52014PC0344

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Sporočilo Komisije o vesoljski industrijski politiki EU iz februarja 2013 „Sprostitev potenciala za gospodarsko rast v vesoljskem sektorju“[1] kot enega od ciljev za vesoljsko industrijsko politiko EU opredeljuje vzpostavitev celovitega regulativnega okvira, ki naj bi izboljšal pravno skladnost in spodbudil oblikovanje evropskega trga vesoljskih izdelkov in storitev. V tej zvezi se Komisija zlasti navezuje na morebitno zakonodajno pobudo za proizvodnjo in razširjanje satelitskih podatkov visoke ločljivosti v komercialne namene. Sklepi Sveta z dne 30. maja 2013 o navedenem sporočilu potrjujejo potrebo po pregledu obstoječih pravnih okvirov, da se spodbudi varnost, trajnost in gospodarski razvoj vesoljskih dejavnosti, ter pozivajo Komisijo, naj oceni potrebo po razvoju vesoljskega zakonodajnega okvira za zagotavljanje pravilnega delovanja notranjega trga.

Glede na navedeno ta predlog direktive obravnava razširjanje podatkov satelitov za opazovanje zemlje v komercialne namene znotraj Unije in zlasti vprašanje opredelitve in nadzora satelitskih podatkov visoke ločljivosti (v nadaljnjem besedilu: HRSD), ki kot posebna kategorija podatkov zahteva posebno regulativno ureditev za razširjanje v komercialne namene. Namen predloga je zagotoviti pravilno delovanje in razvoj notranjega trga izdelkov in storitev, povezanih s satelitskimi podatki visoke ločljivosti, z uvedbo preglednega, poštenega in usklajenega pravnega okvira v vseh državah članicah. Ta direktiva je potrebna, saj v EU na pravni ravni ni izrecnega jamstva za prosto in neomejeno razširjanje satelitskih podatkov komercialnih ponudnikov znotraj Unije, pri čemer so izvzeti podatki, ki jih je mogoče opredeliti kot satelitske podatke visoke ločljivosti in ki bi jih bilo treba nadzorovati zaradi potencialnega večjega tveganja pri nepooblaščenem ravnanju z njimi. Poleg tega na nacionalni regulativni ravni ni skupnega pristopa za obdelovanje satelitskih podatkov visoke ločljivosti ter za storitve in izdelke, povezane s takimi podatki. To povzroča razdrobljen regulativni okvir v Evropi, za katerega je značilno pomanjkanje usklajenosti, preglednosti in predvidljivosti, kar preprečuje razvoj celotnega tržnega potenciala. Poleg tega se zaradi vse večjega števila držav članic, ki imajo zmogljivosti za pridobivanje podatkov visoke ločljivosti, povečuje verjetnost, da bo prišlo do razdrobljenosti veljavnega regulativnega okvira, novih ovir za notranji trg in še večjih ovir za konkurenčnost.

Ta predlog bo z uskladitvijo zakonodaje držav članic na področju razširjanja satelitskih podatkov poskrbel za odpravo navedenih težav in večjo usklajenost. Pomagal bo zmanjšati birokratske ovire za industrijo in poenostaviti usklajevanje z zakonodajnimi zahtevami. Izboljšala se bo predvidljivost poslovanja, saj bodo veljali jasnejši pogoji za ustanavljanje in delovanje podjetij. Zmanjšale se bodo poslovne izgube, ki lahko nastanejo zaradi pomanjkanja jasnih in predvidljivih pogojev za pridobivanje podatkov, izkoristile pa se bodo lahko tudi nove poslovne priložnosti. To bo imelo znaten pozitiven učinek na ustanavljanje in delovanje podjetij, ki zagotavljajo satelitske podatke visoke ločljivosti, in na prodajo podatkov.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Komisija se je skoraj dve leti neposredno ali prek zunanjih svetovalcev posvetovala z vsemi institucionalnimi akterji v državah članicah ter vrsto akterjev v vrednostni verigi, ki sodelujejo pri vesoljskih in geoprostorskih dejavnostih, posvetovala o vprašanjih, povezanih s tem predlogom.

V dveh študijah, ki jih je Komisija naročila pri zunanjih svetovalcih, je bil analiziran obstoječi regulativni okvir za HRSD. Poleg drugih virov sta bili študiji podlaga za oceno učinka, ki jo je pripravila Komisija. V študijah so opredeljeni različni predpisi in pristopi za razširjanje HRSD.

Strokovnjaki iz Nemčije in Francije, edinih držav, ki sta do zdaj sprejeli posebno zakonodajo za urejanje svojih tehničnih zmogljivosti v zvezi s HRSD, so Komisiji posredovali podrobnosti o posebnih regulativnih sistemih v njihovih državah. Hkrati so pozitivno sprejeli zamisel o skupnem okviru EU. Marca 2012 je bila organizirana delavnica s strokovnjaki za vesoljsko pravo, ki je potrdila, da je regulativni okvir za satelitske podatke po vsej Evropi razdrobljen. Med marcem 2012 in oktobrom 2013 je Komisija strokovni skupini za vesoljsko politiko (SPEG), ki jo sestavljajo nacionalni vesoljski strokovnjaki, večkrat predstavila svoje mnenje o HRSD. Potekale so razprave o vprašanjih in možnostih za regulativno posredovanje.

Julija 2013 sta bila opravljena posvetovanje z zainteresiranimi stranmi s pomočjo spletnega vprašalnika, namenjenega posredovalcem podatkov, in javno posvetovanje za zbiranje mnenj ponudnikov in posredovalcev podatkov.

