OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Evropski policijski urad (v nadaljnjem besedilu: Europol) je bil sprva medvladni organ, ki ga je urejala konvencija, sklenjena med državami članicami, ki je začela veljati leta 1999. S sklepom Sveta, sprejetim leta 2009, je Europol postal agencija EU, ki se financira iz proračuna EU.

Vloga Europola je zagotoviti podporo ukrepom in medsebojnemu sodelovanju nacionalnih služb kazenskega pregona pri preprečevanju hudih kaznivih dejanj in terorizma ter boju proti njim. Europol olajšuje izmenjavo informacij med organi pregona držav članic in zagotavlja kriminalistično analizo, s katero pomaga nacionalnim policijskim silam pri izvajanju čezmejnih preiskav.

Člen 88 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da Europol ureja uredba, sprejeta po rednem zakonodajnem postopku. Zahteva tudi, da sozakonodajalci določijo postopke za nadzor dejavnosti Europola, ki ga opravlja Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti.

Evropska policijska akademija (v nadaljnjem besedilu: Cepol) je bila ustanovljena leta 2005 kot agencija EU, ki nadzoruje dejavnosti v zvezi z usposabljanjem uradnikov organov pregona. Njen cilj je omogočanje sodelovanja med nacionalnimi policijskimi silami z organizacijo tečajev z evropsko razsežnostjo policijskega delovanja. Opredeljuje skupne učne načrte o posebnih temah, širi relevantne raziskave in najboljše prakse, usklajuje programe izmenjave za visoke policijske uradnike in inštruktorje, lahko pa deluje tudi kot partner pri donacijah EU za posebne projekte.

Evropski svet je v „Stockholmskem programu – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje“[1] pozval Europol, naj se razvije in postane „središčna točka za izmenjavo informacij med organi pregona držav članic, ponudnik storitev in platforma za dejavnosti kazenskega pregona“, ter pozval k vzpostavitvi evropskih programov usposabljanja in izmenjave za vse relevantne uslužbence organov pregona na nacionalni ravni in ravni EU, pri čemer naj ima Cepol ključno vlogo pri zagotavljanju evropske razsežnosti.

V Sporočilu „Izvajanje strategije notranje varnosti EU: pet korakov k varnejši Evropi“[2] je Komisija opredelila ključne izzive, načela in smernice za obravnavanje varnostnih vprašanj znotraj EU ter predlagala številne ukrepe, ki vključujejo Europol in Cepol, za spopadanje z varnostnimi tveganji, ki jih pomenijo huda kazniva dejanja in terorizem.

V zadnjem desetletju je v EU naraslo število primerov hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, vzorci kaznivih dejanj pa so postali bolj raznoliki[3]. Europol v svoji oceni ogroženosti zaradi hudih oblik kriminala in organiziranega kriminala EU iz leta 2013 (SOCTA 2013) ugotavlja, da so hude oblike kriminala in organiziran kriminal vedno bolj dinamičen in zapleten pojav ter ostajajo velika grožnja za varnost in blaginjo v EU[4]. V študiji je navedeno tudi, da so vplivi globalizacije na družbo in poslovanje spodbudili nastajanje novih oblik kriminalnih dejavnosti, pri katerih kriminalne združbe izkoriščajo zakonodajne vrzeli, internet in stanje, povezano z gospodarsko krizo, za nezakonito pridobivanje premoženjskih koristi ob nizkem tveganju[5]. Internet se uporablja za organizacijo in izvajanje kriminalnih dejavnosti, saj služi kot orodje sporazumevanja, tržišče, mesto rekrutiranja in kot finančna storitev. Poleg tega omogoča nove oblike kibernetske kriminalitete, goljufij s plačilnimi karticami in širjenje vsebin, povezanih s spolno zlorabo otrok[6].

Huda kazniva dejanja tako povzročajo vedno večjo škodo žrtvam, so vzrok za gospodarsko škodo velikega obsega in slabijo občutek varnosti, brez katerega posamezniki ne morejo učinkovito uveljavljati svojih svoboščin in osebnih pravic. Kazniva dejanja, kot so trgovina z ljudmi[7], nedovoljen promet s prepovedanimi drogami[8] in orožjem[9], finančna kazniva dejanja, kot so korupcija[10], goljufije[11] in pranje denarja[12], ter kibernetska kriminaliteta[13] ogrožajo osebno in gospodarsko varnost ljudi, ki živijo v Evropi, poleg tega pa ustvarjajo ogromne dobičke, pridobljene s kaznivimi dejanji, ki povečujejo moč kriminalnih združb in javnim organom odvzemajo prepotrebne prihodke. Terorizem ostaja velika grožnja varnosti EU, saj so družbe v Evropi še vedno ranljive za teroristične napade[14].

Kriminal je ena od petih glavnih skrbi državljanov EU[15]. Ko so morali podati mnenje o vprašanjih, na katera bi se morale osredotočiti institucije EU, je boj proti kriminalu zasedel četrto mesto[16]. V nedavni anketi je večina uporabnikov interneta v EU izrazila visoko raven zaskrbljenosti v zvezi s kibernetsko varnostjo in kibernetsko kriminaliteto[17].

Zaradi tega so potrebne agencije EU, ki bodo uspešno in učinkovito podpirale sodelovanje organov pregona, izmenjavo informacij in usposabljanje.

Skupni pristop za decentralizirane agencije EU, ki so ga julija 2012 podprli Evropski parlament, Svet in Komisija[18], določa načela za ureditev upravljanja agencij, kot sta Europol in Cepol. Skupni pristop določa tudi, da bi bilo treba v primerih, ko se njihove zadevne naloge prekrivajo, ko so mogoče sinergije ali ko bi bile agencije učinkovitejše, če bi bile del večje strukture, proučiti združevanje agencij.

Združitev Europola in akademije Cepol v eno agencijo s sedežem na trenutnem sedežu Europola v Haagu bi ustvarila pomembne sinergije in izboljšala učinkovitost. Združitev strokovnega znanja Europola na področju operativnega policijskega sodelovanja z izkušnjami akademije Cepol pri usposabljanju in izobraževanju bi okrepila povezave ter ustvarila sinergije med tema področjema. Stiki med operativnimi uslužbenci in osebjem za usposabljanje, ki bi delovali znotraj ene agencije, bi pomagali pri prepoznavanju potreb pri usposabljanju ter tako povečali ustreznost in osredotočenost usposabljanja v EU, kar bi na splošno koristilo policijskemu sodelovanju v EU. Izognili bi se podvajanju podpornih funkcij v obeh agencijah, prihranki, ki bi pri tem nastali, pa bi se lahko preusmerili in vložili v osrednje operativne funkcije in funkcije usposabljanja. To je zlasti pomembno v gospodarskem kontekstu, kjer so nacionalna sredstva in sredstva EU nezadostna ter kjer sredstva za krepitev usposabljanja organov pregona EU drugače morda ne bi bila na voljo.

Ta predlog uredbe torej zagotavlja pravni okvir za nov Europol, ki nasledi in nadomesti Europol, ustanovljen s Sklepom Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol), in akademijo Cepol, ustanovljeno s Sklepom Sveta 2005/681/PNZ o ustanovitvi Evropske policijske akademije (Cepol).

Predlog je v skladu z zahtevami Lizbonske pogodbe, pričakovanji Stockholmskega programa, prednostnimi nalogami iz sporočila o izvajanju strategije notranje varnosti in skupnim pristopom za decentralizirane agencije EU.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Pogovori o pripravi reforme Europola, akademije Cepol in usposabljanja organov pregona EU so potekali leta 2010 in 2011 med Komisijo, predstavniki Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije ter upravnim odborom Europola in upravo Cepola, pa tudi s predstavniki nacionalnih parlamentov.

Komisija je v skladu s svojo politiko „boljše zakonodaje“ opravila dve oceni učinka možnih politik v zvezi z Europolom in akademijo Cepol[19].

Ocena učinka o Europolu je temeljila na dveh ciljih politike, to sta izboljšanje zagotavljanja informacij Europolu s strani držav članic in vzpostavitev okolja za obdelavo podatkov, ki bo Europolu omogočalo, da nudi celovito pomoč državam članicam pri preprečevanju hudih kaznivih dejanj in terorizma ter boju proti njim. V zvezi s prvim ciljem sta bili ocenjeni dve možni politiki: (i) pojasnjevanje pravne obveznosti držav članic, da Europolu zagotovijo podatke, ki zagotavljajo spodbude in mehanizem poročanja o uspešnosti posameznih držav članic, in (ii) dodeljevanje dostopa Europolu do ustreznih zbirk podatkov nacionalnih organov pregona na podlagi iskanja zadetkov. V zvezi s ciljem glede okolja za obdelavo podatkov sta bili ocenjeni dve možni politiki: (i) združitev dveh obstoječih analitičnih delovnih datotek v eno in (ii) novo okolje za obdelavo, ki bo vzpostavilo postopkovne zaščitne ukrepe za izvajanje načel varstva podatkov s posebnim poudarkom na „vgrajeni zasebnosti“.

Ocena učinka o Cepolu je temeljila na dveh ciljih politike, to sta (i) zagotavljanje kakovostnejšega, bolj skupnega ter doslednejšega usposabljanja za večje število uradnikov organov pregona pri čezmejnih kriminalnih vprašanjih in (ii) vzpostavitev okvira za doseganje tega v skladu s skupnim pristopom za decentralizirane agencije EU. Komisija je v okviru predstavitve programa usposabljanja organov pregona, za izvajanje katerega bodo potrebna dodatna sredstva, proučila različne možnosti, vključno s krepitvijo in racionalizacijo akademije Cepol kot ločene agencije ter delno ali popolno združitvijo dejavnosti akademije Cepol in Europola v novo agencijo Europol.

V skladu z ustaljeno metodo Komisije je bila vsaka možnost politike ocenjena s pomočjo medsektorske usmerjevalne skupine glede na njen učinek na varnost, stroške (vključno s proračunom institucij EU) in učinek na temeljne pravice.

Posledica analize celotnega učinka je razvoj najprimernejše možne politike, ki je vključena v ta predlog. Glede na oceno bo njeno izvajanje zagotovilo večjo učinkovitost Europola kot agencije, ki nudi vsestransko podporo uradnikom organov pregona v Evropski uniji.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Pravna podlaga predloga sta člen 87(2)(b) in člen 88 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Cilj in vsebina zakonodajnega predloga

Cilji predloga so:

· Uskladiti Europol z zahtevami Lizbonske pogodbe, tako da se vzpostavi zakonodajni okvir Europola z uredbo in vpelje mehanizem za nadzor dejavnosti Europola, ki ga izvaja Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti. Na ta način bi se izboljšali demokratična legitimnost in odgovornost Europola za državljane EU.

· Izpolniti cilje Stockholmskega programa, tako da bi Europol postal „središčna točka za izmenjavo informacij med organi pregona držav članic“ ter da bi se vzpostavili evropski programi usposabljanja in programi izmenjave za vse relevantne strokovnjake organov pregona na nacionalni ravni in ravni EU.

· Europolu dodeliti nove odgovornosti, da bo lahko zagotavljal bolj vsestransko podporo organom pregona v državah članicah. To vključuje, da Europol prevzame trenutne naloge akademije Cepol na področju usposabljanja uradnikov organov pregona in razvoja programa usposabljanja organov pregona. Vključuje tudi možnost Europola, da razvije centre strokovnega znanja EU za boj proti nekaterim oblikam kriminala, ki spadajo med cilje Europola, zlasti evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti.

· Zagotoviti strog sistem varstva podatkov za Europol, zlasti, da se zajamči popolna neodvisnost nadzornika Europola za varstvo podatkov, njegovo učinkovito delovanje in zadostne pristojnosti za posredovanje.

· Izboljšati upravljanje Europola s stremljenjem k večji učinkovitosti in z njegovo uskladitvijo z načeli, določenimi v skupnem pristopu za decentralizirane agencije EU.

Predlog te cilje dosega na naslednji način:

1. Usklajevanje Europola z zahtevami Lizbonske pogodbe in povečanje njegove odgovornosti

Uredba zagotavlja, da dejavnosti Europola nadzorujejo demokratično izvoljeni predstavniki državljanov EU. Predlagana pravila so skladna s Sporočilom Komisije iz leta 2010 o postopkih za nadzor nad dejavnostmi Europola, ki ga bo izvajal Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti[20].

Evropski parlament in nacionalni parlamenti zlasti:

· vsako leto prejmejo informacije prek letnih poročil o dejavnostih in zaključnih računov;

· prejemajo v vednost ocene ogroženosti, strateške analize in poročila o splošnem stanju v povezavi s ciljem Europola, kot tudi izsledke študij in ocen, ki jih je naročil Europol, ter delovne dogovore z organi tretjih držav za izvajanje mednarodnih sporazumov Evropske unije z zadevno tretjo državo;

· prejemajo v vednost sprejete večletne in letne delovne programe;

· prejemajo poročila o količini in kakovosti informacij, ki jih vsaka država članica zagotovi Europolu, ter o uspešnosti njene nacionalne enote;

· lahko razpravljajo z izvršnim direktorjem in predsednikom upravnega odbora o zadevah v zvezi z Europolom, pri čemer morajo upoštevati obveznosti nerazkrivanja in varovanja tajnosti.

Poleg tega Evropski parlament:

· izpolnjuje svoje funkcije proračunskega organa, saj zlasti: sprejema ocene prihodkov in odhodkov, poročila o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za navedeno proračunsko leto in lahko zaprosi za vse potrebne informacije za postopek razrešnice ter lahko razreši izvršnega direktorja v zvezi z izvrševanjem proračuna;

· poda mnenje o večletnem delovnem programu Europola;

· prejema v vednost letni delovni program Europola;

· lahko pozove kandidata za izvršnega direktorja Europola ali namestnika izvršnega direktorja, ki ga izbere upravni odbor, na razgovor pred pristojnim parlamentarnim odborom;

· lahko pozove izvršnega direktorja, naj odgovori na vprašanja o svoji uspešnosti.

Europol in Evropski parlament morata skleniti delovni dogovor o dostopu do tajnih podatkov Evropske unije in občutljivih netajnih podatkov, ki jih obdeluje Europol ali se obdelujejo prek njega, da se Evropskemu parlamentu omogoči izvajanje nadzora in obenem zajamči tajnost operativnih informacij.

2. Europol kot središčna točka za izmenjavo informacij med organi pregona v državah članicah

Cilj predloga je izboljšati zagotavljanje informacij držav članic Europolu in tako izboljšati njegove kriminalistične obveščevalne podatke, da bi lahko bolje podpiral države članice in zagotavljal boljše informacije pri oblikovanju politik EU. To se zagotovi s krepitvijo obveznosti držav članic, da Europolu zagotovijo ustrezne podatke. Ponujena je spodbuda z razširitvijo možnosti, da službe organov pregona dobijo finančno podporo za čezmejne preiskave na več področjih, ne le na področju ponarejanja eura. Vpelje se mehanizem poročanja za spremljanje prispevanja podatkov držav članic Europolu.

Spremeni se struktura obdelave podatkov agencije, da se Europolu omogoči boljša vzpostavitev povezav med podatki, ki so že v njegovi lasti, in njihova naknadna analiza. Ne opredeljuje več zbirk podatkov ali sistemov vnaprej, temveč namesto tega prevzema pristopa „vgrajene zasebnosti“ in popolne preglednosti v zvezi s pooblaščencem za varstvo podatkov pri Europolu in evropskim nadzornikom za varstvo podatkov (v nadaljnjem besedilu: EDPS). Visoka raven varstva podatkov in standardi varnosti podatkov se dosežejo s postopkovnimi zaščitnimi ukrepi, ki veljajo za vse posebne vrste informacij. Uredba podrobno opredeljuje namene dejavnosti obdelave podatkov (navzkrižno preverjanje, strateške analize ali druge operativne analize splošnega značaja v posebnih primerih) in vire informacij ter določa, kdo lahko dostopa do podatkov. Navaja tudi kategorije osebnih podatkov in posameznike, katerih osebni podatki se lahko zbirajo za vsako posamezno dejavnost obdelave podatkov. To bi Europolu omogočilo, da prilagodi strukturo svoje informacijske tehnologije prihodnjim izzivom in potrebam organov pregona v EU. Ko bo vzpostavljena, bo Europolu omogočala povezavo in izvajanje analiz ustreznih podatkov, zmanjšala zamude pri ugotavljanju trendov in vzorcev ter zmanjšala večkratno shranjevanje podatkov. Obenem bi se zajamčili visoki standardi varstva podatkov. Evropski nadzornik za varstvo podatkov bo nadzoroval upoštevanje teh standardov.

