnega kraja v skladu s predlaganim dokončnim sistemom VAT poslabša; številna MSP bodo morda morala svojim naročnikom zaračunavati DDV, ki se razlikuje od DDV v državi članici, v kateri imajo sedež. Načelo obdavčitve po načelu namembnega kraja določa, da se mora DDV prijaviti in obračunati v državi članici, kjer ima naročnik sedež (namembna država članica), ne pa v državi članici, kjer ima sedež MSP (država članica porekla). To pomeni, da (i) za MSP ni enakih konkurenčnih pogojev za trgovanje v EU ter da (ii) se MSP zaradi obveznosti v zvezi z DDV v drugih državah članicah odvrača od čezmejnega poslovanja in čim večjega izkoriščanja priložnosti, ki jih ponuja enotni trg.

Na ravni domačega trga prihaja do izkrivljanja, ker so poenostavljene obveznosti DDV načeloma povezane z uporabo oprostitve za MSP, MSP, ki jih oprostitev ne zajame (ker so presegla prag prometa ali se odločila za splošno ureditev DDV), pa jih ne morejo izkoristiti. To lahko povzroči „učinek praga“, pri katerem MSP upočasnijo svojo rast, da ne bi presegla praga oprostitve za MSP.

Tretjič, pregled ponuja priložnost, da se spodbudi prostovoljno upoštevanje predpisov ter s tem pripomore k zmanjševanju izgub prihodkov zaradi neupoštevanja predpisov in goljufij na področju DDV. Čeprav imajo MSP težave že z izpolnjevanjem domačih obveznosti DDV, je upoštevanje predpisov o obveznostih DDV v drugih državah članicah pri MSP, ki so vključena v čezmejno trgovino, še resnejša ovira zaradi pomanjkanja usklajenosti po vsej EU. Poenostavljeni mini sistem registracije in plačil VEM (mini sistem „vse na enem mestu“) te težave odpravlja z vidika elektronsko opravljenih storitev med podjetji in končnimi uporabniki. Čeprav se mini sistem VEM s predlogom za e-trgovanje razširja na vse dobave med podjetji in potrošniki, je še vedno prisotna potreba po nadaljnjem izboljšanju.

Ukrepanje je potrebno še zaradi dveh razlogov.

Prvič, ureditev za MSP je že zastarela, saj deluje na podlagi odstopanj. Že določbe same direktive o DDV z izrecno določitvijo pragov za 19 držav članic omogočajo odstopanje od osnovnega praga oprostitve za MSP v višini 5 000 EUR. Na odstopanja od veljavnega praga se trenutno opira 10 držav članic, vloženih pa je bilo že več novih zahtev za odstopanje.

Drugič, ureditev za MSP, ki določa ukrepe za uporabo v državi članici, kjer ima malo podjetje sedež, postaja s prehodom sistema DDV na obdavčitev po načelu namembnega kraja nevzdržna.

Posledično je namen pregleda ustvariti sodobno in poenostavljeno ureditev za MSP. S pregledom se zlasti želi (i) zmanjšati stroške upoštevanja predpisov o DDV za MSP na domači ravni in ravni EU; (ii) zmanjšati izkrivljanje konkurence na domači ravni in ravni EU; (iii) zmanjšati negativen vpliv učinka praga; in (iv) MSP olajšati upoštevanje predpisov, davčnim upravam pa nadzor.

To je v skladu s cilji tega predloga, katerega namen je:

·pripomoči k ustvarjanju okolja, ugodnega za rast MSP;

·pripomoči k ustvarjanju učinkovitega in trdnega sistema DDV za vzpostavitev enotnega evropskega prostora davka na dodano vrednost; in

·prispevati k nemotenemu delovanju bolj povezanega in pravičnejšega enotnega trga.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Pregled je del akcijskega načrta za DDV, ki opredeljuje načine posodobitve sistema DDV, da bi sistem postal enostavnejši, odpornejši na goljufije in prijaznejši za podjetja. Ta predlog zlasti dopolnjuje dve drugi zakonodajni pobudi, ki izhajata iz akcijskega načrta za DDV in zadevata prehod na obdavčitev po načelu namembnega kraja: (i) predlog za e-trgovanje, ki je bil sprejet decembra 2016 6 ; in (ii) predlog za dokončni sistem DDV, ki je bil sprejet oktobra 2017 7 . Hkrati je tudi v skladu s pravili o plačilu DDV glede na kraj opravljanja telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja in elektronsko opravljenih storitev 8 , ki so začela veljati leta 2015.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlog je v skladu s strategijo enotnega trga 2015 9 , s katero se je Komisija odločila pomagati MSP in zagonskim podjetjem pri rasti ter obravnavati ključne težave, s katerimi se MSP srečujejo v vseh fazah svojega življenjskega cikla in ki jim preprečujejo, da bi v celoti izkoristila enotni trg. Hkrati je tudi v skladu s politikami EU o MSP, kakor je opredeljeno v sporočilu o zagonu podjetij iz leta 2016 10 , in načelom „najprej pomisli na male“, orisanim v sporočilu o Aktu za mala podjetja iz leta 2008 11 .