Glavne zaključke teh posvetovanj je mogoče povzeti, kot sledi:

– predstavniki industrije in zlasti posredovalci podatkov potrjujejo, da obstoječi okvir za distribucijo satelitskih podatkov in zlasti HRSD ni pregleden in predvidljiv ter ne zagotavlja enakega obravnavanja, zaradi česar trg ne more razviti vsega svojega potenciala. Velika večina meni, da bi ukrepanje za obravnavo tega položaja izboljšalo poslovno okolje;

– na splošno so države članice pripravljene sprejeti skupni pristop EU za razširjanje satelitskih podatkov, ki bi dal izrecna jamstva za prost pretok podatkov nizke ločljivosti in zlasti zagotovil učinkovito in celostno obravnavo varnostnih in tržnih vprašanj glede satelitskih podatkov visoke ločljivosti. Uporabljeni ukrepi bi morali biti sorazmerni in zagotoviti potrebno raven varnosti. Države članice so tudi poudarile, da mora končna odgovornost za odločitve, povezane z varnostjo, ostati v rokah nacionalnih organov.

Ocena učinka, priložena temu predlogu, poleg osnovnega scenarija opredeljuje tri možnosti politike za doseganje ciljev z vzpostavitvijo okvira za obdelavo in razširjanje podatkov satelitov za opazovanje Zemlje v Evropski uniji: možnost 1 – osnovni scenarij; možnost 2 – priporočila in smernice; možnost 3 – osnovni zakonodajni instrument; možnost 4 – razširjen zakonodajni instrument.

Ugotovljene težave, vključno z nepreglednostjo, nepredvidljivostjo in neenakim obravnavanjem, izhajajo iz dejstva, da ni skupne opredelitve satelitskih podatkov visoke ločljivosti, okvirnih meril za določitev, ali bi morali biti satelitski podatki visoke ločljivosti obravnavani kot občutljivi, jasnih postopkov za odobritev, jamstev za prost pretok in jasnih zahtev za subjekte, ki želijo postati ponudniki HRSD. Vse možnosti politike, razen osnovnega scenarija, skušajo obravnavati ta vprašanja. Razlika med možnostma 3 in 4 je v področju uporabe: možnost 4 za pridobitev statusa ponudnika podatkov vključuje licenco, možnost 3 pa to prepušča državam članicam.

Možnost 3 je najprimernejša, saj združuje visoko stopnjo gospodarskih, strateških in družbenih koristi z visoko stopnjo uspešnosti in učinkovitosti, hkrati pa državam članicam pušča kar največ možnosti za nadzor podjetij, ki ponujajo podatke na njihovem ozemlju.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Ker pobuda za pravilno vzpostavitev in delovanje notranjega trga predvideva harmonizacijo, je ustrezna pravna podlaga za direktivo člen 114 PDEU.

Navedena določba Pogodbe se na splošno uporablja v dveh različnih primerih:

– če zakonodaja prispeva k odpravi verjetnih ovir za uveljavljanje temeljnih svoboščin;

– če zakonodaja prispeva k odpravi izkrivljanja konkurence, ki bi se lahko pojavila zaradi različnih nacionalnih pravil.

Sodna praksa določa praktične standarde za pregled predlogov v skladu s členom 114 PDEU. Ti standardi določajo, da mora biti namen ukrepov, ki se spodbujajo, resnično izboljšanje pogojev vzpostavitve in delovanja notranjega trga in da bi ti ukrepi dejansko lahko imeli tak učinek[2].

Ta predlog je v skladu z zahtevami, ki izhajajo iz uporabe člena 114 PDEU, in sicer iz naslednjih razlogov:

– prvič, z izrecnim jamstvom za prost pretok satelitskih podatkov nizke ločljivosti je jasno določeno, da se vsi podatki, ki ne spadajo v opredelitev, štejejo za „pripravljene za komercialno uporabo“, torej se jih lahko takoj razširja in omogoči neovirane poslovne cikle (člen 5);

– drugič, z vzpostavitvijo skupnih tehničnih parametrov HRSD (člen 4) bo mogoče določiti skupno področje uporabe napredne pravne ureditve in opredeliti notranji trg HRSD kot poseben sestavni del trga podatkov opazovanja Zemlje. Prav tako bi pojasnitev, katere vrste ali kakovosti satelitskih podatkov bi lahko škodile varnostnim interesom in bi jih bilo zato treba razširjati pod določenimi pogoji, omogočila vzpostavitev najprimernejših postopkovnih zahtev za zaščito javnosti;

– tretjič, z večjo usklajenostjo, preglednostjo in predvidljivostjo regulativnega okvira si ta direktiva prizadeva odstraniti/preprečiti ovire nacionalne pristojnostne narave za prost pretok HRSD v Uniji v skladu z metodami preverjanja ali odobritve. Predvideno je, da razširjanja HRSD, odobreno v skladu s to direktivo, ne bo mogoče ponovno presojati in naknadno ovirati ali omejevati, če je v skladu z opravljenim preverjanjem ali odobritvijo (člen 6(3));

– četrtič, ta predlog z namenom pozitivnega vključevanja določa osnovne postopke za razširjanje HRSD, ki spodbujajo enako in nediskriminatorno obravnavanje vseh posredovalcev in ponudnikov podatkov v EU, preprečujejo verjetno izkrivljanje konkurence in dodatno izboljšujejo tržne priložnosti na področju HRSD (člen 7 in člen 8).

Za ta predlog je bil izbran regulativni pristop delne harmonizacije. Potrjuje načelo prostega pretoka satelitskih podatkov nizke ločljivosti, vendar je usmerjen samo na omejeno število ključnih regulativnih elementov nacionalnih predpisov o HRSD, ki so dovolj dobro opredeljeni, da omogočajo uskladitev.

Zato je predvideno približevanje zakonodaje omejeno, tako da se spoštujejo načela subsidiarnosti in sorazmernosti (člen 5(3) in (4) PEU).