Na ta način bi analitiki Europola dobili širšo sliko o hudih kaznivih dejanjih in terorizmu v EU. Lahko bi hitro prepoznali trende in vzorce na vseh področjih kriminala ter oblikovali obsežnejša in ustreznejša poročila s kriminalističnimi obveščevalnimi podatki, da bi podprli organe pregona držav članic.

3. Nove odgovornosti: usposabljanje in razvoj centrov EU za boj proti določenim kaznivim dejanjem

Da se zagotovijo sinergije pri podpori EU za policijske dejavnosti in omogoči popolno izvajanje programa usposabljanja organov pregona EU, ki je predlagan skupaj s to uredbo[21], bo Europol prevzel in nadgrajeval naloge, ki jih je prej izvajala akademija Cepol. Tesnejše povezave med usposabljanjem in operativnim delovanjem bodo omogočile bolj usmerjeno in ustreznejše usposabljanje za uradnike organov pregona.

Europol bo prek novega oddelka, imenovanega Akademija Europol, prevzel odgovornosti za podporo, razvoj, izvajanje in usklajevanje usposabljanja uradnikov organov pregona na strateški ravni, in ne le visokih policijskih uradnikov, kot trenutno velja na podlagi sklepa o Cepol. Te dejavnosti bodo obravnavale potrebe po ozaveščanju in znanju o mednarodnih instrumentih in instrumentih Unije, spodbujanje čezmejnega sodelovanja, specializirano znanje na posebnih kriminalističnih ali policijskih vsebinskih področij in pripravo za sodelovanje v civilnih policijskih misijah EU v tretjih državah. Akademija Europol bo odgovorna za razvoj in oceno izobraževalnih orodij, povezanih s potrebami, ki so bile ugotovljene v rednih ocenah potreb pri usposabljanju. Po potrebi bo prispevala k raziskavam in stremela k vzpostavljanju partnerstev z organi Unije in zasebnimi akademskimi institucijami, kjer je to primerno.

Sestava, funkcije in postopki upravnega odbora izražajo nove odgovornosti Europola za usposabljanje organov pregona in najboljše prakse, določene v skupnem pristopu za decentralizirane agencije EU.

Znanstveni odbor za usposabljanje bo svetoval upravnemu odboru, da se zajamči in usmerja znanstvena kakovost Europolovih dejavnosti usposabljanja.

Da se izboljša zmogljivost EU za spopadanje s posebnimi kriminalnimi pojavi, ki zlasti zahtevajo skupna prizadevanja, ima Europol možnost, da razvije centre za boj proti posebnim oblikam kriminala, na primer evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti.

Taki centri EU, ki združujejo različne pristope k boju proti posebnim oblikam kriminala, bi dodali vrednost ukrepom držav članic. Lahko bi bili, na primer, osrednje informacijske točke, združevali strokovno znanje za podporo državam članicam pri vzpostavljanju zmogljivosti, podpirali preiskave držav članic ali predstavljali združena stališča evropskih preiskovalcev pri kazenskem pregonu na določenem področju.

4. Strog sistem varstva podatkov

Predlog krepi sistem varstva podatkov, ki velja za dejavnosti Europola. Sprejeti so zlasti naslednji ukrepi:

· Obstoječi avtonomni sistem varstva podatkov Europola se nadalje krepi, tako da se v veliki meri opira na načela, na katerih temelji Uredba (ES) št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[22]. Ker k Pogodbi priložena izjava 21 priznava specifičnost obdelave osebnih podatkov v okviru kazenskega pregona, pa so bila Europolova pravila o varstvu podatkov vseeno usklajena z drugimi instrumenti varstva podatkov, ki se uporabljajo na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja. Ti instrumenti so zlasti Konvencija št. 108[23], Priporočilo št. R(87) Sveta Evrope[24] in Okvirni sklep Sveta 2008/977 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja[25]. To bo zagotovilo visoko raven varstva posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov ob ustreznem upoštevanju specifičnosti kazenskega pregona.

· Dostop držav članic do osebnih podatkov, ki jih hrani Europol in se nanašajo na operativne analize, je omejen na posreden dostop, ki temelji na sistemu iskanja zadetkov: rezultat avtomatizirane primerjave je anonimen „zadetek“, če se podatki, ki jih hrani država članica prosilka, ujemajo s podatki, ki jih hrani Europol. S tem povezani osebni podatki ali podatki o zadevi se zagotovijo le na podlagi posebne zahteve za dodatne informacije.

· Obdelava osebnih podatkov o žrtvah, pričah, osebah, ki niso osumljenci, in mladoletnikih je prepovedana, razen če je nujno potrebna. Ta omejitev velja tudi za podatke, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politična prepričanja, vero ali prepričanja, članstvo v sindikatih ter podatke v zvezi z zdravstvenim ali spolnim življenjem (občutljive osebne podatke). Poleg tega se lahko občutljivi osebni podatki obdelajo le, če dopolnjujejo druge osebne podatke, ki jih je Europol že obdelal. Europol mora evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov vsakih šest mesecev predložiti pregled vseh občutljivih osebnih podatkov. Nazadnje, nobena odločitev, ki prinaša pravne učinke v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, se ne sme sprejeti zgolj na osnovi avtomatizirane obdelave občutljivih osebnih podatkov, razen če je odločitev odobrena v skladu z zakonodajo EU ali nacionalno zakonodajo ali jo je odobril evropski nadzornik za varstvo podatkov.

· Pravica posameznikov do dostopa do osebnih podatkov, ki jih hrani Europol, se okrepi, da se poveča preglednost. Informacije, ki jih mora Europol zagotoviti posamezniku, ki zahteva dostop do podatkov o sebi, so navedene v uredbi.

· Predlog določa jasna pravila za razdelitev odgovornosti v zadevah glede varstva podatkov in zlasti določa, da je Europol odgovoren za pregledovanje nadaljnje potrebe po shranjevanju osebnih podatkov v rednih časovnih presledkih.

· Obveznosti evidentiranja in dokumentiranja se razširita, tako da ne zajemata le dostopa, ampak tudi širši obseg dejavnosti obdelave podatkov: zbiranje, spreminjanje, dostop, razkritje, združevanje in izbris. Da se zagotovi boljši nadzor nad uporabo podatkov in prikaz oseb, ki so jih obdelale, uredba prepoveduje spreminjanje zapisov.

· Vsak posameznik lahko na Europol naslovi odškodninski zahtevek zaradi nezakonite obdelave podatkov ali dejanja, ki ni v skladu z določbami te uredbe. V takem primeru sta Europol in država članica, v kateri se je zgodila škoda, skupno in solidarno odgovorna (Europol na podlagi člena 340 Pogodbe in država članica na podlagi nacionalne zakonodaje).

· Vloga zunanjega organa Europola za nadzor varstva podatkov se okrepi. Evropski nadzornik za varstvo podatkov bo pristojen za nadzor obdelave osebnih podatkov Europola. To zagotavlja popolno skladnost z merili glede neodvisnosti, ki so uveljavljena v sodni praksi Sodišča, in učinkovitost nadzora varstva podatkov zaradi izvršnih pooblastil evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

· Nacionalni organi za varstvo podatkov pa so še vedno pristojni za nadzor vnosa, priklica in vsakega sporočanja osebnih podatkov Europolu s strani zadevne države članice. Še vedno so pristojni tudi za proučitev, ali tak vnos, priklic ali sporočanje krši pravice osebe, na katero se podatki nanašajo.

· Uredba uvaja elemente „skupnega nadzora“ podatkov, prenesenih na Europol in obdelanih v Europolu. Pri posebnih vprašanjih, ki zahtevajo nacionalno sodelovanje, in da se zagotovi dosledna uporaba te uredbe v Evropski uniji, bi morali evropski nadzornik za varstvo podatkov in nacionalni nadzorni organi, ki bi delovali znotraj svojih pristojnosti, sodelovati drug z drugim.

5. Boljše upravljanje

Predlog izboljšuje upravljanje Europola s stremljenjem k večji učinkovitosti, racionalizaciji postopkov, zlasti v zvezi z upravnim odborom in izvršnim direktorjem, ter usklajevanjem Europola z načeli, določenimi v skupnem pristopu za decentralizirane agencije EU.

V upravnem odboru Europola so zastopane Komisija in države članice, da se zagotovi učinkovit nadzor nad njegovim delovanjem. Da se izrazi dvojna pristojnost nove agencije, to sta operativna podpora in usposabljanje za kazenski pregon, so polnopravni člani upravnega odbora imenovani na podlagi njihovega znanja o sodelovanju na področju kazenskega pregona, nadomestni člani pa so imenovani na podlagi njihovega znanja o usposabljanju uradnikov organov pregona. Nadomestni člani bodo delovali kot polnopravni člani, kadar se bo razpravljalo ali odločalo o usposabljanju. Znanstveni odbor bo svetoval upravnemu odboru pri tehničnih vprašanjih o usposabljanju (znanstveni odbor za usposabljanje).

Upravni odbor ima potrebne pristojnosti, zlasti da določi proračun, preverja njegovo izvajanje, sprejme ustrezna finančna pravila in dokumente načrtovanja, vzpostavi pregledne delovne postopke za sprejemanje odločitev izvršnega direktorja Europola, sprejme letno poročilo o dejavnostih in imenuje izvršnega direktorja.

Upravni odbor se lahko odloči ustanoviti izvršni odbor, da se racionalizira postopek odločanja. Takšen majhen izvršni odbor bi lahko ob prisotnosti predstavnika Komisije tesneje sodeloval pri spremljanju dejavnosti Europola, da se okrepi nadzor upravnega poslovodenja in proračunskega upravljanja, zlasti v zvezi z revizijo.

Da se zagotovi učinkovito vsakodnevno delovanje Europola, je izvršni direktor njegov zakoniti predstavnik in upravitelj. Izvršni direktor je popolnoma neodvisen pri izvajanju svojih nalog in zagotavlja, da Europol izvaja naloge, ki so predvidene v tej uredbi. Izvršni direktor je odgovoren zlasti za pripravo proračunskih dokumentov in dokumentov načrtovanja, ki jih predloži upravnemu odboru v odločanje, izvajanje letnih in večletnih delovnih programov Europola ter drugih dokumentov načrtovanja.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Popolna združitev akademije Cepol in Europola bo ustvarila sinergije in izboljšala učinkovitost. Ocenjuje se, da bodo prihranki, doseženi v obdobju 2015–2020, znašali 17,2 milijona EUR in 14 delovnih mest v ekvivalentu polnega delovnega časa (v nadaljnjem besedilu: EPDČ).

Čeprav bo ta predlog izkoristil navedene prihranke in uporabil obstoječe vire, bodo potrebna dodatna sredstva za izvajanje novih nalog Europola v zvezi z usposabljanjem uradnikov organov pregona ter obdelavo in analizo pričakovanega povečanega pretoka informacij, vključno prek Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti. Delovanje in nadaljnji razvoj Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti imata daleč najpomembnejši vpliv na vire. Vzporedno z navedenimi potrebami po novih sredstvih Cepol in Europol sodelujeta tudi pri sedanjem 5-odstotnem zmanjšanju števila zaposlenih v vseh agencijah EU ter prispevata delovna mesta za prerazporeditev v agencijah EU v korist novih nalog in agencij v fazi zagona.

Potrebnih bo dodatnih 12 EPDČ za izvajanje novih nalog v zvezi z usposabljanjem uradnikov organov pregona, tj. dejavnosti, ki so potrebne za izvajanje evropskega programa usposabljanja organov pregona, predlaganega skupaj s to uredbo. Človeški viri za izvajanje novih dejavnosti usposabljanja bodo pridobljeni z združitvijo akademije Cepol in Europola, s katero se bo število delovnih mest zmanjšalo za 14, kar pomeni v obdobju 2015–2020 prihranke v višini 10,1 milijona EUR. Akademija Cepol bi morala z ukinitvijo 14 delovnih mest izpolniti zahtevo po 5-odstotnem zmanjšanju števila zaposlenih in prispevati k rezervi delovnih mest za prerazporeditev. Poleg tega se ocenjuje, da bo v navedenem obdobju prihranjenih 7,1 milijona EUR zaradi nižjih stroškov nastanitve, opreme in izdatkov upravnega odbora. Premestitev približno 40 uslužbencev s trenutne lokacije akademije Cepol v Bramshillu v Združenem kraljestvu na lokacijo Europola v Haagu na Nizozemskem bo v omejenem enkratnem strošku po ocenah znašala 30 000 EUR. Združeno kraljestvo je napovedalo, da namerava zapreti lokacijo v Bramshillu, zato se bo morala akademija Cepol v vsakem primeru preseliti.

Potrebni bodo dodatni 3 EPDČ za povečane zahteve pri obdelavi informacij zaradi pričakovanega povečanja količine informacij, posredovanih Europolu zaradi tega predloga (ki združuje okrepljeno obveznost držav članic, da Europolu zagotovijo ustrezne podatke, finančno podporo posameznim preiskavam in poročila o spremljanju). Ti uslužbenci se bodo postopno zaposlili med letoma 2015 in 2017, posledica tega pa so predvideni stroški zaposlovanja v višini 1,8 milijona EUR v obdobju 2015–2020. Približno dve tretjini teh stroškov bodo nadomestili prihranki zaradi združitve Europola in Cepola: 2 EPDČ bosta zagotovljena prek preostalih 2 od 14 delovnih mest, ki so bila prihranjena zaradi združitve Cepola.

Za Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti bo v obdobju 2015–2020 zaposlenih dodatnih 41 EPDČ. Naloge, za katere je potrebno zaposliti navedene uslužbence, so opredeljene v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije. Ocenjuje se, da bodo stroški za Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti, ki niso stroški za osebje, v navedenem obdobju znašali 16,6 milijona EUR. Leta 2013 se je Evropskemu centru za boj proti kibernetski kriminaliteti že dodelilo 44 EPDČ prek notranje prerazporeditve v Evropolu, ta pa je zahteval dodatnih 17 EPDČ kot del predloga proračuna za leto 2014.

Da se izpolni zahteva po 5-odstotnem zmanjšanju števila zaposlenih in prispeva k rezervi delovnih mest za prerazporeditev, bi se moralo v Europolu med letoma 2015 in 2018 ukiniti 34 EPDČ, poleg 12 EPDČ, ki bodo ukinjeni že leta 2014.

Nazadnje, ta predlog bo zahteval dodatna sredstva za evropskega nadzornika za varstvo podatkov, ki so ocenjena na protivrednost 1 EPDČ. Europol bo zaradi spremembe ureditev na področju nadzora varstva podatkov med letoma 2015 in 2020 prihranil 3 milijone EUR, saj mu ne bo treba več zagotavljati podpore skupnemu nadzornemu organu, v navedenem obdobju pa bo imel tudi 1,5 milijona EUR stroškov, povezanih z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

Proračunski vpliv zakonodajnega predloga v obdobju 2015–2020 torej skupaj znaša 623 milijonov EUR za združeno agencijo ter 1,5 milijona EUR za evropskega nadzornika za varstvo podatkov[26].