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Predlog je v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5(3) Pogodbe o Evropski uniji 12 . Glavne težave, ki so bile zaznane (visoki stroški upoštevanja predpisov, izkrivljajoči učinki itd.), so posledica pravil obstoječe direktive o DDV. Da bi jih poenostavili in s tem zmanjšali obremenitev MSP z upoštevanjem predpisov, mora Komisija predložiti predlog za spremembo direktive o DDV. Države članice imajo v zvezi z direktivo zelo malo manevrskega prostora. Posledično bo ta predlog nedvomno doprinesel več, kot bi se lahko doseglo na ravni držav članic.

•Sorazmernost

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti, saj ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodb, zlasti nemotenega delovanja enotnega trga. V skladu s preskusom subsidiarnosti države članice brez predloga za spremembo direktive o DDV ne morejo obravnavati težav, s katerimi se srečujejo MSP in ki so posledica obstoječih pravil o DDV. Predlagane izboljšave so omejene na majhno število določb o DDV, ki so v glavni vir zaznanih težav. Oddelek 7.4 ocene učinka, ki je priložena temu predlogu, vsebuje dodatne podrobnosti.

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Pri pripravi predloga so bila ocenjena pravila o MSP, ki jih trenutno določa direktiva o DDV. Ocena, ki je vsebovana v Prilogi 8 k oceni učinka, priloženi temu predlogu, temelji zlasti na retrospektivni oceni elementov sistema DDV v EU 13 , ki jo je leta 2011 opravil zunanji svetovalec, in študiji o ureditvi za MSP, ki jo je drugi zunanji svetovalec opravil leta 2017.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Namen strategije posvetovanj je bil pridobiti od zainteresiranih strani povratne informacije o uporabi trenutnih določb o DDV za MSP in njihova stališča o morebitnih spremembah takih določb.

Strategija je zajemala (i) posvetovanje, usmerjeno v 2 000 malih podjetij, ki je bilo opravljeno v okviru študije iz leta 2017; (ii) posvetovanje odbora za MSP, ki ga je opravila evropska podjetniška mreža 14 , pri čemer je bilo prejetih 1 704 prispevkov; (iii) odprto javno internetno posvetovanje, ki je potekalo več kot 12 tednov od 20. decembra 2016 do 20. marca 2017, pri čemer je bilo prejetih 113 prispevkov 15 ; (iv) delavnico, ki je pod okriljem programa Fiscalis 2020 potekala v obliki skupne seje skupine za prihodnost DDV in skupine strokovnjakov za DDV, kar je predstavnikom podjetij iz skupine strokovnjakov za DDV omogočilo udeležbo; in (v) prispevke, prejete prek platforme REFIT 16 . Upoštevani so bili tudi spontani prispevki.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

Ta pobuda je del programa ustreznosti in uspešnosti predpisov. Kot je razvidno iz Delovnega programa Komisije 17 , v katerem so orisane nove pobude, ki bodo v okviru tega programa sprejete v letu 2017, je bil pregled MSP vključen v prednostno nalogo Komisije 18 „Bolj povezan in pravičnejši notranji trg z okrepljeno industrijsko bazo“.

Predlog izpolnjuje cilje, povezane s programom ustreznosti in uspešnosti predpisov, za (i) zmanjšanje obremenitve MSP in davčnih uprav z DDV; in (ii) zmanjšanje izkrivljanja na ravni EU, da lahko MSP v celoti izkoristijo enotni trg. S to pobudo naj bi se zlasti zmanjšali stroški upoštevanja predpisov za MSP, in sicer za 18 % v primerjavi z osnovnim scenarijem, orisanim v oceni učinka (56,1 milijarde EUR na leto v primerjavi s sedanjimi 68 milijardami EUR na leto). Hkrati naj bi se čezmejno trgovanje MSP v EU povečalo za 13,5 %. Pobuda naj bi tudi pozitivno vplivala na prostovoljno upoštevanje predpisov in konkurenčnost podjetij. Več informacij najdete v oddelkih 6 in 7 ocene učinka, priložene temu predlogu.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Izvajanje predloga se bo spremljalo v okviru odgovornosti Komisije za zagotavljanje pravilne uporabe zakonodaje EU o DDV. Poleg tega bodo Komisija in države članice spremljale in ocenjevale ustreznost delovanja te pobude in obseg uresničevanja njenih ciljev na podlagi kazalnikov iz oddelka 8 ocene učinka, priložene temu predlogu.

•Pregled glavnih določb v predlogu

Glavne določbe predloga so:

(1)razširitev oprostitve za mala podjetja na vsa upravičena podjetja v EU ne glede na to, ali imajo sedež v državi članici, kjer bodo obveznosti DDV nastale in bo oprostitev na voljo;

(2)določitev posodobljene vrednosti najvišje ravni nacionalnih pragov oprostitve;

(3)uvedba prehodnega obdobja, med katerim bodo lahko mala podjetja, ki začasno presegajo prag oprostitve, oprostitev uporabljala še naprej;

(4)uvedba poenostavljenih obveznosti DDV za oproščena in neoproščena mala podjetja.

Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

V točkah 1 do 7, 13, 17, 19 in 20 člena 1 se predlagajo številne spremembe, ki se nanašajo na posodobitve, tehnične prilagoditve in sklicevanja na oprostitev za MSP v drugih določbah direktive o DDV.

Točka 8 člena 1 uvaja nov člen 280a, ki prinaša opredelitev pojmov različnih konceptov, potrebnih za uporabo določb posebne ureditve, določene v poglavju 1 naslova XII direktive o DDV.

Opredelitev pojma „mala podjetja“ pomaga pri razjasnitvi teh določb in povečanju pravne varnosti za davkoplačevalce. Pojem bi zajemal vsa podjetja, katerih letni promet v Uniji na enotnem trgu ne presega 2 000 000 EUR. V zvezi z njihovo obravnavo glede DDV uvedba te opredelitve pojma omogoča sprejetje ukrepov za poenostavitev za podjetja, ki so z gospodarskega vidika mala, čeprav njihov promet presega prag oprostitve. Širša kategorija malih podjetij tako zajema podjetja, oproščena plačila DDV, in podjetja, upravičena do oprostitve, ki pa so se odločila za uporabo splošnih pravil ali katerih promet presega prag oprostitve in so zato obdavčena na podlagi splošnih pravil.

Tu sta še dve opredelitvi pojma promet, ki sta uvedeni, da se olajša uporaba nacionalnih pragov oprostitve (“letni promet v državi članici“) in pogoja za upravičenost, ki velja za mala podjetja, ki nimajo sedeža („letni promet v Uniji).

Točke 9, 10 in 16 člena 1 prinašajo spremembe, ki izhajajo iz odprave progresivne davčne olajšave, za katero je bilo ugotovljeno, da povzroča zapletenost in zelo malo prispeva k zmanjševanju obremenitve malih podjetij z upoštevanjem predpisov. Ta ukrep bi bilo zato treba odstraniti.

Točka 11 člena 1 spreminja člen 283(1) glede izvzetja podjetij, ki nimajo sedeža, iz oprostitve. Ta sprememba je nujna, da se oprostitev razširi na podjetja iz EU, ki nimajo sedeža v državi članici, v kateri opravljajo dobave, ki so predmet DDV.

Točka 12 člena 1 spreminja člen 284 z opredelitvijo novega področja uporabe oprostitve za mala podjetja, ki bo za države članice ostala izbirna. Države članice, ki se odločijo za izvajanje oprostitve za MSP, bodo lahko raven svojega praga določile tako, kot to najbolj ustreza njihovemu konkretnemu gospodarskemu in pravnemu okolju. Direktiva o DDV bo vseeno določala najvišjo raven praga oprostitve, ki bo skupna vsem državam članicam, da se zagotovi omejitev področja uporabe oprostitve na najmanjša podjetja in omejijo morebitni izkrivljajoči učinki oprostitve. Oprostitev bo na voljo vsem upravičenim podjetjem v EU ne glede na to, ali imajo sedež v državi članici, kjer opravljajo dobave, ki so predmet DDV.

Da bi lahko katero koli malo podjetje uporabilo možnost oprostitve v državi članici, kjer nima sedeža, mora izpolniti dva pogoja: (i) letni promet podjetja v zadevni državi članici (letni promet v državi članici) bi moral biti pod pragom oprostitve, ki velja v zadevni državi članici; in (ii) njegov skupni promet na enotnem trgu (letni promet v Uniji) ne bi smel presegati 100 000 EUR. Drugi pogoj za upravičenost bi moral preprečiti zlorabe velikih podjetij, ki bi lahko ob odsotnosti praga za skupni promet v EU kljub velikemu skupnemu prometu izkoristila oprostitev za MSP v več državah članicah (npr. če bi bil njihov promet v posamezni državi članici pod veljavnim pragom oprostitve za MSP).

Da se zagotovi učinkovit nadzor nad uporabo teh pogojev za oprostitev, morajo države članice, v katerih ima podjetje, ki uporabi možnost oprostitve v drugih državah članicah, sedež, zbrati vse pomembne informacije o prometu tega podjetja. Zato bo morala v primerih, ko malo podjetje uporabi možnost oprostitve v državah članicah, kjer nima sedeža, država članica, kjer ima to podjetje sedež, poskrbeti za točno prijavo letnega prometa tega malega podjetja v Uniji in njegovega letnega prometa v državi članici ter obvestiti davčne organe drugih zadevnih držav članic, kjer malo podjetje opravlja dobave.

Točka 14 člena 1 spreminja člen 288 z razjasnitvijo, katere transakcije naj se upoštevajo pri izračunu letnega prometa, ki je osnova za uporabo oprostitve pri malih podjetjih.