Natančneje:

– kar zadeva subsidiarnost, predlog razsežnost Unije utemeljuje s skupnim pristopom za razširjanje satelitskih podatkov v Uniji in z razlikovanjem med satelitskimi podatki nizke in visoke ločljivost na podlagi predlaganih tehničnih opredelitev. Predlog prav tako določa skupen pristop na podlagi transakcij in metapodatkov za oceno razširjanja satelitskih podatkov visoke ločljivosti ter pregledne postopke, hkrati pa nacionalnim organom prepušča, da uredijo neregulirana vprašanja v skladu z nacionalnimi ureditvami (na primer z izdajanjem licenc in nadzorom ponudnikov podatkov);

– v tem predlogu je s skrbno izbiro regulativnih elementov, ki jih je treba uskladiti, zagotovljeno, da bodo ukrepi Unije sorazmerni z ugotovljenimi težavami in da bodo predpisani ukrepi dejansko najprimernejši za doseganje ciljev, navedenih v členu 1 predlagane direktive.

Ob upoštevanju dejstva, da je nacionalna zakonodaja primerna za številne operativne zadeve in da je zaradi legitimnih varnostnih interesov držav članic dovoljena določena mera razhajanja v nacionalnih zakonodajah, je bilo sklenjeno, da uredba, ki bi popolnoma nadomestila obstoječo nacionalno zakonodajo s celovito ureditvijo Unije, ni niti upravičena niti zaželena s strani držav članic.

Zato bi direktiva zagotovila potrebno zakonodajno prožnost in omejila regulativne ukrepe na harmonizacijo le najpomembnejših in zadostno utemeljenih ključnih elementov ureditve komercializacije podatkov satelitov za opazovanje Zemlje.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog nima nobenih posledic za administrativni proračun. Priloženo finančno poročilo prikazuje specifične proračunske posledice.

2014/0176 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o razširjanju podatkov satelitov za opazovanje Zemlje v komercialne namene

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[3],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Sporočilo Komisije o vesoljski industrijski politiki EU z dne 28. februarja 2013 „Sprostitev potenciala za gospodarsko rast v vesoljskem sektorju“[4] kot enega od ciljev za vesoljsko industrijsko politiko EU opredeljuje vzpostavitev usklajenega regulativnega okvira, ki naj bi izboljšal pravno skladnost in spodbudil oblikovanje evropskega trga vesoljskih izdelkov in storitev. V tej zvezi se Komisija zlasti navezuje na morebitno zakonodajno pobudo za proizvodnjo in razširjanje satelitskih podatkov visoke ločljivosti v komercialne namene.

(2)       Sklepi Sveta z dne 30. maja 2013 o sporočilu o vesoljski industrijski politiki EU potrjujejo potrebo po pregledu obstoječih pravnih okvirov, da se zagotovi varnost, trajnost in gospodarski razvoj vesoljskih dejavnosti, ter pozdravljajo namen Komisije, da oceni potrebo po razvoju vesoljskega zakonodajnega okvira za zagotavljanje pravilnega delovanja notranjega trga ob spoštovanju načela subsidiarnosti.

(3)       Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1159/2013[5] dovoljuje, da ta direktiva iz svojega področja uporabe izvzame namenske podatke za GMES in Copernicus.

(4)       Razširjanje satelitskih podatkov visoke ločljivost s strani gospodarskih subjektov so do zdaj urejale posamezne države članice, v katerih so bili ti subjekti registrirani.

(5)       Na nacionalni regulativni ravni ni skupnega pristopa za obdelovanje satelitskih podatkov visoke ločljivosti ter za storitve in izdelke, povezane s takimi podatki . To povzroča razdrobljen regulativni okvir v Uniji, za katerega je značilno pomanjkanje usklajenosti, preglednosti in predvidljivosti, kar preprečuje, da bi trg razvil ves svoj potencial.

(6)       Število držav članic z zmogljivostjo za zbiranje satelitskih podatkov visoke ločljivosti se povečuje, nacionalni regulativni okviri pa se vse bolj razlikujejo. Zato razdrobljenost regulativnega okvira povzroča nove ovire za notranji trg in še večje ovire za konkurenčnost.

(7)       Za rešitev navedenih težav bi morala ta direktiva zagotoviti pravilno delovanje in razvoj notranjega trga satelitskih podatkov visoke ločljivosti ter povezanih izdelkov in storitev z uvedbo preglednega, poštenega in usklajenega pravnega okvira v vsej Uniji. Približevanje zakonodaje držav članic o razširjanju satelitskih podatkov visoke ločljivosti, katerega cilj je zagotovitev skladnosti postopkov za nadzor razširjanja takih podatkov, naj bi zmanjšalo birokratske ovire za industrijo ter poenostavilo usklajevanje z zakonodajnimi zahtevami. Ta direktiva bo izboljšala predvidljivost poslovanja, saj bodo veljali jasnejši pogoji za ustanavljanje in delovanje podjetij.

(8)       Delujoč notranji trg satelitskih podatkov visoke ločljivosti ter povezanih izdelkov in storitev bi spodbudil razvoj konkurenčne vesoljske in storitvene industrije Unije, povečal priložnosti za podjetja Unije, da oblikujejo in izvajajo inovativne sisteme in storitve za opazovanje Zemlje, ter spodbujal uporabo satelitskih podatkov visoke ločljivosti. Zato je potreben skupen standard Unije za satelitske podatke visoke ločljivosti, ki bi upošteval tveganja zaradi nenamerne objave satelitskih podatkov visoke ločljivosti.