2013/0091 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona in usposabljanja (Europol) in razveljavitvi sklepov 2009/371/PNZ in 2005/681/PNZ

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 88 in člena 87(2)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

po posvetovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Europol je bil ustanovljen s Sklepom 2009/371/PNZ[27] kot subjekt Unije, ki se financira iz splošnega proračuna Unije, da bi podpiral in krepil dejavnosti pristojnih organov držav članic ter njihovo medsebojno sodelovanje pri preprečevanju organiziranega kriminala, terorizma in drugih hudih kaznivih dejanj, ki prizadenejo dve ali več držav članic, ter boj proti njim. Sklep 2009/371/PNZ je nadomestil Konvencijo na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (v nadaljnjem besedilu: Konvencija o Europolu)[28].

(2)       Člen 88 Pogodbe določa, da Europol ureja uredba, sprejeta po rednem zakonodajnem postopku. Zahteva tudi, da se določijo postopki za nadzor dejavnosti Europola, ki ga opravlja Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti. Zato je nujno, da se Sklep 2009/371/PNZ nadomesti z uredbo, ki določa pravila o parlamentarnem nadzoru.

(3)       Evropska policijska akademija („Cepol“) je bila ustanovljena s Sklepom 2005/681/PNZ[29], da bi se olajšalo sodelovanje med nacionalnimi policijskimi silami z organizacijo in usklajevanjem dejavnosti usposabljanja z evropsko razsežnostjo policijskega delovanja.

(4)       „Stockholmski program – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje“[30] poziva k razvoju Europola in k temu, da postane „središča točka za izmenjavo informacij med organi pregona držav članic, ponudnik storitev in platforma za dejavnosti kazenskega pregona“. Na podlagi ocene delovanja Europola je treba nadalje izboljšati njegovo operativno učinkovitost, da se izpolni ta cilj. Stockholmski program zastavlja tudi cilj, da se ustvari pristna evropska kultura na področju kazenskega pregona z vzpostavitvijo evropskih programov usposabljanj in programov izmenjave za vse relevantne strokovnjake organov pregona na nacionalni ravni in ravni EU.

(5)       Obsežne kriminalne in teroristične mreže so velika nevarnost za notranjo varnost Unije ter varnost in načine preživljanja njenih državljanov. Ocene ogroženosti, ki so na voljo, kažejo, da se kriminalne združbe ukvarjajo z vedno več nedovoljenimi dejavnostmi in delujejo čez mejo. Nacionalni organi pregona morajo zato tesneje sodelovati z enakovrednimi organi v drugih državah članicah. V zvezi s tem je treba Europol opremiti za podporo državam članicam pri preprečevanju, analiziranju in preiskovanju kriminala po vsej Uniji. To so potrdile tudi ocene sklepov 2009/371/PNZ in 2005/681/PNZ.

(6)       Glede na povezave med nalogami Europola in akademije Cepol bi združevanje in racionalizacija funkcij teh agencij izboljšala učinkovitost operativne dejavnosti, ustreznost usposabljanja in učinkovitost policijskega sodelovanja v Uniji.

(7)       Sklepa 2009/371/PNZ in 2005/681/PNZ bi bilo treba zato razveljaviti in ju nadomestiti s to uredbo, ki temelji na spoznanjih, pridobljenih pri izvajanju obeh navedenih sklepov. Europol, ustanovljen s to uredbo, bi moral nadomestiti in nadaljevati funkcije Europola in akademije Cepol, kot so bile določene z razveljavljenima sklepoma.

(8)       Ker kazniva dejanja pogosto segajo prek notranjih meja, bi moral Europol podpirati in krepiti ukrepe držav članic in njihovo sodelovanje pri preprečevanju hudih kaznivih dejanj, ki prizadenejo dve ali več držav članic, in boj proti njim. Ker je terorizem ena največjih groženj varnosti Unije, bi moral Europol pomagati državam članicam pri soočanju s skupnimi izzivi na tem področju. Europol bi kot agencija EU za kazenski pregon moral podpirati in krepiti tudi ukrepe in sodelovanje pri preprečevanju tistih oblik kriminala, ki vplivajo na interese EU. Nuditi bi moral tudi podporo pri preprečevanju povezanih kaznivih dejanj, ki so storjena z namenom pridobitve sredstev, omogočanja, izvrševanja dejanj ali zagotavljanja nekaznovanja za dejanja iz pristojnosti Europola, in boj proti njim.

(9)       Europol bi moral zagotoviti kakovostnejše, usklajeno in dosledno usposabljanje za uradnike organov pregona vseh razredov znotraj jasnega okvira v skladu z ugotovljenimi potrebami pri usposabljanju.

(10)     Europol bi moral imeti možnost, da od držav članic zahteva, naj začnejo, vodijo ali usklajujejo preiskave kaznivih dejanj v posebnih primerih, ko bi čezmejno sodelovanje zagotovilo dodano vrednost. Europol bi moral o takih zahtevkih obvestiti Eurojust.

(11)     Za povečanje učinkovitosti Europola kot središčne točke za izmenjavo informacij v Uniji bi bilo treba določiti jasne obveznosti držav članic, da Europolu zagotovijo podatke, ki jih potrebuje za izpolnitev svojih ciljev. Pri izvajanju takih obveznosti bi morale države članice posebno pozornost posvečati zagotavljanju ustreznih podatkov za boj proti kriminalu, ki veljajo za strateške in operativne prednostne naloge v okviru ustreznih političnih instrumentov Unije. Države članice bi morale Europolu zagotoviti tudi kopijo dvostranskih in večstranskih izmenjav informacij z drugimi državami članicami o kaznivih dejanjih, ki spadajo pod cilje Europola. Hkrati bi moral Europol povečati raven podpore državam članicam, da se izboljšata medsebojno sodelovanje in izmenjava informacij. Europol bi moral predložiti letno poročilo vsem institucijam Unije in nacionalnim parlamentom, v katerem bi navedel, v kolikšni meri mu posamezne države članice zagotavljajo informacije.

(12)     V vsaki državi članici bi bilo treba vzpostaviti nacionalno enoto, da se zagotovi učinkovito sodelovanje med Europolom in državami članicami. Ta enota bi morala biti glavna zveza med nacionalnimi organi pregona, ustanovami za usposabljanje in Europolom. Vsaka nacionalna enota bi morala Europolu dodeliti vsaj enega uradnika za zvezo, da se zagotovi neprekinjena in učinkovita izmenjava informacij med Europolom in nacionalnimi enotami ter olajša njihovo sodelovanje.

(13)     Ob upoštevanju decentralizirane strukture nekaterih držav članic in dejstva, da je treba v nekaterih primerih zagotoviti hitro izmenjavo informacij, bi bilo treba Europolu omogočiti, da pri posameznih preiskavah sodeluje neposredno z organi pregona v državah članicah, pri tem pa redno obvešča svoje nacionalne enote.

(14)     Da se zagotovi visoka kakovost, usklajenost in doslednost usposabljanja organov pregona na ravni Unije, bi moral Europol delovati v skladu s politiko usposabljanja organov pregona Unije. Usposabljanje na ravni Unije bi moralo biti na voljo uradnikom organov pregona vseh razredov. Europol bi moral zagotoviti, da se usposabljanje ovrednoti, ugotovitve iz ocen potreb pri usposabljanju pa se upoštevajo pri načrtovanju, da se zmanjša podvajanje. Europol bi moral v državah članicah spodbujati priznavanje usposabljanja na ravni Unije.

(15)     Treba je izboljšati tudi upravljanje Europola s stremljenjem k večji učinkovitosti in racionalizaciji postopkov.

(16)     V upravnem odboru Europola bi morale biti zastopane Komisija in države članice, da se zagotovi učinkovit nadzor nad njegovim delovanjem. Da se izrazi dvojna pristojnost nove agencije, to sta operativna podpora in usposabljanje za kazenski pregon, bi polnopravni člani upravnega odbora morali biti imenovani na podlagi njihovega znanja o sodelovanju na področju kazenskega pregona, nadomestni člani pa bi morali biti imenovani na podlagi njihovega znanja v zvezi z usposabljanjem uradnikov organov pregona. Nadomestni člani bi morali delovati kot polnopravni člani, kadar bi bil polnopravni član odsoten in kadar bi se razpravljalo ali odločalo o usposabljanju. Znanstveni odbor bi moral svetovati upravnemu odboru pri tehničnih vprašanjih o usposabljanju.

(17)     Upravni odbor bi moral imeti potrebne pristojnosti, zlasti da določi proračun, preverja njegovo izvajanje, sprejme ustrezna finančna pravila in dokumente načrtovanja, vzpostavi pregledne delovne postopke za sprejemanje odločitev izvršnega direktorja Europola ter sprejme letno poročilo o dejavnostih. Izvrševati bi moral pooblastila organa za imenovanja v zvezi z uslužbenci agencije, vključno z izvršnim direktorjem. Da se racionalizira postopek odločanja in okrepi nadzor upravnega poslovodenja in proračunskega upravljanja, bi moral upravni odbor imeti tudi pravico, da ustanovi izvršni odbor.

(18)     Za zagotovitev učinkovitega vsakodnevnega delovanja Europola bi izvršni direktor moral biti njegov zakoniti predstavnik in upravitelj, ki je popolnoma neodvisen pri izvajanju vseh nalog in zagotavlja, da Europol izvaja naloge, ki so predvidene v tej uredbi. Izvršni direktor bi moral biti odgovoren zlasti za pripravo proračunskih dokumentov in dokumentov načrtovanja, ki jih predloži upravnemu odboru v odločanje, izvajanje letnih in večletnih delovnih programov Europola ter drugih dokumentov načrtovanja.

(19)     Europol mora nujno imeti na voljo popolne in najnovejše informacije za namene preprečevanja kriminala, ki spada pod njegove cilje, in boj proti njemu. Zato bi mu bilo treba omogočiti obdelavo podatkov, ki mu jih posredujejo države članice, tretje države, mednarodne organizacije in organi Unije, ter podatkov iz javno dostopnih virov, da se razvije razumevanje kriminalnih pojavov in trendov, zbira informacije o kriminalnih združbah ter odkrije povezave med različnimi kaznivimi dejanji.

(20)     Europol bi moral za obdelavo podatkov uporabljati nove tehnologije, da se izboljša njegova učinkovitost pri zagotavljanju natančnih analiz kaznivih dejanj organom pregona držav članic. Europolu bi bilo treba omogočiti hitro ugotavljanje povezav med preiskavami in običajnih načinov delovanja različnih kriminalnih združb, preverjanje navzkrižnih zadetkov podatkov in jasen pregled trendov, pri čemer bi bilo treba ohraniti visoko raven varstva osebnih podatkov posameznikov. Zato Europolove zbirke podatkov ne bi smele biti predhodno opredeljene, s čimer se bo Europolu omogočilo, da izbere najučinkovitejšo strukturo informacijske tehnologije. Določiti bi bilo treba namen obdelav in pravice dostopa ter določene dodatne zaščitne ukrepe, da se zagotovi visoka raven varstva podatkov.

(21)     Države članice, organi v tretjih državah in mednarodne organizacije bi morali določiti namen, za katerega bi Europol lahko obdelal podatke, ki jih le-ti posredujejo, in omejiti pravice dostopa, da se zagotovi spoštovanje lastništva podatkov in varstvo informacij.

(22)     Da se zagotovi, da do podatkov dostopajo le tisti, za katere je dostop nujno potreben za izvajanje nalog, bi ta uredba morala določati podrobna pravila o različnih stopnjah pravice dostopa do podatkov, ki jih obdela Europol. Taka pravila ne bi smela posegati v omejitve glede dostopa, ki jih določijo pošiljatelji podatkov, saj bi bilo treba spoštovati načelo lastništva podatkov. Da se zagotovi večja učinkovitost preprečevanja kriminala, ki spada pod cilje Europola, in boj proti njemu, bi moral Europol države članice obvestiti o informacijah, ki jih zadevajo.

(23)     Da se izboljša operativno sodelovanje med agencijami in da se zlasti vzpostavijo povezave med podatki, ki so že v lasti različnih agencij, bi Europol moral Eurojustu in Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) omogočiti dostop do svojih podatkov in iskanje po njih.

(24)     Europol bi moral vzdrževati sodelovanje z drugimi organi Unije, organi pregona in ustanovami za usposabljanje organov pregona tretjih držav, mednarodnimi organizacijami in zasebnimi strankami, in sicer v obsegu, ki je potreben za izpolnitev njegovih nalog.

(25)     Da se zagotovi operativna učinkovitost, bi bilo treba Europolu omogočiti izmenjavo vseh informacij, razen osebnih podatkov, z drugimi organi Unije, organi pregona in ustanovami za usposabljanje organov pregona tretjih držav ter mednarodnimi organizacijami, in sicer v obsegu, ki je potreben za izvajanje njegovih nalog. Ker imajo družbe, podjetja, poslovna združenja, nevladne organizacije in druge zasebne stranke strokovno znanje in podatke, ki so neposredno relevantni za preprečevanje hudih kaznivih dejanj in terorizma ter boj proti njim, bi bilo Europolu treba omogočiti tudi izmenjavo takih podatkov z zasebnimi strankami. Za preprečevanje kibernetskega kriminala, povezanega z ogrožanjem varnosti omrežja in informacij, in boj proti njemu, bi moral Europol v skladu z Direktivo [ime sprejete direktive] Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za zagotovitev visoke ravni varnosti omrežja in informacij po vsej Uniji[31] sodelovati in izmenjavati informacije, razen osebnih podatkov, z nacionalnimi organi, pristojnimi za varnost omrežja in informacijskih sistemov.

(26)     Europolu bi bilo treba omogočiti izmenjavo osebnih podatkov z drugimi organi Unije v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje njegovih nalog.

(27)     Huda kazniva dejanja in terorizem so pogosto povezani z osebami zunaj ozemlja EU. Zato bi bilo Europolu treba omogočiti izmenjavo osebnih podatkov z organi pregona tretjih držav in mednarodnimi organizacijami, kot je Interpol, in sicer v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje njegovih nalog.

(28)     Europolu bi bilo treba omogočiti prenos osebnih podatkov organu tretje države ali mednarodni organizaciji na podlagi sklepa Komisije, da zadevna država ali mednarodna organizacija zagotavlja ustrezno raven varstva podatkov, ali, če ni sklepa o ustreznosti, na podlagi mednarodnega sporazuma, ki ga je sklenila Unija v skladu s členom 218 Pogodbe, ali sporazuma o sodelovanju, sklenjenega med Europolom in zadevno tretjo državo pred začetkom veljavnosti te uredbe. V skladu s členom 9 Protokola 36 o prehodnih določbah, priloženega k Pogodbi, bi morali taki sporazumi obdržati svoj pravni učinek, dokler niso razveljavljeni, razglašeni za nične ali spremenjeni zaradi izvajanja Pogodbe.

(29)     Ko prenos osebnih podatkov ne more temeljiti na sklepu Komisije o ustreznosti ali mednarodnem sporazumu, ki ga je sklenila Unija, ali obstoječem sporazumu o sodelovanju, bi morala upravni odbor in evropski nadzornik za varstvo podatkov imeti možnost, da odobrita prenos ali niz prenosov pod pogojem, da so zagotovljeni ustrezni zaščitni ukrepi. Če ne velja nič od zgoraj navedenega, bi izvršni direktor moral imeti pooblastilo, da odobri prenos podatkov v izjemnih primerih in za vsak primer posebej, če je to potrebno, da se zaščitijo bistveni interesi države članice, prepreči neposredna nevarnost, povezana s kriminalom ali terorizmom, če je prenos drugače potreben ali zakonsko zahtevan na podlagi pomembnih javnih razlogov, če je oseba, na katero se podatki nanašajo, to dovolila ali če so njeni življenjski interesi v nevarnosti.