Točka 15 člena 1 vnaša nov člen 288a, ki uvaja prehodno obdobje za mala podjetja, ki uporabljajo oprostitev za MSP in katerih promet presega prag oprostitve v danem letu. Taka podjetja bodo lahko še naprej uporabljala oprostitev za MSP v zadevnem letu, če njihov promet v zadevnem letu ne preseže veljavnega praga za MSP za več kot 50 %. Določba odraža dve končni točki navedenega prehodnega obdobja, ki delujeta kot zaščitni ukrep pred zlorabo tega ukrepa: ena je povezana s časom (1 leto), druga pa s prometom (preseganje veljavne oprostitve za več kot 50 %).

Točka 18 člena 1 uvaja nov oddelek 2a o ukrepih za poenostavitev za oproščena in neoproščena podjetja. Nov pododdelek 1 združuje številne poenostavljene obveznosti za oproščena podjetja v ureditev oprostitve (registracija, izdajanje računov, knjigovodstvo in obračuni DDV). Poleg tega države članice ohranjajo možnost, da se oproščena mala podjetja oprostijo drugih obveznosti iz členov 213 do 271.

Nov pododdelek 2 določa vrsto poenostavljenih obveznosti za mala podjetja, ki ne izkoriščajo oprostitve za MSP. Taka podjetja so lahko podjetja, ki so sicer upravičena do oprostitve, vendar so se odločila za obdavčitev na podlagi splošnih pravil, in podjetja, katerih letni promet sicer presega prag oprostitve, vendar je hkrati nižji od 2 000 000 EUR, in ki s tem izpolnjujejo pogoje za mala podjetja v smislu nove opredelitve pojma. Ker oproščena podjetja ne morejo odbiti vstopnega DDV, oprostitev v resnici ne bi odpravila pomislekov vseh upravičenih podjetij. Zlasti mala podjetja, ki drugim davčnim zavezancem dobavljajo blago in zanje opravljajo storitve, se bodo morda raje odločala za obdavčitev na podlagi splošnih pravil. Pri takih podjetjih je zmanjšanje stroškov upoštevanja predpisov o DDV zato bolj povezano s poenostavitvijo njihovih obveznosti DDV kot samo oprostitvijo.

Države članice naj zato opredelijo tudi sklop poenostavljenih obveznosti DDV za neoproščena mala podjetja. Tak sklop naj zajema poenostavljeno registracijo, poenostavljeno vodenje evidenc in daljša davčna obdobja, kar bi zmanjšalo pogostost izpolnjevanja obračunov DDV. Neoproščenim malim podjetjem naj bo tudi omogočeno, da se odločijo za uporabo običajnih davčnih obdobij.

2018/0006 (CNS)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede posebne ureditve za mala podjetja

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 113 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta 19 ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 20 ,

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Direktiva Sveta 2006/112/ES 21 omogoča državam članicam, da še naprej uporabljajo posebne ureditve za mala podjetja v skladu s skupnimi določbami in z namenom tesnejše uskladitve. Vendar so te določbe zastarele in ne zmanjšujejo obremenitve malih podjetij z upoštevanjem predpisov, saj so bile zasnovane za skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV), ki temelji na obdavčitvi v državi članici porekla.

(2)Komisija je v svojem akcijskem načrtu za DDV 22 napovedala celovit sveženj za poenostavitev za mala podjetja, usmerjen v zmanjšanje njihove upravne obremenitve in pomoč pri ustvarjanju davčnega okolja, ki bo spodbudilo njihovo rast in razvoj čezmejne trgovine. To bi vključevalo pregled posebne ureditve za mala podjetja, kakor je orisano v Sporočilu o nadaljnjih ukrepih v zvezi z akcijskim načrtom za DDV 23 . Pregled posebne ureditve za mala podjetja je tako pomemben del reformnega svežnja iz akcijskega načrta za DDV.

(3)Pregled te posebne ureditve je tesno povezan s predlogom Komisije, ki določa načela za dokončni sistem DDV za čezmejno trgovanje med podjetji med državami članicami na podlagi obdavčitve čezmejnih dobav blaga v namembni državi članici 24 . Prehod sistema DDV na obdavčitev po načelu namembnega kraja je pokazal, da številna trenutna pravila niso primerna za davčni sistem, ki deluje po načelu namembnega kraja.

(4)Za odpravo težav zaradi nesorazmerne obremenitve malih podjetij z upoštevanjem predpisov bi morali biti ukrepi za poenostavitev na voljo ne le podjetjem, ki so po trenutnih pravilih oproščena, temveč tudi tistim, ki se z gospodarskega vidika štejejo za mala. Za namene poenostavitve pravil o DDV bi se podjetja štela za mala, če bi po prometu izpolnjevala pogoje za mikro podjetja po splošni opredelitvi iz Priporočila Komisije 2003/361/ES 25 .