(9)       Za uvedbo skupnega standarda Unije za satelitske podatke visoke ločljivosti bi bilo treba določiti opredelitev satelitskih podatkov visoke ločljivosti na podlagi tehničnih zmogljivosti sistema za opazovanje Zemlje, njegovih senzorjev in senzorskih načinov, s katerimi se pridobivajo podatki. Tehnične zmogljivosti sistema za opazovanje Zemlje, njegovih senzorjev in senzorskih načinov, ki bi jih bilo treba upoštevati, so spektralna ločljivost, spektralni obseg, radiometrična ločljivost, časovna ločljivost in položajna natančnost. Opredelitev bi morala temeljiti na razpoložljivosti podobnih podatkov opazovanja Zemlje na svetovnih trgih in na potencialni škodi za interese Unije ali držav članic, vključno z interesi notranje in zunanje varnosti, ki jo lahko povzroči razširjanje podatkov opazovanja Zemlje. Ta opredelitev prav tako omogoča identifikacijo podatkov satelitov za opazovanje Zemlje, ki niso podatki visoke ločljivosti, in tvori podlago za zagotavljanje prostega pretoka takih podatkov na podlagi dejstva, da ne morejo povzročiti škode za navedene interese.

(10)     Možnost, da se pregledajo vse spremenljivke, pomembne za razširjanje satelitskih podatkov visoke ločljivosti, naj bi omogočila natančno oceno, ki spodbuja uporabo satelitskih podatkov visoke ločljivosti in tako ustvarja največje gospodarske koristi za zadevna podjetja. Kar se tiče varnosti, je ocena razširjanja bolj učinkovita kot ocena, ki temelji samo na satelitskih podatkih visoke ločljivosti.

(11)     S posebnim postopkom preverjanja satelitskih podatkov visoke ločljivosti, ki so prvič dani na trg, naj bi se zagotovila spodbujanje uporabe satelitskih podatkov visoke ločljivosti in krepitev trgov podatkov opazovanja Zemlje v Uniji, pri tem pa bi se preprečila škoda za interese Unije ali ene ali več držav članic. Merila za postopek preverjanja bi morala upoštevati vse dejavnike, pomembne za razširjanje satelitskih podatkov visoke ločljivosti, da bi države članice z določitvijo navedenih meril in z združevanjem standardov, ki izhajajo iz njih, po najprimernejšem postopku lahko določile najustreznejše pogoje. Merila bi morala opisovati metapodatke predvidenega razširjanja, kar zagotavlja, da je preverjanje mogoče opraviti brez satelitskih podatkov visoke ločljivosti in torej še pred pridobitvijo in razširjanjem teh podatkov. Postopek preverjanja bi moral komercialno uporabo satelitskih podatkov visoke ločljivosti in zadevna podjetja spodbujati zlasti s svojo preglednostjo in zmožnostjo doseganja jasnih rezultatov, ki omogočajo hitro in samodejno izvedbo ter zaradi katerih je to učinkovit sistem filtriranja.

(12)     Da se zagotovi kar najbolj učinkovito izpolnjevanje potreb podjetij in uprav, lahko države članice dovolijo, da postopek preverjanja opravi ponudnik podatkov sam ali kateri koli drug ustrezen zasebni subjekt.

(13)     Medtem ko bi morala nekatera merila in operativna pravila za postopek preverjanja v veliki večini primerov omogočiti razširjanje satelitskih podatkov visoke ločljivosti, bi bil za spodbujanje razširjanja satelitskih podatkov visoke ločljivosti še vedno potreben postopek odobritve, v okviru katerega bi se od primera do primera opravila podrobna ocena ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera. Ta direktiva navaja interese, s katerimi se lahko utemelji zavrnitev.

(14)     V zvezi z upravnimi postopki držav članic za uskladitev s to direktivo in zlasti v zvezi s postopkom odobritve bi morale države članice spoštovati predpisani upravni postopek.

(15)     Da se zagotovi prost pretok satelitskih podatkov visoke ločljivosti, pridobljenih s sistemi za opazovanje Zemlje, ki se upravljajo iz tretjih držav, ta direktiva določa pogoje, pod katerimi države članice ne bi smele prepovedati, omejiti ali ovirati prostega pretoka navedenih podatkov.

(16)     Da bi sledili tehnološkemu razvoju in razpoložljivosti na svetovnih trgih satelitskih podatkov visoke ločljivosti, je v tej direktivi vključena določba o rednem pregledovanju direktive.

(17)     Da bi Komisija lahko spremljala postopek izvajanja, bi bilo treba od držav članic zahtevati, da Komisiji predložijo potrebne informacije za oceno razvoja trga satelitskih podatkov visoke ločljivosti v Uniji.

(18)     Ta direktiva ne vpliva na pristojnost držav članic na področju zunanje politike in nacionalne varnosti, niti se ne bi smela razlagati tako, da državam članicam preprečuje izvajanje njihovih pristojnosti na tem področju ter upoštevanje varnosti in zunanjepolitičnih interesov Unije.

(19)     Določbe te direktive ne bi smele posegati v uporabo splošnih pravil o pogodbenem pravu in katere koli druge ustrezne zakonodaje na drugih področjih, vključno z zakonodajo o konkurenci, pravicah industrijske ali intelektualne lastnine, zaupnosti, poslovnih skrivnostih, zasebnosti in pravicah potrošnikov.

(20)     Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta[6] bi se morala uporabljati za storitve razširjanja podatkov visoke ločljivosti satelitov za opazovanje Zemlje v komercialne namene. V primeru neskladja med določbami Direktive 2006/123/ES in določbami te direktive prevladajo slednje.

(21)     Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za storitve, opravljene med satelitskim operaterjem in ponudnikom podatkov, ki slednjemu omogočajo dostop do satelitskih podatkov visoke ločljivosti. Če ponudnik podatkov zagotavlja storitev za sistem za opazovanje Zemlje, mora biti sklenitev ustrezne pogodbe s ponudnikom podatkov skladna z veljavno zakonodajo o javnih naročilih.

(22)     Uporablja se zakonodaja Unije o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, zlasti Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta[7] ter Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta[8] z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov.