(30)     Europolu bi bilo treba omogočiti, da obdeluje osebne podatke zasebnih strank in posameznikov, samo če jih nanj prenese nacionalna enota Europola v državi članici v skladu z njeno nacionalno zakonodajo ali kontaktna točka v tretji državi, s katero je vzpostavljeno sodelovanje s sporazumom o sodelovanju, sklenjenim v skladu s členom 23 Sklepa 2009/371/PNZ pred začetkom veljavnosti te uredbe, ali organ tretje države ali mednarodna organizacija, s katerimi je Unija sklenila mednarodni sporazum v skladu s členom 218 Pogodbe.

(31)     Informacije, za katere je jasno, da jih je tretja država ali mednarodna organizacija pridobila s kršitvijo človekovih pravic, se ne obdelujejo.

(32)     Pravila o varstvu podatkov v Europolu bi bilo treba okrepiti, opirati pa bi se morala na načela, na katerih temelji Uredba (ES) št. 45/2001[32], da se zagotovi visoka raven varstva posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Ker Pogodbi priložena izjava 21 priznava specifičnost obdelave osebnih podatkov v okviru kazenskega pregona, bi morala biti Europolova pravila o varstvu podatkov samostojna in usklajena z drugimi ustreznimi instrumenti varstva podatkov, ki se uporabljajo na področju policijskega sodelovanja v Uniji, zlasti s Konvencijo št. 108[33] in Priporočilom št. R(87) Sveta Evrope[34] ter Okvirnim sklepom Sveta 2008/977/PNZ o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah[35] [zamenjati z ustrezno direktivo, veljavno ob sprejetju].

(33)     Osebne podatke bi bilo treba v največji možni meri razlikovati glede na stopnjo njihove točnosti in zanesljivosti. Dejstva bi bilo treba razlikovati od osebnih ocen, da se zagotovijo tako varstvo posameznikov kot tudi kakovost in zanesljivost informacij, ki jih obdeluje Europol.

(34)     Na področju policijskega sodelovanja se obdelujejo osebni podatki v zvezi z različnimi kategorijami oseb, na katere se podatki nanašajo. Europol bi moral čim jasneje razlikovati med osebnimi podatki različnih kategorij oseb, na katere se podatki nanašajo. Osebne podatke oseb, kot so žrtve, priče in osebe z relevantnimi informacijami, ter osebne podatke mladoletnikov bi bilo treba še posebej varovati. Zato jih Europol ne bi smel obdelovati, razen če je to nujno potrebno za preprečevanje kriminala, ki spada pod cilje Europola, in boj proti njemu, ter če ti podatki dopolnjujejo druge osebne podatke, ki jih je Europol že obdelal.

(35)     Ob upoštevanju temeljnih pravic do varstva osebnih podatkov Europol ne bi smel shranjevati osebnih podatkov dlje, kot je potrebno za izvajanje njegovih nalog.

(36)     Europol bi moral izvajati ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, da se zagotovi varnost osebnih podatkov.

(37)     Vsaka oseba bi morala imeti pravico dostopa do osebnih podatkov, ki jo zadevajo, do popravkov nepravilnih podatkov in izbrisa ali preprečevanja dostopa do podatkov, ki jo zadevajo, če ti podatki niso več potrebni. Pravice osebe, na katero se podatki nanašajo, in njihovo uveljavljanje ne bi smeli vplivati na obveznosti Europola, zanje pa bi morale veljati omejitve, določene v tej uredbi.

(38)     Varstvo pravic in svoboščin oseb, na katere se podatki nanašajo, zahteva jasno razdelitev odgovornosti na podlagi te uredbe. Države članice bi zlasti morale biti odgovorne za točnost in posodabljanje podatkov, ki so jih prenesle na Europol, ter za zakonitost takega prenosa. Europol bi moral biti odgovoren za točnost in posodabljanje podatkov, ki jih zagotovijo drugi pošiljatelji podatkov. Europol bi moral zagotoviti tudi, da so podatki obdelani pravično in zakonito, da so zbrani in obdelani za določen namen, da so točni, ustrezni in ne pretirani glede na namene, za katere se obdelujejo, ter da se ne shranjujejo dlje, kot je to potrebno za namen, za katerega so obdelani.

(39)     Europol bi moral zaradi preverjanja zakonitosti obdelave podatkov, notranjega spremljanja ter zagotavljanja ustrezne neoporečnosti in varnosti podatkov hraniti zapise zbiranja, spreminjanja, dostopa do osebnih podatkov ali njihovega razkrivanja, združevanja ali izbrisa. Europol bi moral biti zavezan k sodelovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in na zahtevo omogočiti dostop do zapisov ali dokumentacije, da se lahko uporabijo za spremljanje postopkov obdelave.

(40)     Europol bi moral imenovati pooblaščenca za varstvo podatkov, ki bi mu pomagala pri spremljanju skladnosti z določbami te uredbe. Pooblaščencu za varstvo podatkov bi moralo biti omogočeno, da neodvisno in učinkovito opravlja svoje dolžnosti in naloge.

(41)     Nacionalni organi, pristojni za nadzor obdelave osebnih podatkov, bi morali preverjati, ali države članice zakonito obdelujejo osebne podatke. Evropski nadzornik za varstvo podatkov pa bi moral preverjati, ali Europol zakonito obdeluje podatke, in izvajati svoje funkcije popolnoma neodvisno.

(42)     Evropski nadzornik za varstvo podatkov in nacionalni nadzorni organi bi morali sodelovati drug z drugim pri posebnih vprašanjih, ki zahtevajo nacionalno sodelovanje, in da se zagotovi dosledna uporaba te uredbe v vsej Uniji.

(43)     Ker Europol obdeluje tudi neoperativne osebne podatke, ki niso povezani s preiskavami kaznivih dejanj, bi se morala za obdelavo takšnih podatkov uporabljati Uredba (ES) št. 45/2001.

(44)     Evropski nadzornik za varstvo podatkov bi moral obravnavati in preiskati pritožbe, ki jih vložijo osebe, na katere se podatki nanašajo. Preiskavo na podlagi pritožbe bi bilo treba izvesti v obsegu, primernem za posamezni primer, in je lahko predmet sodne presoje. Nadzorni organ bi moral posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v primernem roku obvestiti o stanju zadeve in odločitvi o pritožbi.

(45)     Vsak posameznik bi moral imeti pravico do pravnega sredstva proti odločitvam evropskega nadzornika za varstvo podatkov, ki ga zadevajo.

(46)     Za Europol bi morala veljati splošna pravila o pogodbeni in nepogodbeni odgovornosti, ki se uporabljajo za institucije, agencije in organe Unije, z izjemo odgovornosti za nezakonito obdelavo podatkov.

(47)     Pri zadevnih posameznikih je lahko včasih nejasno, ali je škoda, ki so jo utrpeli zaradi nezakonite obdelave podatkov, posledica dejanj Europola ali države članice. Zato bi morala biti Europol in država članica, v kateri se je zgodil dogodek, zaradi katerega je oseba utrpela škodo, skupno in solidarno odgovorna.

(48)     Za zagotovitev, da bo Europol popolnoma odgovorna in pregledna notranja organizacija, je ob upoštevanju člena 88 Pogodbe o delovanju Evropske unije nujno določiti postopke za nadzor dejavnosti Europola, ki ga izvaja Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti, pri tem pa upoštevati potrebo po varovanju zaupnosti operativnih informacij.

(49)     Za uslužbence Europola bi morali veljati Kadrovski predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, ki jih določa Uredba (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68[36]. Europol bi moral imeti možnost, da zaposli uslužbence, zaposlene pri pristojnih organih držav članic, kot začasne uslužbence, katerih obdobje službovanja bi moralo biti omejeno, da se ohrani načelo rotacije, saj poznejša ponovna zaposlitev uslužbencev pri njihovem pristojnem organu olajša tesno sodelovanje med Europolom in pristojnimi organi držav članic. Države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se uslužbenci, zaposleni v Europolu kot začasni uslužbenci, po koncu službovanja v Europolu lahko vrnejo v nacionalne javne službe, katerim pripadajo.

(50)     Glede na naravo nalog Europola in vlogo izvršnega direktorja lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta povabi izvršnega direktorja pred njegovim imenovanjem ter pred podaljšanjem njegovega mandata, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja odbora. Izvršni direktor bi moral Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti tudi letno poročilo. Poleg tega bi bilo treba Evropskemu parlamentu omogočiti, da izvršnega direktorja povabi, da poroča o izvrševanju svojih nalog.

(51)     Da se zagotovi popolna avtonomija in neodvisnost Europola, bi mu bilo treba zagotoviti avtonomen proračun, katerega prihodki so v prvi vrsti prispevki iz proračuna Unije. Za prispevek Unije in morebitne druge subvencije v breme splošnega proračuna Unije je treba uporabiti proračunski postopek Unije. Revizijo zaključnih računov mora opravljati Računsko sodišče.

(52)     Za Europol bi se morala uporabljati Uredba (EU, EURATOM) št. 966/2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 („finančna uredba“)[37].

(53)     Za Europol bi se morala uporabljati Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)[38].

(54)     Europol obdeluje podatke, ki zahtevajo posebno varstvo, saj vključujejo tajne podatke EU in občutljive netajne podatke. Europol bi zato moral sestaviti pravila o zaupnosti in obdelavi takih informacij, pri tem pa upoštevati osnovna načela in minimalne standarde iz Sklepa 2011/292/EU o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU[39].

(55)     Ustrezno je, da se uporaba te uredbe redno ocenjuje.

(56)     Potrebne določbe glede namestitve Europola v državi članici, v kateri ima sedež, tj. na Nizozemskem, in posebna pravila, ki se uporabljajo za celotno osebje Europola in njihove družinske člane, bi bilo treba določiti v sporazumu o sedežu. Poleg tega bi morala država članica gostiteljica zagotoviti najboljše možne pogoje za uspešno delovanje Europola, vključno s šolanjem otrok in prevozi, da bo lahko urad pridobil visokokakovostne človeške vire iz čim širšega geografskega območja.

(57)     Europol, kot ga ustanavlja ta uredba, nadomesti in nasledi Europol, ustanovljen s Sklepom 2009/371/PNZ, in akademijo Cepol, ustanovljeno s Sklepom 2005/681/PNZ. Zato bi moral biti zakoniti naslednik vseh njunih pogodb, vključno s pogodbami o zaposlitvi, odgovornostmi in pridobljeno lastnino. Mednarodni sporazumi, ki sta jih sklenila Europol, ustanovljen na podlagi Sklepa 2009/371/PNZ, in akademija Cepol, ustanovljena na podlagi Sklepa 2005/681/PNZ, bi morali ohraniti veljavnost, z izjemo sporazuma o sedežu, ki ga je sklenila akademija Cepol.

(58)     Da se Europolu omogoči čim boljše nadaljnje izpolnjevanje nalog na podlagi Sklepa 2009/371/PNZ, in akademije Cepol, ustanovljene na podlagi Sklepa 2005/681/PNZ, bi bilo treba določiti prehodne ukrepe, zlasti v zvezi z upravnim odborom, izvršnim direktorjem in ločenimi obračunskimi enotami proračuna Europola za usposabljanje za tri leta po začetku veljavnosti te uredbe.

(59)     Ker cilja te uredbe, in sicer ustanovitev subjekta, odgovornega za sodelovanje in usposabljanje organov pregona na ravni Unije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lahko bolje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(60)     [V skladu s členom 3 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, sta navedeni državi uradno sporočili, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe] ALI [Brez poseganja v člen 4 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, navedeni državi ne bosta sodelovali pri sprejetju te uredbe, ki zanju ne bo zavezujoča in jima je ne bo treba uporabljati].

(61)     V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(62)     Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, predvsem pravico do varstva osebnih podatkov in pravico do zasebnosti, kot sta zaščiteni s členoma 8 in 7 Listine ter s členom 16 Pogodbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

SPLOŠNE DOLOČBE IN CILJI EUROPOLA

Člen 1

Ustanovitev Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona in usposabljanja

1.           Ustanovi se Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona in usposabljanja (Europol) za izboljšanje medsebojnega sodelovanja med organi pregona v Evropski uniji, za okrepitev in podporo njihovim ukrepom in za doseganje dosledne evropske politike usposabljanja.

2.           Europol, kot ga ustanavlja ta uredba, nadomesti in nasledi Europol, ustanovljen s Sklepom 2009/371/PNZ, in akademijo Cepol, ustanovljeno s Sklepom 2005/681/PNZ.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) „pristojni organi držav članic“ pomenijo vse policijske organe in druge službe kazenskega pregona, ki obstajajo v državah članicah in so po nacionalni zakonodaji odgovorni za preprečevanje kaznivih dejanj in boj proti njim;

(b) „analiza“ pomeni zbiranje, obdelavo ali uporabo podatkov z namenom pomagati pri preiskavah kaznivih dejanj;

(c) „organi Unije“ pomenijo institucije, subjekte, misije, urade in agencije, ki so bili ustanovljeni s Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o delovanju Evropske unije ali na njuni podlagi;

(d) „uradniki organov pregona“ pomenijo policijske in carinske uradnike ter uradnike drugih relevantnih služb, vključno z organi Unije, ki so odgovorni za preprečevanje hudih kaznivih dejanj, ki prizadenejo dve ali več držav članic, terorizma in oblik kriminala, ki vplivajo na skupni interes politike Unije, in boj proti njim ter za civilno krizno upravljanje in mednarodno policijsko dejavnost na večjih dogodkih;

(e) „tretje države“ pomenijo države, ki niso države članice Evropske unije;

(f) „mednarodne organizacije“ pomenijo mednarodne organizacije in njihove podrejene organe javnega prava ali druge organe, ki so ustanovljeni s sporazumom med dvema ali več državami ali na podlagi takega sporazuma;

(g) „zasebne stranke“ pomenijo subjekte in organe, ustanovljene v skladu z zakonodajo države članice ali tretje države, zlasti družbe in podjetja, poslovna združenja, neprofitne organizacije in druge pravne osebe, ki ne spadajo pod točko (f);

(h) „posamezniki“ pomenijo vse fizične osebe;

(i) „osebni podatki“ pomenijo katere koli informacije, ki se nanašajo na določeno ali določljivo fizično osebo, v nadaljnjem besedilu „posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki“; določljiva oseba je tista, ki se lahko neposredno ali posredno identificira, zlasti s pomočjo identifikacijske številke ali enega ali več dejavnikov, značilnih za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali socialno istovetnost;

(j) „obdelava osebnih podatkov“, v nadaljnjem besedilu „obdelava“, pomeni vsak postopek ali niz postopkov, ki se izvajajo v zvezi z osebnimi podatki z avtomatskimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali predelava, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s pošiljanjem, širjenje ali drugačno omogočanje dostopa, usklajevanje ali kombiniranje, blokiranje, izbris ali uničenje podatkov;

(k) „prejemnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali kateri koli drug organ, ki se mu posreduje podatke, bodisi da je tretja stranka ali ne; vendar pa se organi, ki lahko prejmejo podatke v okviru posamezne poizvedbe, ne štejejo za prejemnike;

(l) „prenos osebnih podatkov“ pomeni sporočanje osebnih podatkov, ki se aktivno dajo na voljo, med omejenim številom določenih strank ob zavedanju ali namenu pošiljatelja, da prejemniku omogoča dostop do osebnih podatkov;

(m) „zbirka osebnih podatkov“, v nadaljevanju „zbirka“, pomeni vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, bodisi centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi;

(n) „privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki“ pomeni vsako prostovoljno dano posebno in ozaveščeno izjavo volje, s katero posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, izrazi soglasje k obdelavi z njim povezanih osebnih podatkov;

(o) „upravni osebni podatki“ pomenijo vse osebne podatke, ki jih obdela Europol, razen podatkov, ki so obdelani zaradi doseganja ciljev iz člena 3(1) in (2).