(5)Posebna ureditev za mala podjetja trenutno dovoljuje le oprostitev podjetij, ki imajo sedež v državi članici, kjer je treba plačati DDV. To negativno vpliva na konkurenčnost podjetij na enotnem trgu, ki nimajo sedeža. Da bi se to rešilo in da bi se izognili nadaljnjim izkrivljanjem zaradi prehoda na obdavčitev po načelu namembnega kraja, bi bilo treba tudi malim podjetjem, ki imajo sedež v državah članicah, ki niso tiste, kjer je treba plačati DDV, omogočiti, da izkoristijo oprostitev.

(6)Mala podjetja lahko izkoristijo oprostitev le, kadar je njihov letni promet pod pragom, ki velja v državi članici, kjer je treba plačati DDV. Države članice bi morale pri določanju svojih pragov upoštevati pravila o pragovih, določena v Direktivi 2006/112/ES. Ta pravila, ki so bila večinoma določena leta 1977, niso več primerna.

(7)Zaradi poenostavitve je bilo številnim državam članicam dovoljeno začasno uporabljati prag, ki je višji od odobrenih z Direktivo 2006/112/ES. Ker ni primerno še naprej spreminjati splošnih pravil z uporabo ukrepov, odobrenih na podlagi odstopanja, bi bilo treba pravila o pragovih posodobiti.

(8)Državam članicam bi morali prepustiti, naj določijo raven svojega nacionalnega praga za oprostitev, ki najbolj ustreza njihovim gospodarskim in političnim razmeram, ob upoštevanju zgornjega praga, določenega v tej direktivi. V zvezi s tem bi moralo biti razjasnjeno, da bi uporaba različnih pragov v državah članicah morala temeljiti na objektivnih merilih.

(9)Prag letnega prometa, ki je podlaga za oprostitev po tej posebni ureditvi, zajema le skupno vrednost dobav blaga in storitev, ki jih mala podjetja opravijo v državi članici, kjer je oprostitev odobrena. Če bi lahko podjetje, ki nima sedeža v taki državi članici, izkoristilo oprostitev ne glede na promet, ki ga ustvari v drugih državah članicah, bi lahko prišlo do izkrivljanj konkurence. Da bi se taka izkrivljanja konkurence zmanjšala in bi se uvedel zaščitni ukrep za prihodke, bi bila do oprostitve v državi članici, kjer nimajo sedeža, upravičena le podjetja, katerih letni promet v Uniji je pod določenim pragom.

(10)Da bi se zagotovilo, da se mala podjetja ne bi odvračala od razvoja svojega poslovanja, in da se zagotovi postopen prehod z oprostitve na obdavčitev, bi bilo treba malim podjetjem, katerih promet ne presega določene meje, dovoliti, da za omejeno obdobje še naprej izkoriščajo oprostitev.

(11)Da bi se zmanjšala obremenitev malih podjetij z upoštevanjem predpisov, bi bilo treba poenostaviti tudi njihove obveznosti. Ker se potreba po obveznostih razlikuje in je večinoma odvisna od tega, ali so mala podjetja oproščena DDV, bi bilo treba oblikovati različne sklope poenostavljenih obveznosti.

(12)Kadar je oprostitev mogoča, bi morala imeti mala podjetja, ki uporabijo možnost oprostitve, vsaj dostop do poenostavljenih obveznosti v zvezi z identifikacijo za namene DDV, izdajanjem računov, knjigovodstvom in poročanjem.

(13)Poleg tega je treba zahtevati predhodno priglasitev namere o uporabi oprostitve, da se zagotovi skladnost s pogoji za oprostitev, ki jo država članica odobri podjetjem, ki v njej nimajo sedeža. Tako priglasitev bi malo podjetje moralo opraviti v državi članici, kjer ima sedež. Država članica bi morala nato na podlagi prijavljenih informacij o prometu tega podjetja te informacije sporočiti zadevnim državam članicam.

(14)Poleg odobritve oprostitve DDV posebne ureditve dovoljujejo tudi progresivne davčne olajšave. Progresivna davčna olajšava povzroča zapletenost in malo prispeva k zmanjševanju obremenitve malih podjetij z upoštevanjem predpisov. Ta ukrep bi bilo zato treba odstraniti.

(15)Za zmanjšanje obremenitve malih podjetij, ki niso oproščena, z upoštevanjem predpisov bi bilo treba državam članicam naložiti, naj poenostavijo identifikacijo na namene DDV in vodenje evidenc ter podaljšajo davčna obdobja, da se zagotovi manj pogosto izpolnjevanje obračunov DDV.

(16)Države članice lahko, da bi pomagale malim podjetjem, ki imajo težave s plačilom DDV pristojnemu organu, ker še niso prejela plačila od svojih naročnikov, davčnim zavezancem na podlagi izbirne ureditve dovolijo, da za obračun DDV uporabijo ureditev po plačani realizaciji. To ureditev bi bilo treba spremeniti, da se jo uskladi z opredelitvijo malih podjetij.

(17)Cilj te direktive je zmanjšati obremenitev malih podjetij z upoštevanjem predpisov, kar države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se torej lahko lažje doseže na ravni Unije. Unija zato lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz člena 5 ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev.

(18)Države članice so se v skladu s Skupno politično izjavo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih 26 zavezale, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov o prenosu. Zakonodajalec meni, da je predložitev takih dokumentov v primeru te direktive upravičena.