(23)     Ker cilja te direktive, tj. zagotavljanja delovanja notranjega trga podatkov opazovanja Zemlje, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, kar je razvidno iz razlik in razdrobljenosti obstoječih nacionalnih ureditev, in ker je ta cilj z zmanjšanjem birokratskih ovir in izboljšanjem pogojev za podjetja lažje doseči na ravni Unije, je primerno, da se sprejmejo ukrepi na ravni Unije v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(24)     V skladu s Skupno politično izjavo držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih[9] z dne 28. septembra 2011 se države članice zavezujejo, da bodo obvestilu o ukrepih za prenos v upravičenih primerih priložile en ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov o prenosu. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1 Namen in področje urejanja

(1) Namen te direktive je vzpostavitev notranjega trga podatkov opazovanja Zemlje, in sicer s harmonizacijo nekaterih pravil za njihovo razširjanje.

(2) Za namen, ki je določen v odstavku 1, ta direktiva določa pravila in postopke o razširjanju podatkov satelitov za opazovanje Zemlje.

Člen 2 Področje uporabe

(1) Ta direktiva se uporablja za razširjanje podatkov, pridobljenih s sistemi za opazovanje Zemlje.

(2) Ta direktiva se ne uporablja za razširjanje podatkov, pridobljenih s sistemi za opazovanje Zemlje, ki so:

(a) namenski podatki GMES v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1159/2013[10] in Uredbo (EU) št. 911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta[11] ter so predmet ustrezne politike glede podatkov in informacij;

(b) namenski podatki misije Copernicus v skladu s [COM NB][12] in Uredbo Komisije (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in sveta[13], ki so predmet ustrezne politike glede podatkov in varnosti, ki velja za Copernicus;

(3) Ta direktiva se ne uporablja za razširjanje satelitskih podatkov iz odstavka 1, če takšno razširjanje opravlja Unija ali ena ali več držav članic oziroma se opravlja v njihovem imenu ali pod njihovim nadzorom za varnostne in obrambne namene.

Člen 3 Opredelitve pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „sistem za opazovanje Zemlje“ pomeni transportni sistem v orbiti, satelit ali konstelacijo satelitov, ki z uporabo enega ali več senzorjev lahko pridobivajo podatke opazovanja Zemlje;

(2) „podatki opazovanja Zemlje“ pomenijo obdelane podatke, pridobljene s signali enega ali več senzorjev sistema za opazovanje Zemlje, ter informacije na podlagi teh podatkov, pri čemer stopnja obdelanosti in vrsta shranjevanja ali predstavitve ni pomembna;

(3) „satelitski podatki visoke ločljivosti“ pomenijo podatke, kakor so opredeljeni v členu 4;

(4) „ponudnik podatkov“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima neposredno ali prek operaterja sistema za opazovanje Zemlje dostop do satelitskih podatkov visoke ločljivosti, za katere ni bil opravljen postopek preverjanja in odobritve iz členov 7 in 8, ter ki razširja te podatke na zahtevo strank ali na lastno pobudo;

(5) „senzor“ pomeni del sistema za opazovanje Zemlje, ki beleži elektromagnetne valove katerega koli spektralnega razpona ali gravitacijskega polja, in pridobiva podatke opazovanja Zemlje;

(6) „senzorski način“ pomeni način, na katerega en ali več senzorjev pridobiva podatke opazovanja Zemlje, v skladu s posebnim pridobivanjem takih podatkov;

(7) „razširjanje“ pomeni dejavnost, s katero ponudnik podatkov omogoči dostop satelitskih podatkov opazovanja Zemlje visoke ločljivosti kateri koli tretji stranki;

(8) „občutljivo razširjanje“ pomeni razširjanje, ki bi lahko povzročilo različne stopnje poseganja v interese, vključno z interesi notranje in zunanje varnosti, Unije ali držav članic.

Člen 4 Opredelitev satelitskih podatkov visoke ločljivosti

Satelitski podatki visoke ločljivosti so opredeljeni na podlagi natančnih tehničnih specifikacij. Te tehnične specifikacije so določene v Prilogi.

Člen 5 Razširjanje podatkov opazovanja Zemlje

Države članice zaradi občutljivosti razširjanja ne prepovejo, omejujejo ali drugače ovirajo razširjanja ali prostega pretoka satelitskih podatkov, ki niso satelitski podatki visoke ločljivosti.

Člen 6 Razširjanje satelitskih podatkov visoke ločljivosti

(1) Države članice zagotovijo, da se satelitski podatki visoke ločljivosti, pridobljeni s sistemom za opazovanje Zemlje, ki se upravlja z ozemlja države članice, na njihovem ozemlju ne razširjajo brez ustreznega nadzora pristojnih nacionalnih organov.

(2) Če ima ponudnik podatkov sedež na ozemlju držav članic, slednje zagotovijo, da se razširjanje podatkov iz odstavka 1 opravi v skladu s postopki preverjanja in odobritve iz členov 7 in 8.

(3) Države članice zaradi občutljivosti razširjanja ne prepovejo, omejujejo ali ovirajo razširjanja satelitskih podatkov, če je bilo razširjanje odobreno v skladu s postopki iz členov 7 in 8.

Člen 7 Postopek preverjanja

(1) Države članice zagotovijo, da se na njihovem ozemlju za vsako razširjanje podatkov iz člena 6(1) uporablja postopek preverjanja.

(2) S postopkom preverjanja se določi, ali razširjenje ni občutljivo in se ga lahko opravi brez dodatnih odobritev ali pa je občutljivo in zahteva odobritev v skladu s členom 8.