Člen 3

Cilji

1.           Europol podpira in krepi dejavnosti pristojnih organov držav članic ter njihovo medsebojno sodelovanje pri preprečevanju hudih kaznivih dejanj, ki prizadenejo dve ali več držav članic, terorizma in drugih oblik kriminala, ki vplivajo na skupni interes politike Unije, in boju proti njim, kot je določeno v Prilogi 1.

2.           Europol podpira in krepi tudi dejavnosti pristojnih organov držav članic ter njihovo medsebojno sodelovanje pri preprečevanju kaznivih dejanj, povezanih s kaznivimi dejanji iz točke (a), in boju proti njim. Za povezana kazniva dejanja se štejejo naslednja kazniva dejanja:

(a) kazniva dejanja, storjena z namenom pridobitve sredstev za izvrševanje dejanj iz pristojnosti Europola;

(b) kazniva dejanja, storjena z namenom omogočanja ali izvrševanja dejanj iz pristojnosti Europola;

(c) kazniva dejanja, storjena z namenom zagotavljanja nekaznovanja za dejanja iz pristojnosti Europola.

3.           Europol podpira, razvija, izvaja in usklajuje dejavnosti usposabljanja uradnikov organov pregona.

Poglavje II

NALOGE V ZVEZI S SODELOVANJEM NA PODROČJU KAZENSKEGA PREGONA

Člen 4

Naloge

1.           Europol je agencija Evropske unije, ki v skladu to uredbo izvaja naslednje naloge:

(a) zbira, hrani, obdeluje, analizira in izmenjuje informacije;

(b) države članice brez zamude obvešča o informacijah, ki jih zadevajo, in o kakršnih koli povezavah med kaznivimi dejanji;

(c) usklajuje, organizira in izvaja preiskovalne in operativne ukrepe

(i)      ki se izvajajo skupaj s pristojnimi organi držav članic ali

(ii)      v okviru skupnih preiskovalnih enot v skladu s členom 5, po potrebi v povezavi z Eurojustom;

(d) sodeluje v skupnih preiskovalnih enotah in predlaga njihovo vzpostavitev v skladu s členom 5;

(e) zagotavlja informacije in analitično podporo državam članicam v zvezi z večjimi mednarodnimi dogodki;

(f) pripravlja ocene ogroženosti, strateške in operativne analize ter poročila o splošnem stanju;

(g) razvija, razširja in spodbuja strokovno znanje o metodah za preprečevanje kriminala, preiskovalnih postopkih ter tehničnih in forenzičnih metodah ter svetuje državam članicam;

(h) zagotavlja tehnično in finančno podporo čezmejnim operacijam in preiskavam držav članic, vključno s skupnimi preiskovalnimi enotami;

(i) podpira, razvija, vodi, usklajuje in izvaja usposabljanje uradnikov organov pregona v sodelovanju z mrežo ustanov za usposabljanje v državah članicah, kot je določeno v poglavju III;

(j) organom Unije, ustanovljenim na podlagi naslova V Pogodbe, in Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) zagotavlja kriminalistične obveščevalne podatke in analitično podporo na področjih, ki spadajo v njihovo pristojnost;

(k) zagotavlja informacije in podporo strukturam EU za krizno upravljanje ter misijam EU za krizno upravljanje, ustanovljenim na podlagi Pogodbe o Evropski uniji;

(l) razvija centre strokovnega znanja Unije za boj proti nekaterim oblikam kriminala, ki spadajo med cilje Europola, zlasti Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti.

2.           Europol zagotovi strateške analize in ocene ogroženosti, da Svetu in Komisiji pomaga pri določitvi strateških in operativnih prednostnih nalog Unije za boj proti kriminalu. Europol pomaga tudi pri operativnem izvajanju teh prednostnih nalog.

3.           Europol zagotovi strateške kriminalistične obveščevalne podatke za pomoč uspešni in učinkoviti uporabi sredstev, ki so za operativne dejavnosti na voljo na nacionalni ravni in na ravni Unije, ter podporo takim dejavnostim.

4.           Europol deluje kot osrednji urad za boj proti ponarejanju eura v skladu s Sklepom 2005/511/PNZ z dne 12. julija 2005 o zaščiti eura pred ponarejanjem[40]. Europol spodbuja tudi usklajevanje ukrepov pristojnih organov držav članic v boju proti ponarejanju eura oziroma v okviru skupnih preiskovalnih enot, po potrebi v povezavi z organi Unije ali organi tretjih držav.

Člen 5

Sodelovanje v skupnih preiskovalnih enotah

1.           Europol lahko sodeluje v dejavnostih skupnih preiskovalnih enot, ki se spopadajo s kriminalom, ki spada pod cilje Europola.

2.           Europol lahko v okviru omejitev zakonodaje držav članic, v katerih deluje skupna preiskovalna enota, pomaga pri vseh dejavnostih in izmenjuje informacije z vsemi člani skupne preiskovalne enote.

3.           Kadar Europol upravičeno meni, da bi vzpostavitev skupne preiskovalne enote dodala vrednost preiskavi, lahko to predlaga zadevnim državam članicam in sprejme ukrepe za pomoč tem državam članicam pri vzpostavitvi skupne preiskovalne enote.

4.           Europol ne uporablja prisilnih ukrepov.

Člen 6

Zahteve Europola za začetek preiskave kaznivega dejanja

1.           Europol v posebnih primerih, ko meni, da bi bilo treba začeti preiskavo kaznivega dejanja, ki spada pod njegove cilje, o tem obvesti Eurojust.

2.           Obenem Europol od nacionalnih enot zadevnih držav članic, ustanovljenih na podlagi člena 7(2), zahteva začetek, vodenje ali usklajevanje preiskave kaznivega dejanja.

3.           Nacionalne enote Europol nemudoma obvestijo o začetku preiskave.

4.           Če se pristojni organi zadevne države članice odločijo, da ne bodo ugodili zahtevi Europola, Europol obvestijo o razlogih za odločitev v roku enega meseca od zahteve. Razlogov ni treba navesti, če bi njihovo razkritje:

(a) škodilo temeljnim interesom državne varnosti ali

(b) ogrozilo uspeh preiskav v teku ali varnost posameznikov.

5.           Europol obvesti Eurojust o odločitvi pristojnega organa države članice, da bo začel ali zavrnil preiskavo.

Člen 7

Sodelovanje držav članic z Europolom

1.           Države članice sodelujejo z Europolom pri izpolnjevanju njegovih nalog.

2.           Vsaka država članica ustanovi ali imenuje nacionalno enoto, ki je organ za zvezo med Europolom in pristojnimi organi v državi članici ter ustanovami za usposabljanje uradnikov organov pregona. Vsaka država članica imenuje uradnika za vodjo nacionalne enote.

3.           Države članice zagotovijo, da njihove nacionalne enote lahko izpolnjujejo naloge, kot so določene v tej uredbi, in zlasti, da imajo dostop do zbirk podatkov nacionalnih organov pregona.

4.           Europol lahko neposredno sodeluje s pristojnimi organi držav članic v zvezi s posameznimi preiskavami. V tem primeru nemudoma obvesti nacionalno enoto in zagotovi kopijo vseh informacij, ki so si jih je med neposrednimi stiki izmenjal z zadevnimi pristojnimi organi.

5.           Države članice prek svojih nacionalnih enot ali svojih pristojnih organov zlasti:

(a) posredujejo Europolu informacije, ki jih potrebuje za doseganje svojih ciljev. To vključuje, da Europolu nemudoma zagotovijo informacije v zvezi s področji kriminala, ki jih Unija šteje med prednostne naloge. Poleg tega morajo zagotoviti kopije dvostranskih in večstranskih izmenjav z drugo državo članico ali državami članicami, če je izmenjava povezana s kriminalom, ki spada med cilje Europola;

(b) zagotovijo učinkovito komunikacijo in sodelovanje z Europolom vseh relevantnih pristojnih organov držav članic in ustanov za usposabljanje uradnikov organov pregona v državah članicah;

(c) veča ozaveščenost o dejavnostih Europola.

6.           Vodje nacionalnih enot se redno srečujejo, zlasti da obravnavajo in rešujejo težave, ki nastanejo pri operativnem sodelovanju z Europolom.

7.           Vsaka država članica opredeli organizacijo in osebje nacionalne enote glede na svojo nacionalno zakonodajo.

8.           Stroške, ki jih imajo nacionalne enote in pristojni organi držav članic zaradi komunikacije z Europolom, krijejo države članice in jih, razen stroškov vzpostavitve zveze, ne krije Europol.

9.           Države članice zagotovijo minimalno raven varnosti vseh sistemov, ki jih uporabljajo za vzpostavitev zveze z Europolom.

10.         Europol vsako leto sestavi poročilo o količini in kakovosti informacij, ki jih zagotovi vsaka država članica na podlagi odstavka 5(a), ter o uspešnosti njene nacionalne enote. Letno poročilo se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Člen 8

Uradniki za zvezo

1.           Vsaka nacionalna enota dodeli Europolu vsaj enega uradnika za zvezo. Razen če ni drugače določeno s to uredbo, za uradnike za zvezo velja nacionalna zakonodaja države članice, ki je uradnike dodelila.

2.           Uradniki za zvezo oblikujejo nacionalne urade za zvezo pri Europolu, njihove nacionalne enote v okviru Europola pa jim dajejo navodila v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, ki je uradnike dodelila, in v skladu z določbami, ki se uporabljajo za upravljanje Europola.

3.           Uradniki za zvezo pomagajo pri izmenjavi informacij med Europolom in svojimi državami članicami.

4.           Uradniki za zvezo pomagajo pri izmenjavi informacij med svojimi državami članicami in uradniki za zvezo drugih držav članic v skladu z nacionalno zakonodajo. Europolova infrastruktura se lahko v skladu z nacionalno zakonodajo za takšne dvostranske izmenjave uporabi tudi v zvezi s kaznivimi dejanji zunaj ciljev Europola. Upravni odbor določi pravice in obveznosti uradnikov za zvezo v zvezi z Europolom.

5.           Uradniki za zvezo uživajo privilegije in imunitete, ki so potrebni za opravljanje njihovih nalog v skladu s členom 65.

6.           Europol zagotavlja, da so uradniki za zvezo v celoti obveščeni o vseh njegovih dejavnostih in v njih sodelujejo, če je to potrebno za opravljanje njihovih nalog.

7.           Europol krije stroške zagotovitve potrebnih prostorov v stavbi Europola državam članicam in ustrezne podpore uradnikom za zvezo za opravljanje njihovih dolžnosti. Vse druge stroške, ki nastanejo zaradi dodelitve uradnikov za zvezo, krije država članica, ki je uradnike dodelila, vključno s stroški opreme za uradnike za zvezo, razen če proračunski organ na priporočilo upravnega odbora odloči drugače.

Poglavje III

NALOGE V ZVEZI Z USPOSABLJANJEM URADNIKOV ORGANOV PREGONA

Člen 9

Akademija Europol

1.           Oddelek znotraj Europola, imenovan Akademija Europol in ustanovljen s to uredbo, podpira, razvija, izvaja in usklajuje usposabljanje uradnikov organov pregona, zlasti na področju boja proti hudim kaznivim dejanjem, ki prizadenejo dve ali več držav članic, in terorizmu, varovanja javnega redu in športnih dogodkov z velikim tveganjem, strateškega načrtovanja in poveljevanja nevojaškim misijam Unije, vodenja organov pregona in jezikovnih sposobnosti, pri čemer zlasti:

(a) veča ozaveščenost in znanje o:

(i)      mednarodnih instrumentih in instrumentih Unije za sodelovanje organov pregona;

(ii)      organih Unije, zlasti Europolu, Eurojustu in Frontexu, njihovem delovanju in vlogi;

(iii)     pravosodnih vidikih sodelovanja organov pregona in praktičnem znanju o dostopu do tokov informacij;

(b) spodbuja razvoj regionalnega in dvostranskega sodelovanja med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami;

(c) obravnava posebna kriminalistična ali policijska vsebinska področja, kjer lahko usposabljanje na ravni Unije zagotovi dodano vrednost;

(d) oblikuje posebne skupne učne načrte za uradnike organov pregona, da se usposobijo za sodelovanje v civilnih misijah Unije;

(e) podpira države članice pri dvostranskih dejavnostih za gradnjo zmogljivosti organov pregona v tretjih državah;

(f) usposablja inštruktorje in pomaga pri izboljševanju in izmenjavi dobrih učnih praks.

2.           Akademija Europol razvija in redno posodablja učna orodja in metode ter jih uporablja z vidika vseživljenjskega učenja, da izboljša sposobnosti uradnikov organov pregona. Akademija Europol oceni rezultate navedenih ukrepov, da se izboljša kakovost, doslednost in učinkovitost prihodnjih ukrepov.

Člen 10

Naloge Akademije Europol

1.           Akademija Europol pripravlja strateške večletne analize potreb po usposabljanju in večletne učne programe.

2.           Akademija Europol razvija in izvaja dejavnosti usposabljanja ter učne izdelke, ki lahko vključujejo:

(a) tečaje, seminarje, konference, spletne dejavnosti in dejavnosti e-učenja;

(b) skupne učne načrte za večanje ozaveščenosti, obravnavo vrzeli in/ali omogočanje skupnega pristopa v zvezi s pojavom čezmejnega kriminala;

(c) module usposabljanja, ki se merijo na podlagi postopnih ravni ali stopenj zahtevnosti znanj, ki jih potrebuje relevantna ciljna skupina, in so osredotočeni na opredeljeno geografsko območje, na posebno vsebinsko področje kriminalne dejavnosti ali pa na določen sklop strokovnih veščin;

(d) programe izmenjave in programe napotitve uradnikov organov pregona v okviru pristopa, ki temelji na operativnem usposabljanju.

3.           Da se zagotovi usklajena evropska politika usposabljanja za podporo civilnih misij in gradnje zmogljivosti v tretjih državah, Akademija Europol:

(a) oceni učinek obstoječih politik in pobud za usposabljanje organov pregona, ki so povezane z Unijo;

(b) razvija in zagotavlja usposabljanje, da pripravi uradnike organov pregona držav članic na sodelovanje v civilnih misijah ter jim omogoči, da pridobijo ustrezna jezikovna znanja;

(c) razvija in zagotavlja usposabljanje za uradnike organov pregona iz tretjih držav, zlasti iz držav, ki so kandidatke za pristop k Uniji;

(d) upravlja namenska sredstva zunanje pomoči Unije za pomoč tretjim državam pri gradnji njihove zmogljivosti na ustreznih področjih politike v skladu z vzpostavljenimi prednostnimi nalogami Unije.

4.           Akademija Europol spodbuja medsebojno priznavanje usposabljanja organov pregona v državah članicah in s tem povezanih obstoječih evropskih standardov kakovosti.

Člen 11

Raziskave, pomembne za usposabljanje

1.           Akademija Europol prispeva k razvoju raziskav, pomembnih za dejavnosti usposabljanja iz tega poglavja.

2.           Akademija Europol spodbuja in vzpostavlja partnerstva z organi Unije ter javnimi in zasebnimi akademskimi institucijami ter spodbuja oblikovanje tesnejših partnerstev med univerzami in ustanovami za usposabljanje organov pregona v državah članicah.

Poglavje IV

ORGANIZACIJA EUROPOLA

Člen 12

Upravna in vodstvena struktura Europola

Upravno in vodstveno strukturo Europola sestavljajo:

(a) upravni odbor, ki izvaja naloge iz člena 14;

(b) izvršni direktor, ki izvaja dolžnosti iz člena 19;

(c) znanstveni odbor za usposabljanje v skladu s členom 20;

(d) vsi drugi posvetovalni organi, ki jih po potrebi ustanovi upravni odbor v skladu s členom 14(1)(p);

(e) če je potrebno, izvršni odbor v skladu s členoma 21 in 22.