(19)Direktivo 2006/112/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 2006/112/ES se spremeni:

(1)v členu 2(1)(b) se točka (i) nadomesti z naslednjim:

„(i)davčni zavezanec, ki deluje kot tak, ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, če je prodajalec davčni zavezanec, ki deluje kot tak, ki ni upravičen do oprostitve za mala podjetja, predvidene v členu 284, in ga ne zajema ureditev iz člena 33 ali 36;“ 

(2)člen 139 se spremeni:

(a)prvi pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

„Oprostitev iz člena 138(1) se ne uporablja za dobave blaga, ki jih opravijo davčni zavezanci, za katere velja oprostitev za mala podjetja iz člena 284.“;

(b)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Oprostitev iz člena 138(2)(b) se ne uporablja za dobave trošarinskih izdelkov, ki jih opravijo davčni zavezanci, za katere velja oprostitev za mala podjetja iz člena 284.“;

(3)člen 167a se spremeni:

(a)drugi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Države članice, ki uporabljajo izbirno ureditev iz prvega odstavka, določijo prag za davčne zavezance, ki uporabljajo ureditev na njihovem ozemlju, na podlagi letnega prometa davčnega zavezanca, izračunanega v skladu s členom 288. Ta prag ne sme presegati 2 000 000 EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti.“;

(b)tretji odstavek se črta;

(4)v členu 220a(1) se doda naslednja točka (c):

„(c)kadar je davčni zavezanec malo podjetje, kakor je opredeljeno v členu 280a.“;

(5)v v členu 270 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)skupna letna vrednost njihovih dobav blaga in opravljenih storitev, brez DDV, ne presega zneska letnega prometa, ki se uporablja za oprostitev za mala podjetja iz člena 284, za več kot 35 000 EUR ali protivrednost v nacionalni valuti;“

(6)v členu 272(1) se črta točka (d);

(7)v členu 273 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Možnost iz prvega odstavka se ne more uporabljati za nalaganje dodatnih obveznosti v zvezi z izdajanjem računov poleg tistih, ki so določene v poglavju 3, ali za nalaganje dodatnih obveznosti malim podjetjem poleg tistih, ki so določene v oddelku 2a poglavja 1 naslova XII.“;

(8)v poglavju 1 naslova XII se vstavi naslednji oddelek –1:

„Oddelek –1
Opredelitev pojmov

Člen 280a

V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)‚malo podjetje‘ pomeni davčnega zavezanca s sedežem v Skupnosti, katerega letni promet v Uniji ne presega 2 000 000 EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti;

(2)‚letni promet v državi članici‘ pomeni skupno letno vrednost dobav blaga in storitev brez DDV, ki jih davčni zavezanec opravi v tej državi članici;

(3)‚letni promet v Uniji‘ pomeni skupno letno vrednost dobav blaga in storitev brez DDV, ki jih davčni zavezanec opravi na ozemlju Skupnosti.“;

(9)naslov oddelka 2 POGLAVJA 1 NASLOVA XII se nadomesti z naslednjim::

„Oprostitve“;

(10)člen 282 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 282

Oprostitve, predvidene v tem oddelku, se uporabljajo za dobavo blaga in storitev malih podjetij.“;

(11)v členu 283(1) se črta točka (c);

(12)člen 284 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 284

1. Države članice lahko oprostijo dobave blaga in storitev, ki jih na njihovem ozemlju opravijo mala podjetja, ki imajo sedež na tem ozemlju in katerih letni promet v državi članici, ki se nanaša na take dobave, ne presega praga, ki ga te države članice določijo za uporabo te oprostitve.

Države članice lahko na podlagi objektivnih meril določijo različne pragove za različne poslovne sektorje. Vendar ti pragovi ne smejo presegati 85 000 EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti.

2. Države članice, ki imajo vzpostavljeno oprostitev za mala podjetja, oprostijo tudi dobave blaga in storitev na svojem ozemlju, ki jih opravijo podjetja s sedežem v drugi državi članici, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)letni promet tega malega podjetja v Uniji ne presega 100 000 EUR;

(b)vrednost dobav v državi članici, kjer podjetje nima sedeža, ne presega praga, ki velja v tej državi članici za odobritev oprostitve podjetjem, ki imajo sedež v tej državi članici.

3. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da mala podjetja, ki izkoriščajo oprostitev, izpolnjujejo pogoje iz odstavkov 1 in 2.

4. Preden malo podjetje uporabi možnost oprostitve v drugih državah članicah, mora to priglasiti državi članici, kjer ima sedež.