(3) Postopek preverjanja omogoča predhodni pregled na podlagi metapodatkov in vključuje pregled naslednjih meril v zvezi s predvidenim razširjanjem:

(a) identitete subjekta, ki zahteva podatke opazovanja Zemlje;

(b) osebe in kategorije oseb, ki imajo lahko dostop do podatkov opazovanja Zemlje;

(c) lastnosti informacij, ki jih predstavljajo podatki opazovanja Zemlje, pridobljeni z delovanjem senzorjev in obdelavo;

(d) ciljnega območja, ki ga predstavljajo podatki opazovanja Zemlje;

(e) časa za pridobitev podatkov opazovanja Zemlje in časovni zamik med pridobitvijo podatkov in predvidenim razširjanjem;

(f) sprejemnih postaj na tleh, kamor se bodo s satelita prenesli podatki opazovanja Zemlje.

(4) Države članice določijo merila iz odstavka 3 in opredelijo, po katerih operativnih pravilih se bodo združevala v postopku preverjanja. Določitev meril in operativnih pravilih se opravi na podlagi naslednjega:

(a) razpoložljivosti podobnih podatkov opazovanja Zemlje na svetovnem trgu;

(b) morebitne škode za interese, vključno z interesi notranje in zunanje varnostni Unije ali držav članic, ki jo lahko povzroči razširjanje podatkov opazovanja Zemlje.

(5) Države članice zagotovijo, da so merila in operativni predpisi javno dostopni, določeni in vzpostavljeni na nediskriminatoren način in da ne dopuščajo proste presoje, ali se razširjanje šteje za občutljivo in ne.

(6) Države članice določijo ustrezni zasebni ali javni subjekt, pristojen za izvedbo postopka preverjanja. Ta subjekt sporoči rezultate postopka preverjanja prosilcu brez nepotrebnega odlašanja.

Člen 8 Postopek odobritve

(1) Države članice določijo postopek odobritve, s katerim lahko pristojni nacionalni organ odobri razširjanje, za katerega se na podlagi postopka preverjanja iz člena 7 šteje, da je občutljivo.

(2) Za namene iz odstavka 1 ponudnik podatkov, ki želi opraviti občutljivo razširjanje, pristojnemu nacionalnemu organu predloži zahtevo.

(3) Pristojni nacionalni organ lahko zavrne zahtevo za odobritev razširjanja satelitskih podatkov visoke ločljivosti, če meni, da bi razširjanje lahko ogrozilo kar koli od naslednjega:

(a) bistvene varnostne interese Unije ali države članice;

(b) temeljne interese zunanje politike Unije ali države članice;

(c) bistvene interese javne varnosti Unije ali države članice.

(4) Če pristojni nacionalni organ ugotovi, da ni nobenega od razlogov iz odstavka 3 za zavrnitev, odobri zadevno razširjanje.

(5) Ob odobritvi zahteve pristojni nacionalni organ lahko določi nekatere pogoje za zagotovitev skladnosti s cilji iz odstavka 3. Vsi ti pogoji temeljijo na objektivnih merilih in niso diskriminatorni.

(6) Ob odobritvi zahtevka se lahko pristojni nacionalni organ odloči, da se posvetuje s pristojnim nacionalnim organom države članice, ki jo zadeva prvo razširjanje satelitskih podatkov visoke ločljivosti.

(7) Države članice lahko v enotnem upravnem postopku odobrijo razširjanje v rednih časovnih presledkih ali na velikih ciljnih območij.

(8) Države članice zagotovijo, da pristojni nacionalni organ sprejme sklep iz odstavka 3 takoj, ko je mogoče, in najpozneje v sedmih dneh po prejemu zahtevka iz odstavka 2. Pristojni nacionalni organ sporoči odločitev ponudniku podatkov.

(9) Države članice zagotovijo možnost pritožbe na odločitev pristojnega nacionalnega organa iz odstavkov 3 in 5.

(10) Države članice lahko predpišejo takse za zahtevke iz odstavka 2, če so razumne in sorazmerne s stroški postopka odobritve, ki jih ima pristojni nacionalni organ.

Člen 9 Satelitski podatki visoke ločljivosti iz tretjih držav

Države članice zaradi občutljivosti razširjanja ne prepovejo, omejujejo ali ovirajo prostega pretoka satelitskih podatkov visoke ločljivosti, pridobljenih s sistemi za opazovanje Zemlje, ki se upravljajo iz tretjih držav, če je bil pretok satelitskih podatkov visoke ločljivosti odobren in učinkovito pregledan s strani pristojnega nacionalnega organa države članice, kjer ima sedež ponudnik podatkov, ki razširja satelitske podatke visoke ločljivosti iz tretje države.

Člen 10 Pristojni nacionalni organi

(1) Države članice imenujejo pristojni nacionalni organ ali pristojne nacionalne organe, odgovorne za izvajanje te direktive.

(2) Pristojni nacionalni organ za namene člena 8 je pristojni nacionalni organ države članice, v kateri ima sedež ponudnik podatkov.

Člen 11 Poročanje držav članic

(1) Države članice sporočijo Komisiji:

(a) seznam sistemov za opazovanje Zemlje, ki pridobivajo satelitske podatke visoke ločljivosti in so upravljani z njihovega območja in s strani ustreznega satelitskega operaterja;

(b) seznam ponudnikov podatkov na njihovem ozemlju;

(c) imenovani pristojni nacionalni organ iz člena 10.

(2) Države članice Komisiji vsako leto posredujejo statistične podatke o postopku preverjanja iz člena 7 in postopku odobritve iz člena 8, vključno z naslednjimi podatki:

(a) skupno število pregledanih prenosov podatkov;

(b) odstotek postopkov preverjanja, na podlagi katerih je bilo razširjanje ocenjeno kot občutljivo ali ne;

(c) odstotek subjektov, ki prosijo za podatke opazovanja Zemlje v skladu s členom 7(3)(a), znotraj svoje države članice, iz druge države članice v Uniji in izven Unije;

(d) skupno število zahtev za odobritev;

(e) odstotek zavrnitev odobritve razširjanja.