ODDELEK 1

UPRAVNI ODBOR

Člen 13

Sestava upravnega odbora

1.           Upravni odbor je sestavljen iz enega predstavnika vsake države članice in dveh predstavnikov Komisije, od katerih imajo vsi pravico do glasovanja.

2.           Člani upravnega odbora so imenovani na podlagi njihovih izkušenj pri upravljanju organizacij javnega ali zasebnega sektorja ter znanja o sodelovanju organov pregona.

3.           Vsakega člana upravnega odbora zastopa nadomestni član, ki je imenovan na podlagi njegovih izkušenj pri upravljanju organizacij javnega ali zasebnega sektorja ter znanja o nacionalnih politikah v zvezi z usposabljanjem uradnikov organov pregona. Nadomestni član deluje kot član pri obravnavanju vprašanj, povezanih z usposabljanjem uradnikov organov pregona. Nadomestni član zastopa člana med njegovo odsotnostjo. Član zastopa nadomestnega člana pri obravnavanju vprašanj, povezanih z usposabljanjem uradnikov organov pregona, med njegovo odsotnostjo.

4.           Vse strani, zastopane v upravnem odboru, si prizadevajo, da omejijo fluktuacijo svojih predstavnikov in s tem zagotovijo stalnost dela upravnega odbora. Vse strani si prizadevajo doseči usklajeno zastopanje moških in žensk v upravnem odboru.

5.           Mandat članov in nadomestnih članov traja štiri leta. Mandat se lahko podaljša. Po koncu mandata ali v primeru odstopa člani opravljajo svojo funkcijo do ponovnega imenovanja ali do zamenjave.

Člen 14

Naloge upravnega odbora

1.           Upravni odbor:

(a) vsako leto z dvotretjinsko večino glasov svojih članov in v skladu s členom 15 sprejme delovni program Europola za naslednjo leto;

(b) z dvotretjinsko večino glasov članov in v skladu s členom 15 sprejme večletni delovni program;

(c) z dvotretjinsko večino glasov svojih članov sprejme letni proračun Europola in izvaja druge naloge, povezane s proračunom Europola, v skladu s poglavjem XI;

(d) sprejme konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Europola in ga do 1. julija naslednjega leta pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in nacionalnim parlamentom. Konsolidirano letno poročilo o dejavnostih se objavi;

(e) sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za Europol, v skladu s členom 63;

(f) do 31. januarja sprejme večletni načrt kadrovske politike ob upoštevanju mnenja Komisije;

(g) sprejme strategijo za boj proti goljufijam, ki je sorazmerna s tveganji za goljufije, ob upoštevanju stroškov in koristi ukrepov, ki jih je treba izvesti;

(h) sprejme pravila za preprečevanje in upravljanje nasprotij interesov v zvezi s svojimi člani in člani znanstvenega odbora za usposabljanje;

(i) v skladu z odstavkom 2 v zvezi z osebjem Europola izvaja pooblastila, ki jih kadrovski predpisi podeljujejo pristojnemu organu za imenovanja in ki se na podlagi pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev podelijo organu, pooblaščenemu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi („pooblastila pristojnega organa za imenovanja“);

(j) sprejme ustrezna izvedbena pravila za uveljavitev kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov;

(k) imenuje izvršnega direktorja in namestnike izvršnega direktorja ter lahko podaljša njihov mandat ali jih razreši s položaja v skladu s členoma 56 in 57;

(l) določi kazalnike uspešnosti in spremlja uspešnost izvršnega direktorja, vključno z izvajanjem odločitev upravnega odbora;

(m) ob upoštevanju kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev imenuje računovodjo, ki pri opravljanju svojih dolžnosti deluje neodvisno;

(n) imenuje člane znanstvenega odbora za usposabljanje;

(o) zagotovi, da bodo ugotovitve in priporočila, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), ustrezno upoštevana;

(p) sprejme vse odločitve v zvezi z vzpostavitvijo notranjih struktur Europola in, če je potrebno, z njihovo spremembo;

(q) sprejme svoj poslovnik.

2.           Upravni odbor v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov sprejme odločitev na podlagi člena 2(1) kadrovskih predpisov in člena 6 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev o dodelitvi ustreznih pooblastil pristojnega organa za imenovanja izvršnemu direktorju in opredelitvi pogojev, v skladu s katerimi se lahko te dodelitve pooblastil začasno prekinejo. Izvršni direktor ima dovoljenje za nadaljnji prenos teh pooblastil.

Upravni odbor lahko, kadar tako zahtevajo izjemne okoliščine, s sprejetjem odločitve začasno prekine prenos pooblastil organa za imenovanje na izvršnega direktorja in pooblastil, ki jih je ta prenesel naprej, ter jih izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali na člana osebja, ki ni izvršni direktor.

Člen 15

Letni delovni program in večletni delovni program

1.           Upravni odbor vsako leto najpozneje do 30. novembra sprejme letni delovni program na podlagi osnutka, ki ga predloži izvršni direktor, pri tem pa upošteva mnenje Komisije. Posreduje ga Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

2.           Letni delovni program vsebuje podrobne cilje in pričakovane rezultate, vključno s kazalniki uspešnosti. Vsebuje tudi opis ukrepov, ki se bodo financirali, ter kazalnik finančnih sredstev in človeških virov, dodeljenih vsakemu ukrepu, v skladu z načeli oblikovanja in upravljanja proračuna po dejavnostih. Letni delovni program je skladen z večletnim delovnim programom iz odstavka 4. Jasno prikazuje naloge, ki so bile v primerjavi s predhodnim proračunskim letom dodane, spremenjene ali izbrisane.

3.           Upravni odbor spremeni sprejeti letni delovni program, če se Europolu dodeli nova naloga.

Vsaka bistvena sprememba letnega delovnega programa se sprejme po enakem postopku kot prvotni letni delovni program. Upravni odbor lahko na izvršnega direktorja prenese pooblastilo, da v letni delovni program vnese nebistvene spremembe.

4.           Upravni odbor vsako leto tudi sprejme in posodobi večletni delovni program do 30. novembra, pri tem pa upošteva mnenje Komisije in stališča s posvetovanja z Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti.

Sprejeti večletni delovni program se posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Večletni delovni program določa strateške cilje in pričakovane rezultate, vključno s kazalniki uspešnosti. Navaja tudi znesek in osebje, dodeljena vsakemu cilju, v skladu z večletnim finančnim okvirom in večletnim načrtom kadrovske politike. Vključuje strategijo za odnose s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami iz člena 29.

Večletni program se izvede prek letnih delovnih programov in se, če je to potrebno, posodobi ob upoštevanju rezultatov zunanjih in notranjih ocen. Ugotovitve teh ocen se upoštevajo tudi v letnem delovnem programu za naslednje leto, če je to potrebno.

Člen 16

Predsednik upravnega odbora

1.           Upravni odbor izmed članov izvoli predsednika in njegovega namestnika. Predsednika in namestnika predsednika z dvotretjinsko večino izvolijo člani upravnega odbora.

Namestnik predsednika po uradni dolžnosti nadomešča predsednika, kadar ta ne more opravljati svojih dolžnosti.

2.           Mandat predsednika in njegovega namestnika traja štiri leta. Njun mandat se lahko enkrat podaljša. Če pa njuno članstvo v upravnem odboru preneha med njunim mandatom kot predsednik ali namestnik predsednika, na isti datum avtomatično preneha tudi njun mandat.

Člen 17

Seje upravnega odbora

1.           Seje upravnega odbora skliče predsednik.

2.           Izvršni direktor Europola se udeležuje razprav.

3.           Upravni odbor ima vsaj dve redni seji na leto. Prav tako se sestane na pobudo predsednika, na zahtevo Komisije ali na zahtevo vsaj tretjine svojih članov.

4.           Upravni odbor lahko povabi katero koli osebo, katere mnenje je lahko pomembno za razpravo, da se udeleži seje kot opazovalec brez glasovalne pravice.

5.           Svetovalci ali izvedenci lahko ob upoštevanju določb poslovnika pomagajo članom upravnega odbora.

6.           Europol upravnemu odboru zagotovi tajniške storitve.

Člen 18

Pravila glasovanja

1.           Upravni odbor brez poseganja v člene 14(1)(a), (b) in (c), člen 16(1) in člen 56(8) sprejme odločitve z večino glasov članov.

2.           Vsak član ima en glas. V primeru odsotnosti člana, ki ima glasovalno pravico, ima pravico do glasovanja njegov namestnik.

3.           Predsednik sodeluje pri glasovanju.

4.           Izvršni direktor ne sodeluje pri glasovanju.

5.           V poslovniku upravnega odbora so določena podrobnejša pravila glasovanja, zlasti pa pogoji, pod katerimi lahko član deluje v imenu drugega člana, in po potrebi tudi pravila glede sklepčnosti.

ODDELEK 2

IZVRŠNI DIREKTOR

Člen 19

Odgovornosti izvršnega direktorja

1.           Izvršni direktor upravlja Europol. Odgovarja upravnemu odboru.

2.           Brez poseganja v pristojnosti Komisije, upravnega odbora ali izvršnega odbora je izvršni direktor neodvisen pri opravljanju svojih nalog in ne sme zahtevati ali sprejemati nikakršnih navodil od posameznih vlad ali drugih organov.

3.           Izvršni direktor na povabilo poroča Evropskemu parlamentu o izvajanju svojih nalog. Svet lahko izvršnega direktorja pozove, da poroča o izvajanju svojih nalog.

4.           Izvršni direktor je pravni zastopnik Europola.

5.           Izvršni direktor je odgovoren za izvajanje nalog, ki so Europolu dodeljena s to uredbo. Izvršni direktor je odgovoren zlasti za:

(a) vsakodnevno upravljanje Europola;

(b) izvajanje odločitev upravnega odbora;

(c) pripravo letnega delovnega programa in večletnega delovnega programa ter njuno predložitev upravnemu odboru po posvetovanju s Komisijo;

(d) izvajanje letnega delovnega programa in večletnega delovnega programa ter poročanje upravnemu odboru o njunem izvajanju;

(e) pripravo konsolidiranega letnega poročila o dejavnostih Europola in njegovo predložitev v odobritev upravnemu odboru;

(f) pripravo akcijskega načrta ob upoštevanju ugotovitev, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen, ter poročil o preiskavah in priporočil, ki izhajajo iz preiskav urada OLAF, in poročanje Komisiji o napredku dvakrat letno, upravnemu odboru pa redno;

(g) zaščito finančnih interesov Unije z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejanjem in, brez poseganja v preiskovalne pristojnosti urada OLAF, z učinkovitimi preverjanji in, če se odkrije nepravilnosti, z izterjavo nepravilno izplačanih zneskov ter, kjer je to primerno, z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in finančnimi kaznimi;

(h) pripravo strategije Europola za boj proti goljufijam in njeno predložitev v odobritev upravnemu odboru;

(i) pripravo osnutkov finančnih pravil, ki veljajo za Europol;

(j) pripravo osnutka poročila o načrtovanih prihodkih in odhodkih Europola ter izvajanje njegovega proračuna;

(k) pripravo osnutka večletnega načrta kadrovske politike in njegovo predložitev upravnemu odboru po posvetovanju s Komisijo;

(l) podporo predsedniku upravnega odbora pri pripravi sej upravnega odbora;

(m) redno obveščanje upravnega odbora o izvajanju strateških in operativnih prednostnih nalog Unije za boj proti kriminalu.

ODDELEK 3

ZNANSTVENI ODBOR ZA USPOSABLJANJE

Člen 20

Znanstveni odbor za usposabljanje

1.           Znanstveni odbor za usposabljanje je neodvisen svetovalni organ, ki jamči in usmerja znanstveno kakovost dejavnosti usposabljanja Europola. Za ta namen izvršni direktor znanstveni odbor za usposabljanje že na začetku vključi v pripravo vseh dokumentov iz člena 14, v kolikor so ti povezani z usposabljanjem.

2.           Znanstveni odbor za usposabljanje sestavlja 11 oseb z najvišjim akademskim ali strokovnim statusom na področjih, ki jih zajema poglavje III te uredbe. Upravni odbor imenuje člane po objavi preglednega povabila k oddaji prijav in izbirnega postopka v Uradnem listu Evropske unije. Člani upravnega odbora niso člani znanstvenega odbora za usposabljanje. Člani znanstvenega odbora za usposabljanje so neodvisni. Ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil od nobene vlade ali drugega organa.

3.           Europol na svojem spletnem mestu objavi seznam članov znanstvenega odbora za usposabljanje in ga redno posodablja.

4.           Mandat članov znanstvenega odbora za usposabljanje traja pet let. Člani ne morejo biti ponovno imenovani, lahko pa se odstavijo s položaja, če ne izpolnjujejo meril neodvisnosti.

5.           Znanstveni odbor za usposabljanje imenuje svojega predsednika in namestnika predsednika, njun mandat pa traja pet let. Mnenja sprejema z navadno večino. Predsednik skliče znanstveni odbor največ štirikrat letno. Če je potrebno, predsednik skliče izredno sejo na svojo pobudo ali na zahtevo vsaj štirih članov odbora.

6.           Izvršni direktor, namestnik izvršnega direktorja za usposabljanje ali njuna predstavnika so povabljeni na seje kot opazovalci brez glasovalne pravice.

7.           Znanstvenemu odboru za usposabljanje pomaga sekretar, ki je uslužbenec Europola in ga določi odbor ter imenuje izvršni direktor.

8.           Znanstveni odbor za usposabljanje zlasti:

(a) svetuje izvršnemu direktorju in namestniku izvršnega direktorja za usposabljanje pri pripravi osnutka letnega delovnega programa in drugih strateških dokumentov, da se zagotovi njihova znanstvena kakovost in usklajenost z ustreznimi sektorskimi politikami ter prednostnimi nalogami Unije;

(b) zagotovi neodvisno mnenje in nasvete upravnemu odboru glede zadev, ki so v njegovi pristojnosti;

(c) zagotovi neodvisno mnenje in nasvete o kakovosti učnih načrtov, uporabljenih učnih metodah, učnih možnostih in znanstvenem razvoju;

(d) izvaja vse druge svetovalne naloge v zvezi z znanstvenimi vidiki dejavnosti Europola v zvezi z usposabljanjem na zahtevo upravnega odbora ali izvršnega direktorja ali namestnika izvršnega direktorja za usposabljanje;

9.           Letni proračun znanstvenega odbora za usposabljanje se dodeli posebni proračunski vrstici Europola.

ODDELEK 4

IZVRŠNI ODBOR

Člen 21

Ustanovitev

Upravni odbor lahko ustanovi izvršni odbor.

Člen 22

Funkcije in organizacija

1.           Izvršni odbor pomaga upravnemu odboru.

2.           Izvršni odbor ima naslednje funkcije:

(a) pripravlja odločitve, ki jih sprejme upravni odbor;

(b) skupaj z upravnim odborom zagotovi, da bodo ugotovitve in priporočila, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen, ter poročila o preiskavah in priporočila, ki izhajajo iz preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), ustrezno upoštevana;

(c) brez poseganja v funkcije izvršnega direktorja, ki so določene v členu 19, pomaga in svetuje izvršnemu direktorju pri izvajanju odločitev upravnega odbora s ciljem okrepitve nadzora upravnega poslovodenja.

3.           Izvršni odbor lahko po potrebi in zaradi nujnosti sprejme določene začasne odločitve v imenu upravnega odbora, zlasti o zadevah v zvezi z upravnim poslovodenjem, vključno z začasno prekinitvijo dodelitve pooblastil organa za imenovanje.

4.           Izvršni odbor sestavljajo predsednik upravnega odbora, predstavnik Komisije v upravnem odboru in trije drugi člani, ki jih izmed svojih članov imenuje upravni odbor. Predsednik upravnega odbora je tudi predsednik izvršnega odbora. Izvršni direktor sodeluje na sejah izvršnega odbora, vendar nima pravice glasovanja.