Če malo podjetje uporabi možnost oprostitve v državah članicah, kjer nima sedeža, država članica, kjer ima to podjetje sedež, sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi točno prijavo letnega prometa tega malega podjetja v Uniji in njegovega letnega prometa v državi članici, in o tem obvesti davčne organe drugih zadevnih držav članic, kjer to malo podjetje opravlja dobave.“;

(13)členi 285, 286 in 287 se črtajo;

(14)člen 288 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 288

Letni promet, ki je osnova za uporabo oprostitve, določene v členu 284, obsega naslednje zneske brez DDV:

(1)znesek dobav blaga in storitev, kolikor bi bili ti obdavčeni, če bi jih opravil neoproščen davčni zavezanec;

(2)znesek transakcij, ki so oproščene s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, na podlagi členov 98 in 138;

(3)znesek transakcij, ki so oproščene na podlagi členov 146 do 149 ter členov 151, 152 in 153;

(4)znesek transakcij z nepremičninami, finančnih transakcij iz točk (b) do (g) člena 135(1) ter zavarovalnih in pozavarovalnih storitev, razen če so te transakcije postranske transakcije.

Pri izračunu prometa pa se ne upošteva odtujitev opredmetenih ali neopredmetenih osnovnih sredstev podjetja.“;

(15)vstavi se naslednji člen 288a:

„Člen 288a

Kadar v naslednjem koledarskem letu letni promet malega podjetja v državi članici preseže prag oprostitve iz člena 284(1), lahko malo podjetje še naprej izkorišča oprostitev za navedeno leto, če njegov letni promet v državi članici v navedenem letu ne preseže praga iz člena 284(1) za več kot 50 %.“;

(16)v členu 290 se črta drugi stavek;

(17)členi 291 do 294 se črtajo;

(18)v poglavju 1 naslova XII se vstavi naslednji oddelek 2a:

„Oddelek 2a
Poenostavitev obveznosti za mala podjetja

Pododdelek 1
Oproščena mala podjetja

Člen 294a

Za namene tega pododdelka ‚oproščeno malo podjetje‘ pomeni malo podjetje, ki izkorišča oprostitev v državi članici, kjer je treba plačati DDV, kakor je določeno v členu 284(1) in (2).

Člen 294b

Države članice lahko oproščena mala podjetja, ki imajo sedež na njihovem ozemlju in opravljajo transakcije le v tej državi članici, oprostijo obveznosti prijave začetka svoje dejavnosti v skladu s členom 213 in identifikacije s posamično številko v skladu s členom 214.

Če ta izbira ni uporabljena ali če so mala podjetja dolžna prijaviti začetek svoje dejavnosti in se identificirati, država članica vzpostavi poenostavljen postopek za identifikacijo takih malih podjetij s posamično številko.

Člen 294c

Države članice oprostijo oproščena mala podjetja obveznosti izdaje računa v skladu s členom 220.

Države članice ne smejo oproščenim malim podjetjem naložiti obveznosti izdaje računa v skladu s členom 221.

Člen 294d

Države članice lahko oproščena mala podjetja oprostijo nekaterih ali vseh obveznosti knjigovodstva, ki so določene v poglavju 4 naslova XI.

Če države članice zahtevajo hrambo računov, oproščenim malim podjetjem ne smejo naložiti dodatnih zahtev poleg tistih, določenih v nacionalni zakonodaji na področjih, ki se ne nanašajo na DDV, in ki so povezane z vodenjem evidenc.

Člen 294e

Države članice lahko oproščena mala podjetja oprostijo obveznosti predložitve obračuna DDV, ki je določena v členu 250.

Če ta izbira ni uporabljena, države članice takim oproščenim malim podjetjem dovolijo predložitev poenostavljenega obračuna DDV, ki zajema obdobje enega koledarskega leta. Mala podjetja se lahko vseeno odločijo za uporabo davčnega obdobja, določenega v skladu s členom 252.

Člen 294f

Države članice lahko oproščena mala podjetja oprostijo nekaterih drugih ali vseh obveznosti iz členov 217 do 271.

Pododdelek 2
Neoproščena mala podjetja

Člen 294g

Države članice vzpostavijo poenostavljen postopek, da se malim podjetjem, ki ne izkoriščajo oprostitve, določene v členu 284, omogoči pridobitev posamične identifikacijske številke zaradi skladnosti s členom 214.

Člen 294h

Države članice ne glede na člene 244 do 248a določijo poenostavljene obveznosti glede hrambe računov pri malih podjetjih.

Člen 294i

Za mala podjetja je davčno obdobje, ki ga zajema obračun DDV, koledarsko leto. Mala podjetja se lahko vseeno odločijo za uporabo davčnega obdobja, določenega v skladu s členom 252.

Člen 294j

Države članice ne glede na člen 206 od malih podjetij ne zahtevajo vmesnih plačil.“;

(19)v členu 314 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)drug davčni zavezanec, kolikor dobava blaga, ki jo opravi ta drugi davčni zavezanec, izpolnjuje pogoje za oprostitev za mala podjetja iz člena 284 in vključuje osnovna sredstva;“

(20)    v členu 334 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)drugega davčnega zavezanca, kolikor dobava blaga tega davčnega zavezanca, opravljena po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija od prodaje, izpolnjuje pogoje za oprostitev za mala podjetja iz člena 284 in vključuje osnovna sredstva;“.