(3) Države članice omogočijo razpoložljivost podatkov iz odstavkov 1 in 2 v elektronski obliki.

Člen 12 Pregled

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive v treh letih od poteka obdobja za prenos iz člena 13.

Člen 13 Prenos

(1) Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2017. Besedila navedenih predpisov takoj sporočijo Komisiji.

(2) Ko države članice sprejmejo navedene določbe, se v njih sklicujejo na to direktivo ali sklic nanjo navedejo ob uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

(3) Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 14 Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 15 Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

POENOSTAVLJENA OCENA FINANČNIH POSLEDIC

(uporablja se za kateri koli notranji sklep Komisije, ki je splošnega pomena ter ima vpliv na proračunske odobritve za upravne zadeve ali na človeške vire, kadar uporaba katere koli druge vrste ocene finančnih posledic ni primerna – člen 27 Notranjih pravil)

1.   Naslov osnutka sklepa:

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o razširjanju podatkov satelitov za opazovanje Zemlje v komercialne namene

2.   Področja politike in zadevne dejavnosti v strukturi ABB

Področja politike: vesolje in notranji trg.

ABB: človeški viri in drugi upravni odhodki.

3.   Pravna podlaga

      ¨ Upravna samostojnost                    X Drugo (opredelite): člen 114 PDEU.

4.   Opis in razlogi:

V skladu s sporočilom Komisije o vesoljski industrijski politiki iz februarja 2013 „Sprostitev potenciala za gospodarsko rast v vesoljskem sektorju“ je GD ENTR pripravil osnutek predloga direktive o razširjanju podatkov satelitov za opazovanje Zemlje v komercialne namene. Namen direktive je zagotoviti pravilno delovanje in razvoj notranjega trga komercialnih izdelkov in storitev, povezanih s satelitskimi podatki, z uvedbo preglednega, predvidljivega, poštenega in usklajenega pravnega okvira v vseh državah članicah.

5.   Trajanje ukrepa in ocena finančnih posledic:

5.1         Obdobje uporabe:

¨         Časovno omejen sklep: sklep velja od [datum] do [datum]

X         Časovno neomejen sklep: velja od 1. 1. 2015

5.2         Ocenjeni proračunski vpliv:

              Osnutek sklepa pomeni:

¨         prihranke

X         dodatne stroške (v tem primeru navedite zadevne razdelke večletnega finančnega okvira):             Razdelek 5

Izpolnite tabelo v zvezi z ocenjenim finančnim vplivom na odobritve za upravne zadeve ali človeške vire. Če je predlog sklepa časovno neomejen, je treba stroške navesti za vsako leto razvoja in nato za vsako leto delovanja pri polni zmogljivosti (v stolpcu „Skupaj/letni strošek“).

5.3         Udeležba tretjih oseb pri financiranju osnutka sklepa:

Če je v predlogu načrtovano sofinanciranje držav članic ali drugih organov (navedite, katerih), navedite stopnjo sofinanciranja, če je ta znana.

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto n || Leto n+1 || Leto n+2 || Leto n+3 || Leto n+4 || Leto n+5 || Leto n+6 || Skupaj

Navedite vir/organ sofinanciranja || || || || || || || ||

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || ||

5.4         Pojasnilo podatkov:

Povprečni stroški osebja so prikazani na dnu strani http://www.cc.cec/budg/pre/legalbasis/pre-040-020_preparation_en.html.

Predlog nima proračunskih posledic glede odobritev za poslovanje ali odobritev za upravno izvajanje. Proračunske posledice so omejene na človeške vire in druge upravne odhodke Komisije za zagotovitev izvajanja obveznosti v okviru predlaganega pravnega instrumenta, tj. spremljanja, ocenjevanja ter po potrebi revizije in posodobitve zakonodajnih aktov. Skupno so proračunske posledice zelo majhne in bodo v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 znašale približno 0,3 milijona EUR.

6.   Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom:

X       Predlog je v skladu z veljavnim finančnim načrtovanjem.

¨      Za predlog je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

¨      Za predlog je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira[14].

7.   Vpliv prihrankov ali dodatnih stroškov na dodelitev virov:

X       Viri bodo pridobljeni z notranjo prerazporeditvijo v oddelkih.

¨      Viri so bili že dodeljeni zadevnemu oddelku.

¨      Viri se bodo zahtevali v naslednjem postopku dodelitve.

Potrebe po človeških in upravnih virih se krijejo s sredstvi, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve sredstev glede na obstoječe proračunske omejitve.

PRILOGA

OCENJENI FINANČNI VPLIV (prihranki ali dodatni stroški) NA ODOBRITVE ZA UPRAVNE ZADEVE ALI ČLOVEŠKE VIRE

EPDČ = ekvivalent polnega delovnega časa                     XX je zadevno področje ali naslov                                                  v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)  

EPDČ v osebah/leto || Leto || Leto || Leto || Leto || Leto || Leto || Leto || Skupaj

N (2014) || n+1 || n+2 || n+3 || n+4 || n+5 || n+6

Razdelek 5 || EPDČ || odobritve || EPDČ || odobritve || EPDČ || odobritve || EPDČ || odobritve || EPDČ || odobritve || EPDČ || odobritve || EPDČ || odobritve || ||

Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) || || || || || || || 0,25 || 0,033 || 0,25 || 0,033 || 0,25 || 0,033 || 0,25 || 0,033 || 1 AD || 0,132

XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || || || || || || || || || || ||

Zunanje osebje ||

XX 01 02 01 („splošna sredstva“) || || || || || || || || || || || || || || || ||

XX 01 02 02 (delegacije) || || || || || || || || || || || || || || || ||

Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek – razdelek 5 || || || || || || || 0,25 || 0,033 || 0,25 || 0,033 || 0,25 || 0,033 || 0,25 || 0,033 || 1 || 0,132

Zunaj razdelka 5 ||

Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || || || || || || || || || || ||

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || || || || || || || || || || ||

Zunanje osebje

XX 01 04 yy || || || || || || || || || || || || || || || ||

– na sedežu || || || || || || || || || || || || || || || ||

– na delegacijah || || || || || || || || || || || || || || || ||

XX 01 05 02 (posredne raziskave) || || || || || || || || || || || || || || || ||

10 01 05 02 (neposredne raziskave) || || || || || || || || || || || || || || || ||

Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek – zunaj razdelka 5 || || || || || || || || || || || || || || || ||

SKUPAJ || || || || || || || || || || || || || || || ||

Potrebe po človeških in upravnih virih se krijejo s sredstvi, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve sredstev glede na obstoječe proračunske omejitve.