5.           Mandat članov izvršnega odbora traja štiri leta. Mandat članov izvršnega odbora poteče s prenehanjem njihovega članstva v upravnem odboru.

6.           Izvršni odbor ima redno sejo vsaj vsake tri mesece. Poleg tega skliče sejo tudi na pobudo predsednika ali na zahtevo članov.

7.           Izvršni odbor ravna v skladu s poslovnikom, ki ga sprejme upravni odbor.

Poglavje V

OBDELAVA INFORMACIJ

Člen 23

Viri informacij

1.           Europol obdeluje le informacije, ki mu jih posredujejo:

(a) države članice v skladu s svojo nacionalno zakonodajo;

(b) organi Unije, tretje države in mednarodne organizacije v skladu s poglavjem VI;

(c) zasebne stranke v skladu s členom 29(2).

2.           Europol lahko neposredno pridobi in obdeluje informacije, vključno z osebnimi podatki, iz javno dostopnih virov, kot so mediji, vključno z internetom in javnimi podatki.

3.           Europol lahko pridobi in obdeluje informacije, vključno z osebnimi podatki, iz informacijskih sistemov, ki so nacionalnega značaja, značaja Unije ali mednarodnega značaja, tudi prek računalniškega neposrednega dostopa, če to dovoljujejo pravni instrumenti Unije, mednarodni ali nacionalni pravni instrumenti. Veljavne določbe takih pravnih instrumentov Unije, mednarodnih ali nacionalnih pravnih instrumentov urejajo dostop do teh informacij in njihovo uporabo s strani Europola, če so v njih določena pravila glede dostopa in uporabe, strožja od pravil iz te uredbe. Dostop do takih informacijskih sistemov se odobri le ustrezno pooblaščenim uslužbencem Europola, kolikor je to potrebno za opravljanje njihovih nalog.

Člen 24

Nameni dejavnosti obdelave informacij

1.           Če je to nujno za doseganje njegovih ciljev iz člena 3(1) in (2), Europol lahko obdeluje informacije, vključno z osebnimi podatki, le za namene:

(a) navzkrižnega preverjanja, katerega cilj je ugotavljanje povezav med informacijami;

(b) analiz strateškega ali tematskega značaja;

(c) operativnih analiz v posebnih primerih.

2.           Kategorije osebnih podatkov in kategorije posameznikov, katerih osebni podatki se lahko zbirajo za posamezen namen iz odstavka 1, so navedene v Prilogi 2.

Člen 25

Določanje namena dejavnosti obdelave informacij

1.           Država članica, organ Unije, tretja država ali mednarodna organizacija, ki Europolu posreduje informacije, določi namen iz člena 24, za katerega se bodo informacije obdelale. Če tega ne stori, Europol določi pomembnost informacij kot tudi namen, za katerega bodo obdelane. Europol lahko obdeluje informacije za drugačen namen, kot je tisti, za katerega so bile posredovane, le, če to odobri pošiljatelj podatkov.

2.           Države članice, organi Unije, tretje države in mednarodne organizacije lahko pri prenosu informacij navedejo morebitne splošne ali posebne omejitve dostopa ali uporabe, vključno v zvezi z izbrisom ali uničenjem. Če se potreba po takih omejitvah pokaže šele po prenosu, o tem ustrezno obvestijo Europol. Europol upošteva take omejitve.

3.           Europol lahko določi morebitne omejitve dostopa držav članic, organov Unije, tretjih držav in mednarodnih organizacij do informacij ali omejitve njihove uporabe informacij, ki se pridobijo iz javno dostopnih virov.

Člen 26

Dostop držav članic in uslužbencev Europola do informacij, ki jih hrani Europol

1.           Države članice imajo dostop do vseh informacij, ki so bile posredovane za namene iz člena 24(1)(a) in (b), ter možnost iskanja po njih brez poseganja v pravico držav članic, organov Unije, tretjih držav in mednarodnih organizacij, da navedejo omejitve dostopa do takih podatkov in njihove uporabe. Države članice določijo pristojne organe, ki imajo dovoljenje za izvajanje takega iskanja.

2.           Države članice imajo na podlagi sistema iskanja zadetkov posreden dostop do informacij, posredovanih za namene iz člena 24(1)(c) brez poseganja v omejitve, ki jih navedejo države članice, organi Unije, tretje države ali mednarodne organizacije, ki posredujejo informacije, v skladu s členom 25(2). V primeru zadetka Europol začne postopek za izmenjavo informacije, povezane z zadetkom, v skladu z odločitvijo države članice, ki je informacijo posredovala Europolu.

3.           Uslužbenci Europola, ki jih je izvršni direktor ustrezno pooblastil, imajo dostop do informacij, ki jih obdeluje Europol, v obsegu, ki je nujen za izvajanje njihovih nalog.

Člen 27

Dostop Eurojusta in urada OLAF do informacij Europola

1.           Europol sprejme vse ustrezne ukrepe, da Eurojustu in Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) na podlagi njunih pristojnosti omogoči dostop do vseh informacij, posredovanih za namene iz člena 24(1) (a) in (b), in iskanje po njih brez poseganja v pravico držav članic, organov Unije, tretjih držav in mednarodnih organizacij, da navedejo omejitve dostopa do takih podatkov in njihove uporabe. Europol se obvesti, če iskanje Eurojusta ali urada OLAF razkrije ujemanje z informacijami, ki jih obdeluje Europol.

2.           Europol sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da imata Eurojust in urad OLAF v okviru njunih pristojnosti na podlagi sistema iskanja zadetkov posreden dostop do informacij, posredovanih za namene iz člena 24(1)(c), brez poseganja v omejitve, ki jih navedejo države članice, organi Unije, tretje države ali mednarodne organizacije, ki so informacije posredovale, v skladu s členom 25(2). V primeru zadetka Europol začne postopek za izmenjavo informacije, povezane z zadetkom, v skladu z odločitvijo države članice, organa Unije, tretje države ali mednarodne organizacije, ki je informacijo posredovala Europolu.

3.           Iskanje po informacijah v skladu z odstavkoma 1 in 2 se izvaja le za preverjanje, ali se informacije, ki so na voljo pri Eurojustu oziroma uradu OLAF, ujemajo z informacijami, ki jih obdeluje Europol.

4.           Europol da dovoljenje za iskanje v skladu z odstavkoma 1 in 2 šele po tem, ko od Eurojusta oziroma urada OLAF prejme informacije o nacionalnih članih, namestnikih, pomočnikih in uslužbencih Eurojusta ter uslužbencih urada OLAF, ki so pooblaščeni za izvajanje takega iskanja.

5.           Če Europol ali država članica med Europolovim obdelovanjem informacij v zvezi s posamezno preiskavo ugotovi, da obstaja potreba po usklajevanju, sodelovanju ali podpori v skladu s pristojnostmi Eurojusta ali urada OLAF, ju Europol o tem obvesti in začne postopek izmenjave informacij v skladu z odločitvijo države članice, ki je informacije posredovala. V tem primeru se Eurojust ali OLAF posvetujeta z Europolom.

6.           Eurojust, vključno s kolegijem, nacionalnimi člani, namestniki, pomočniki in uslužbenci Eurojusta, ter OLAF spoštujeta vse splošne ali posebne omejitve dostopa ali uporabe, ki so jih določile države članice, organi Unije, tretje države in mednarodne organizacije v skladu s členom 25(2).

Člen 28

Dolžnost obveščanja držav članic

1.           Če mora Europol v skladu s svojo nalogo iz člena 4(1)(b) obvestiti državo članico o informacijah, ki jo zadevajo, in za te informacije veljajo omejitve dostopa iz člena 25(2), ki prepovedujejo njihovo posredovanje, se Europol o tem posvetuje s pošiljateljem podatkov, ki določa omejitev dostopa, ter zaprosi za njegovo dovoljenje za posredovanje.

Brez takšnega dovoljenja se informacij ne sme posredovati.

2.           Ne glede na morebitne omejitve dostopa Europol obvesti državo članico o informacijah, ki jo zadevajo, če:

(a) je to nujno potrebno za preprečevanje neposredne nevarnosti, povezane s hudimi kaznivimi dejanji in terorističnimi kaznivimi dejanji; ali

(b) je to nujno potrebno za preprečevanje neposredne in resne grožnje javni varnosti v tej državi članici.

V tem primeru Europol čim prej obvesti pošiljatelja podatkov o izmenjavi teh informacij in utemelji svojo analizo položaja.

Poglavje VI

ODNOSI S PARTNERJI

ODDELEK 1

SKUPNE DOLOČBE

Člen 29

Skupne določbe

1.           Če je to nujno za izpolnjevanje njegovih nalog, lahko Europol vzpostavi in vzdržuje sodelovanje z organi Unije v skladu s cilji teh organov, z organi pregona tretjih držav, ustanovami za usposabljanje organov pregona tretjih držav, mednarodnimi organizacijami in zasebnimi strankami.

2.           Če je to pomembno za opravljanje njegovih nalog in ob upoštevanju omejitev, določenih v skladu s členom 25(2), lahko Europol neposredno izmenjuje vse informacije, razen osebnih podatkov, s subjekti iz odstavka 1.

3.           Europol lahko sprejema osebne podatke od subjektov iz odstavka 1, razen od zasebnih strank, in jih obdeluje, kolikor je to nujno za izvajanje njegovih nalog in ob upoštevanju določb iz tega poglavja.

4.           Brez poseganja v člen 36(4) Europol prenese osebne podatke organom Unije, tretjim državam in mednarodnim organizacijam le, če je to nujno za preprečevanje kriminala, ki spada pod cilje Europola, in boj proti njemu, ter v skladu s tem poglavjem. Če je podatke za prenos zagotovila država članica, Europol od zadevne države članice pridobi soglasje, razen če:

(a) se lahko predvideva, da je prenos dovoljen, ker država članica ni izrecno omejila možnosti za nadaljnji prenos; ali

(b) je država članica že vnaprej dovolila tak nadaljnji prenos, in sicer s splošnim soglasjem ali soglasjem pod posebnimi pogoji. Tako soglasje se lahko kadar koli umakne.

5.           Nadaljnji prenosi osebnih podatkov s strani držav članic, organov Unije, tretjih držav in mednarodnih organizacij so prepovedani, razen če Europol s tem izrecno soglaša.

ODDELEK 2

IZMENJAVE/PRENOSI OSEBNIH PODATKOV

Člen 30

Prenos osebnih podatkov organom Unije

Ob upoštevanju vseh morebitnih omejitev, določenih v skladu s členom 25(2) ali (3), lahko Europol neposredno prenaša osebne podatke organom Unije, če je to nujno za izvajanje njegovih nalog ali nalog organa Unije, ki jih prejema.

Člen 31

Prenos osebnih podatkov tretjim državam in mednarodnim organizacijam

1.           Europol lahko prenese osebne podatke organu tretje države ali mednarodni organizaciji, kolikor je to nujno za izvajanje njegovih nalog, na podlagi:

(a) sklepa, ki ga Komisija sprejme v skladu s [členoma 25 in 31 Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov], da lahko zadevna država ali mednarodna organizacija ali sektor obdelave znotraj zadevne tretje države ali mednarodne organizacije zagotavlja ustrezno raven varstva (sklep o ustreznosti); ali

(b) mednarodnega sporazuma, ki je bil sklenjen med Unijo in zadevno tretjo državo ali mednarodno organizacijo v skladu s členom 218 Pogodbe in navaja ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov; ali

(c) sporazuma o sodelovanju, sklenjenega med Europolom in zadevno tretjo državo ali mednarodno organizacijo v skladu s členom 23 Sklepa 2009/371/PNZ pred datumom začetka uporabe te uredbe.

Za take prenose ni potrebno nobeno dodatno dovoljenje.

Europol lahko sklene delovne dogovore za izvajanje takih sporazumov ali sklepov o ustreznosti.

2.           Z odstopanjem od odstavka 1 lahko izvršni direktor za vsak primer posebej dovoli prenos osebnih podatkov tretjim državam ali mednarodnim organizacijam, če je:

(a) prenos podatkov nujno potreben, da se zaščitijo bistveni interesi ene ali več držav članic, ki jih zajemajo cilji Europola;

(b) prenos podatkov nujno potreben za preprečevanje neposredne nevarnosti, povezane s kriminalom ali terorističnimi dejanji;

(c) prenos drugače nujen ali pravno obvezen na podlagi pomembnega javnega interesa ali zaradi uveljavitve, izvajanja ali ohranitve pravnih zahtevkov; ali

(d) je prenos potreben za varstvo življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge osebe.

Poleg tega lahko upravni odbor po dogovoru z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov izda dovoljenje za niz prenosov za obdobje, ki ni daljše od enega leta in se lahko podaljša, v skladu s točkami (a) do (d) zgoraj, pri tem pa upošteva zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov.

3.           Izvršni direktor upravni odbor in evropskega nadzornika za varstvo podatkov obvesti o primerih, v katerih je uporabil odstavek 2.

Člen 32

Osebni podatki zasebnih strank

1.           Če je to nujno za izvajanje njegovih nalog, Europol lahko obdeluje osebne podatke zasebnih strank pod pogojem, da jih prejme prek:

(a) nacionalne enote države članice v skladu z nacionalno zakonodajo;

(b) kontaktne točke tretje države, s katero je Europol sklenil sporazum o sodelovanju v skladu s členom 23 Sklepa 2009/371/PNZ pred datumom začetka uporabe te uredbe; ali

(c) organa tretje države ali mednarodne organizacije, s katero je Unija sklenila mednarodni sporazum v skladu s členom 218 Pogodbe.

2.           Če prejeti podatki vplivajo na interese države članice, Europol o tem nemudoma obvesti nacionalno enoto zadevne države članice.

3.           Europol ne vzpostavlja neposrednega stika z zasebnimi strankami, da bi pridobil osebne podatke.

4.           Komisija v roku treh let po začetku uporabe te uredbe oceni nujnost in morebiten učinek neposrednih izmenjav osebnih podatkov z zasebnimi strankami. Takšna ocena med drugim navaja razloge, zaradi katerih je izmenjava osebnih podatkov z zasebnimi strankami potrebna za Europol.

Člen 33

Informacije posameznikov

1.           Europol lahko obdeluje informacije posameznikov, vključno z njihovimi osebnimi podatki, pod pogojem, da jih prejme prek:

(a) nacionalne enote države članice v skladu z nacionalno zakonodajo;

(b) kontaktne točke tretje države, s katero je Europol sklenil sporazum o sodelovanju v skladu s členom 23 Sklepa 2009/371/PNZ pred datumom začetka uporabe te uredbe; ali

(c) organa tretje države ali mednarodne organizacije, s katero je Evropska unija sklenila mednarodni sporazum v skladu s členom 218 Pogodbe.

2.           Če Europol prejme informacije, vključno z osebnimi podatki, od posameznika, ki prebiva v tretji državi, s katero Europol nima sklenjenega mednarodnega sporazuma, bodisi na podlagi člena 23 Sklepa Sveta 2009/371/PNZ ali na podlagi člena 218 Pogodbe, lahko Europol te informacije pošlje le zadevni državi članici ali tretji državi, s katero je sklenil tak mednarodni sporazum.

3.           Europol ne vzpostavlja neposrednega stika s posamezniki, da bi pridobil informacije.

Poglavje VII

ZAŠČITNI UKREPI ZA VARSTVO PODATKOV

Člen 34

Splošna načela varstva podatkov

Osebni podatki so:

(a) obdelani pošteno in zakonito;

(b) zbrani za določene, izrecne in zakonite namene in se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni. Nadaljnja obdelava osebnih podatkov za zgodovinske, statistične ali znanstvene namene se ne šteje za nezdružljivo pod pogojem, da Europol zagotovi ustrezne zaščitne ukrepe, zlasti za zagotovitev, da se podatki ne obdelujejo za noben drug namen;

(c) primerni, ustrezni in ne pretirani glede na namene, za katere se obdelujejo;

(d) točni in po potrebi posodobljeni; sprejeti je treba vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se netočni osebni podatki nemudoma izbrišejo ali popravijo ob upoštevanju namenov, za katere se obdelujejo;

(e) shranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo.