Člen 2

1.Države članice najpozneje do 30. junija 2022 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Besedila navedenih predpisov takoj sporočijo Komisiji.

Navedene predpise uporabljajo od 1. julija 2022.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

(1)    Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost ( UL L 347, 11.12.2006, str. 1 ).

(2)    Na ravni EU so MSP na splošno opredeljena v skladu s Priporočilom Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij ( UL L 124, 20.5.2003, str. 36 ). Vendar se pravila direktive o DDV o malih podjetjih nanašajo na podjetja s precej manjšim obsegom delovanja, ki bi se po splošni opredelitvi štela za mikro podjetja (tj. podjetja s prometom do 2 000 000 EUR). Taka podjetja predstavljajo približno 98 % vseh podjetij v EU.

(3)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o akcijskem načrtu za DDV – Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU: čas za odločitev ( COM(2016) 148 final ) .

(4)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o nadaljnjih ukrepih v zvezi z akcijskim načrtom za DDV – Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU: čas za odločitev ( COM(2017) 566 final ).

(5)

   Stanje v Uniji 2017. Pismo o nameri predsedniku Antoniu Tajaniju in ministrskemu predsedniku Jüriju Ratasu, 13. september 2017, dostopno na https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/state-union-2017-brochure_sl.pdf . Glej tudi Prilogo I k Delovnemu programu Komisije za leto 2017, COM(2016) 710 final, Strasbourg, 25. 10. 2016, str. 3, dostopno na https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/cwp_2017_annex_i_sl.pdf .

(6)    Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES in Direktive 2009/132/ES v zvezi z nekaterimi obveznostmi davka na dodano vrednost za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo ( COM(2016) 757 final ).

(7)    Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede harmonizacije in poenostavitve nekaterih pravil v okviru sistema davka na dodano vrednost ter uvedbe dokončnega sistema za obdavčevanje trgovine med državami članicami ( COM(2017) 569 final ).

(8)     Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1042/2013 z dne 7. oktobra 2013 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011 glede kraja opravljanja storitev ( UL L 284, 26.10.2013, str. 1 ); in Uredba Sveta (EU) št. 967/2012 z dne 9. oktobra 2012 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011 glede posebnih ureditev za davčne zavezance, ki nimajo sedeža in opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve za osebe, ki niso davčni zavezanci ( UL L 290, 20.10.2012, str. 1 ).

(9)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo ( COM(2015) 550 final ), str. 4.

(10)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Naslednji na čelu Evrope: pobuda za zagon in razširitev podjetij ( COM(2016) 733 final ), str. 4.

(11)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – „Najprej pomisli na male“ – „Akt za mala podjetja“ za Evropo ( COM(2008) 394 final ), str. 4–5 in 7–8.

(12)    Prečiščeno besedilo Pogodbe o Evropski uniji (UL C 326, 26.10.2012, str. 13).

(13)    Končno poročilo, London 2011, dostopno na: https://ec.europa.eu/taxation_customs/sites/taxation/files/resources/documents/common/publications/studies/report_evaluation_vat.pdf .

(14)    Evropska podjetniška mreža je projekt, ki ga vodi Evropska komisija (GD za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja) in ki podjetjem pomaga pri inoviranju ter rasti na mednarodni ravni. Gre za največjo podporno mrežo za MSP na svetu z mednarodnimi ambicijami. Mreža je sestavljena iz 600 partnerjev iz vseh držav EU in več kot 30 držav nečlanic EU.

(15)    Informacije, prejete od udeležencev, in celotno poročilo o rezultatih so dostopni na spletnem mestu GD za obdavčenje in carinsko unijo.

(16)    Glej zlasti REFIT Platform, Stakeholder Suggestions, XVIII — Taxation and customs union (Platforma REFIT, predlogi zainteresiranih strani, XVIII – obdavčenje in carinska unija), dostopno na https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/taxation_and_customs_union.pdf .

(17)    Priloga 1 k Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Delovni program komisije za leto 2017 ( COM(2016) 710 final ), str. 3.

(18)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Delovni program komisije za leto 2017 ( COM(2016) 710 final ), str. 8–9 (prednostna naloga številka 4). Prednostne naloge Komisije so orisane v Političnih usmeritvah , predstavljenih na začetku mandata Komisije.

(19)    UL C, , str. .

(20)    UL C, , str. .

(21)    UL L 347, 11.12.2006, str. 1.

(22)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o akcijskem načrtu za DDV – Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU: čas za odločitev (COM(2016) 148 final z dne 7. aprila 2016).

(23)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o nadaljnjih ukrepih v zvezi z akcijskim načrtom za DDV – Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU: čas za odločitev (COM(2017) 566 final z dne 4. oktobra 2017).

(24)    Predlog Direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede harmonizacije in poenostavitve nekaterih pravil v okviru sistema davka na dodano vrednost ter uvedbe dokončnega sistema za obdavčevanje trgovine med državami članicami (COM(2017) 569 final z dne 4. oktobra 2017).

(25)    Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro-, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(26)    UL C 369, 17.12.2011, str. 14.