Druge upravne odobritve              XX je zadevno področje ali naslov                                                  v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)  

|| Leto || Leto || Leto || Leto || Leto || Leto || Leto || SKUPAJ

n || n+1 || n+2 || n+3 || n+4 || n+5 || n+6

Razdelek 5 || || || || || || || ||

Na sedežu: || || || || || || || ||

XX 01 02 11 01 – Stroški za službena potovanja in reprezentančni stroški || || || || 0,004 || 0,004 || 0,004 || 0,004 || 0,016

XX 01 02 11 02 – Stroški za konference in sestanke || || || || || || || ||

XX 01 02 11 03 – Sestanki odborov || || || || || || || ||

XX 01 02 11 04 – Študije in posvetovanja || || || || || || || 0,15 || 0,15

XX 01 03 01 03 – oprema IKT[15] || || || || || || || ||

XX 01 03 01 04 – storitve IKT2 || || || || || || || ||

Druge proračunske vrstice (po potrebi navedite) || || || || || || || ||

Na delegacijah: || || || || || || || ||

XX 01 02 12 01 – Stroški za službena potovanja in konference ter reprezentančni stroški || || || || || || || ||

XX 01 02 12 02 – Nadaljnje usposabljanje osebja || || || || || || || ||

XX 01 03 02 01 – Nakup ali najem stavb in s tem povezani odhodki || || || || || || || ||

XX 01 03 02 02 – Oprema, pohištvo, dobave in storitve || || || || || || || ||

Seštevek – razdelek 5 || || || || 0,004 || 0,004 || 0,004 || 0,154 || 0,166

Zunaj razdelka 5 || || || || || || || ||

XX 01 04 yy – Odhodki za tehnično in upravno pomoč (brez zunanjega osebja) iz odobritev za poslovanje (nekdanje vrstice BA) || || || || || || || ||

– na sedežu || || || || || || || ||

– na delegacijah || || || || || || || ||

XX 01 05 03 - Drugi odhodki za upravljanje v posrednem raziskovanju || || || || || || || ||

10 01 05 03 – Drugi odhodki za upravljanje v neposrednem raziskovanju || || || || || || || ||

Druge proračunske vrstice (po potrebi navedite) || || || || || || || ||

Seštevek – zunaj razdelka 5 || || || || || || || ||

SKUPAJ || || || || 0,037 || 0,037 || 0,037 || 0,187 || 0,298

Potrebe po človeških in upravnih virih se krijejo s sredstvi, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve sredstev glede na obstoječe proračunske omejitve.

[1]               COM(2013) 108 final.

[2]               Zadeva C–380/03, Oglaševanje tobačnih izdelkov II, ZOdl. 2006, str. I –11573, točki 80, 81.

[3]               UL C , , str. .

[4]               COM (2013) 108 final.

[5]               Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1159/2013 z dne 12. julija 2013 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem programu za spremljanje Zemlje (GMES) z opredelitvijo pogojev za registracijo in izdajo licenc uporabnikom GMES in opredelitvijo meril za omejitev dostopa do namenskih podatkov GMES in informacij storitev GMES (UL L 309, 19.11.2013, str. 1).

[6]               Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).

[7]               Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

[8]               Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

[9]               UL C 369, 17.12.2011, str. 14.

[10]             Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1159/2013 z dne 12. julija 2013 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem programu za spremljanje Zemlje (GMES) z opredelitvijo pogojev za registracijo in izdajo licenc uporabnikom GMES in opredelitvijo meril za omejitev dostopa do namenskih podatkov GMES in informacij storitev GMES (UL L 309, 19.11.2013, str. 1).

[11]             Uredba (EU) št. 911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem programu za spremljanje Zemlje (GMES) in njegovih začetnih operativnih dejavnostih (2011–2013) (UL L 276, 20.10.2010, str. 1).

[12]            

[13]             Uredba (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o vzpostavitvi programa Copernicus in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 911/2010 (UL L 122, 24.4.2014, str. 44).

[14]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma za obdobje 2007–2013.

[15]             IKT: informacijske in komunikacijske tehnologije

PRILOGA Tehnične specifikacije

Tehnične specifikacije iz člena 4 so katere koli od naslednjih zmogljivosti sistema za opazovanje Zemlje, njegovih senzorjev in senzorskih načinov za pridobivanje podatkov opazovanja Zemlje:

(a) prostorska ločljivost (sposobnost zaznavanja in razlikovanja geometričnih struktur v vseh prostorskih smereh) 2,5 metra ali manj;

(b) v spektralnem obsegu od 8 do 12 mikrometrov (toplotno infrardeče valovanje) prostorska ločljivost 5 metrov ali manj;

(c) v spektralnem obsegu od 1 milimetra do 1 metra (mikrovalovanje) prostorska ločljivost 3 metre ali manj;

(d) številno spektralnih kanalov > 49 (hiperspektralni senzorji) ter prostorska ločljivost 10 metrov; ali

(e) inherentna položajna natančnost 5 metrov ali manj.