Člen 35

Različne stopnje točnosti in zanesljivosti osebnih podatkov

1.           Vir informacij iz države članice, kolikor je to mogoče, oceni država članica, ki informacije posreduje, pri čemer uporabi naslednje oznake za oceno virov:

(A): kadar ni dvoma o verodostojnosti, zanesljivosti in pristojnosti vira ali če je informacijo posredoval vir, ki se je vedno izkazal za zanesljivega;

(B): kadar informacije posreduje vir, katerega dosedanje informacije so se večinoma izkazale za zanesljive;

(C): kadar informacije posreduje vir, katerega dosedanje informacije so se večinoma izkazale za nezanesljive;

(X): kadar zanesljivosti vira ni mogoče oceniti.

2.           Informacije iz države članice, kolikor je to mogoče, oceni država članica, ki informacije posreduje, njihovo zanesljivost pa ugotovi na podlagi naslednjih oznak za oceno informacij:

(1): nedvomno točne informacije;

(2): informacije, ki so viru znane osebno, ne pa tudi uradniku, ki jih prenese naprej;

(3): informacije, ki viru niso znane osebno, a jih potrjujejo druge zabeležene informacije;

(4): informacije, ki viru niso znane osebno in jih ni mogoče potrditi.

3.           Kadar Europol na podlagi že pridobljenih informacij sklene, da je treba oceno popraviti, o tem obvesti zadevno državo članico in se poskusi dogovoriti o spremembi ocene. Europol ne spremeni ocene brez takega dogovora.

4.           Kadar država članica pošlje Europolu informacije brez ocene, poskuša Europol, kolikor je to mogoče, oceniti zanesljivost vira ali informacij na podlagi informacij, ki jih že ima. Specifični podatki in informacije se ocenijo v dogovoru z državo članico, ki jih je prispevala. Država članica in Europol se lahko na splošno dogovorita tudi o ocenjevanju posebnih vrst podatkov in posebnih virov. Če v določenem primeru ni bil dosežen noben dogovor ali če ni splošnega dogovora, Europol oceni informacije oziroma podatke z oznako (X) iz odstavka 1 in oznako (4) iz odstavka 2.

5.           Kadar Europol prejme podatke ali informacije od tretje države ali mednarodne organizacije ali organa Unije, se ustrezno uporablja ta člen.

6.           Europol informacije iz javno dostopnih virov oceni z oznakami iz odstavkov 1 in 2.

Člen 36

Obdelava posebnih kategorij osebnih podatkov in različnih kategorij oseb, na katere se podatki nanašajo

1.           Obdelava osebnih podatkov žrtev kaznivega dejanja, prič ali drugih oseb, ki lahko zagotovijo informacije o kaznivih dejanjih, ter oseb, mlajših od 18 let, je prepovedana, razen če je nujno potrebna za preprečevanje kriminala, ki spada pod cilje Europola, ali boj proti njemu.

2.           Obdelava osebnih podatkov, ki se obdelujejo avtomatizirano ali z drugimi sredstvi in razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politična prepričanja, vero ali prepričanja ali članstvo v sindikatih, ter podatkov v zvezi z zdravstvenim ali spolnim življenjem, je prepovedana, razen če je nujno potrebno za preprečevanje kriminala, ki spada pod cilje Europola, in boj proti njemu, in če ti podatki dopolnjujejo druge osebne podatke, ki jih je Europol že obdelal.

3.           Le Europol ima dostop do osebnih podatkov iz odstavkov 1 in 2. Izvršni direktor ustrezno dodeli dovoljenja omejenemu številu uradnikov, ki bodo imeli tak dostop, če je to potrebno za opravljanje njihovih nalog.

4.           Odločitve, ki prinašajo pravne učinke v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne smejo temeljiti zgolj na avtomatizirani obdelavi podatkov iz odstavka 2, razen če takšno odločitev izrecno dovoljuje nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Unije ali, če je to potrebno, evropski nadzornik za varstvo podatkov.

5.           Osebni podatki iz odstavkov 1 in 2 se ne prenesejo državam članicam, organom Unije, tretjim državam ali mednarodnim organizacijam, razen če je nujno potrebno v posameznih primerih v zvezi s kriminalom, ki spada pod cilje Europola.

6.           Europol evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov vsakih šest mesecev predloži pregled vseh osebnih podatkov iz odstavka 2, ki jih je obdelal.

Člen 37

Roki za hranjenje in izbris osebnih podatkov

1.           Osebni podatki, ki jih obdeluje Europol, se hranijo pri Europolu le toliko časa, kolikor je potrebno za doseganje njegovih ciljev.

2.           Europol v vsakem primeru najpozneje tri leta po začetku obdelave osebnih podatkov preveri, ali je treba podatke še naprej hraniti. Europol se lahko odloči za nadaljnje shranjevanje osebnih podatkov do naslednjega pregleda, ki se opravi čez naslednja tri leta, če je nadaljnje hranjenje še nujno za izvajanje njegovih nalog. Razlogi za nadaljnje hranjenje se utemeljijo in zabeležijo. Če o nadaljnjem hranjenju osebnih podatkov ni sprejeta nobena odločitev, se navedeni podatki po treh letih samodejno izbrišejo.

3.           Če se podatki o osebah iz člena 36(1) in (2) hranijo več kot pet let, se o tem ustrezno obvesti evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

4.           Kadar država članica, organ Unije, tretja država ali mednarodna organizacija pri prenosu navedejo kakršno koli omejitev glede zgodnejšega izbrisa ali uničenja osebnih podatkov v skladu s členom 25(2), Europol izbriše osebne podatke v skladu s temi omejitvami. Če je nadaljnje hranjenje podatkov nujno za izvajanje njegovih nalog, Europol na podlagi informacij, ki so obsežnejše od podatkov pošiljatelja, zaprosi pošiljatelja podatkov za dovoljenje za nadaljnje hranjenje podatkov, pri čemer prošnjo utemelji.

5.           Kadar država članica, organ Unije, tretja država ali mednarodna organizacija iz svojih nacionalnih podatkovnih zbirk izbriše podatke, posredovane Europolu, o tem obvesti Europol. Europol izbriše podatke, razen če je njihovo nadaljnje hranjenje nujno za doseganje njegovih ciljev, na podlagi informacij, ki so obsežnejše od podatkov pošiljatelja. Europol pošiljatelja podatkov obvesti o nadaljnjem hranjenju teh podatkov, pri čemer utemelji nadaljnje hranjenje.

6.           Osebni podatki se ne izbrišejo, če:

(a) bi to škodovalo interesom osebe, na katero se podatki nanašajo in ki potrebuje zaščito. V takih primerih se podatki uporabljajo le s privolitvijo osebe, na katero se podatki nanašajo;

(b) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, oporeka njihovi točnosti, in sicer za čas, ki državam članicam ali Europolu omogoča preveriti točnost podatkov, če je to potrebno;

(c) je treba osebne podatke ohraniti za namene dokazovanja;

(d) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, nasprotuje njihovemu izbrisu in namesto tega zahteva omejitev njihove uporabe.

Člen 38

Varnost obdelave

1.           Europol izvaja ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za varovanje osebnih podatkov pred naključnim ali nezakonitim uničenjem, naključno izgubo ali nepooblaščenim razkritjem, spremembo in dostopom ali drugimi nezakonitimi oblikami obdelave.

2.           V zvezi z avtomatsko obdelavo podatkov Europol izvaja ukrepe, katerih namen je:

(a) nepooblaščenim osebam onemogočiti dostop do opreme za obdelavo podatkov, ki se uporablja za obdelavo osebnih podatkov (nadzor dostopa do opreme);

(b) preprečiti nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali odstranjevanje nosilcev podatkov (nadzor nosilcev podatkov);

(c) preprečiti nepooblaščen vnos podatkov in nepooblaščeno preverjanje, spreminjanje ali izbris hranjenih osebnih podatkov (nadzor hranjenja);

(d) preprečiti uporabo sistemov za avtomatsko obdelavo podatkov nepooblaščenim osebam, ki uporabljajo opremo za sporočanje podatkov (nadzor uporabnikov);

(e) osebam, ki so pooblaščene za uporabo sistemov za avtomatsko obdelavo podatkov, zagotoviti dostop le do tistih podatkov, ki so zajeti v njihovem pooblastilu za dostop (nadzor dostopa do podatkov);

(f) zagotoviti, da je mogoče preveriti in ugotoviti, katerim organom se smejo poslati osebni podatki oziroma katerim organom so bili osebni podatki poslani z uporabo opreme za sporočanje podatkov (nadzor sporočanja);

(g) zagotoviti, da je mogoče preveriti in ugotoviti, kateri osebni podatki so bili vneseni v sisteme za avtomatsko obdelavo podatkov ter kdaj so bili vneseni in kdo jih je vnesel (nadzor vnosa);

(h) preprečiti nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali izbris osebnih podatkov med prenosom osebnih podatkov ali med pošiljanjem nosilcev podatkov (nadzor pošiljanja);

(i) zagotoviti, da je vgrajene sisteme v primeru prekinitve mogoče takoj ponovno usposobiti (obnovitev);

(j) zagotovi, da funkcije sistema delujejo brezhibno, da se o pojavu napak v funkcijah nemudoma poroča (zanesljivost) in da se shranjeni podatki ob okvari sistema ne uničijo (celovitost).

3.           Europol in države članice opredelijo mehanizme, s katerimi zagotovijo, da se potrebe po varstvu upoštevajo prek meja informacijskih sistemov.

Člen 39

Pravica do dostopa za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki

1.           Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico biti v razumnih časovnih presledkih obveščen o tem, ali Europol obdeluje osebne podatke, ki se nanašajo nanj. Kadar se takšni osebni podatki obdelujejo, Europol posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, posreduje naslednje informacije:

(a) potrdilo o tem, ali se obdelujejo podatki, ki se nanašajo nanj;

(b) informacijo vsaj o namenih postopka obdelave, vrstah zadevnih podatkov in prejemnikih, ki so jim posredovani podatki;

(c) v razumljivi obliki sporočilo o podatkih, ki se obdelujejo, in o vseh razpoložljivih informacijah v zvezi z njihovimi viri;

2.           Vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki želi uveljavljati pravico do dostopa do osebnih podatkov, lahko brez pretiranih stroškov vloži zahtevo v zvezi s tem organu, ki je za ta namen imenovan, v državi članici po svoji izbiri. Ta organ zahtevo nemudoma predloži Europolu, vsekakor pa v enem mesecu od njenega prejema.

3.           Europol na zahtevo nemudoma odgovori, vsekakor pa v treh mesecih po njenem prejemu.

4.           Europol se s pristojnimi organi zadevnih držav članic posvetuje o odločitvi, ki bo sprejeta. Odločitev o dostopu do podatkov se sprejme v tesnem sodelovanju med Europolom in državami članicami, ki jih dostop posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, do takih podatkov neposredno zadeva. Če država članica nasprotuje predlaganemu odgovoru Europola, o razlogih za nasprotovanje obvesti Europol.

5.           Dostop do osebnih podatkov se zavrne ali omeji, če je to potreben ukrep, da:

(a) lahko Europol ustrezno opravlja svoje naloge;

(b) se zavarujeta varnost in javni red v državah članicah ali prepreči kriminal;

(c) se prepreči ogrožanje morebitnih nacionalnih preiskav;

(d) se zavarujejo pravice in svoboščine tretjih oseb.

6.           Europol z dopisom obvesti posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o morebitni zavrnitvi ali omejitvi dostopa, o razlogih za tako odločitev in o njegovi pravici, da vloži pritožbo pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov. Informacij o dejanskih in pravnih razlogih, na katerih temelji odločitev, ni treba navesti, kadar bi zagotovitev takih informacij izničila učinek omejitve iz odstavka 5.

Člen 40

Pravica do popravka, izbrisa in blokiranja

1.           Vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico zaprositi Europol, da popravi njegove osebne podatke, če so nepravilni, ter jih dopolni ali posodobi, kjer je to mogoče in potrebno.

2.           Vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico zaprositi Europol, da izbriše osebne podatke v zvezi z njim, če niso več potrebni za namene, za katere so se zakonito zbrali ali zakonito nadalje obdelovali.

3.           Osebni podatki se ne izbrišejo, temveč blokirajo, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bi izbris lahko vplival na legitimne interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Blokirani podatki se obdelujejo le za namen, ki je preprečil njihov izbris.

4.           Če so podatke iz odstavkov 1, 2 in 3, ki jih hrani Europol, zagotovile tretje države ali mednarodne organizacije ali pa so rezultati lastnih analiz Europola, Europol take podatke popravi, izbriše ali blokira.

5.           Če so podatke iz odstavkov 1 in 2, ki jih hrani Europol, Europolu neposredno zagotovile države članice, zadevne države članice take podatke popravijo, izbrišejo ali blokirajo v sodelovanju z Europolom.

6.           Če so bili nepravilni podatki preneseni na kateri koli drug ustrezen način ali če je do napak v podatkih, ki so jih posredovale države članice, prišlo zaradi tega, ker so bili preneseni nepravilno ali s kršitvijo te uredbe, ali če je do napak prišlo zaradi tega, ker je Europol vnašal, prevzel ali hranil podatke nepravilno ali s kršitvijo te uredbe, Europol podatke v sodelovanju z zadevnimi državami članicami popravi ali izbriše.

7.           V primerih iz odstavkov 4, 5 in 6 se vse prejemnike takih podatkov nemudoma obvesti. Prejemniki nato, v skladu s pravili, ki se uporabljajo zanje, popravijo, izbrišejo ali blokirajo zadevne podatke v svojih sistemih.

8.           Europol posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, brez nepotrebnega odlašanja, vsekakor pa v treh mesecih, pisno obvesti, da so bili podatki, ki se nanašajo nanj, popravljeni, izbrisani ali blokirani.

9.           Europol posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, pisno obvesti o morebitni zavrnitvi popravka, izbrisa ali blokiranja in možnosti vložitve pritožbe pri evropskem nadzorniku za varstvo podatkov ter možnosti pravnega sredstva.

Člen 41

Odgovornost v zvezi z varstvom podatkov

1.           Europol hrani osebne podatke na način, da se lahko ugotovi njihov vir v skladu s členom 23.

2.           Za kakovost osebnih podatkov, kot je določeno v členu 34(d), so odgovorne države članice, ki so osebne podatke zagotovile Europolu, Europol pa za osebne podatke, ki so jih zagotovili organi Unije, tretje države ali mednarodne organizacije, ter za osebne podatke, ki jih je Europol pridobil iz javno dostopnih virov.

3.           Za skladnost z načeli iz člena 34(a), (b), (c) in (e) je odgovoren Europol.

4.           Za zakonitost prenosa podatkov je odgovoren/odgovorna:

(a) država članica, ki je podatke posredovala, če gre za osebne podatke, ki jih je država članica posredovala Europolu; in

(b) Europol, če gre za osebne podatke, ki jih je Europol posredoval državam članicam, tretjim državam ali mednarodnim organizacijam.

5.           V primeru prenosa med Europolom in organom Unije je za zakonitost prenosa odgovoren Europol. Brez poseganja v prejšnji stavek sta za zakonitost tega prenosa odgovorna tako Europol kot prejemnik, kadar Europol prenese podatke na zahtevo prejemnika. Poleg tega je Europol odgovoren za vse postopke obdelave podatkov, ki jih izvede.

Člen 42

Predhodno preverjanje

1.           Pri obdelavi osebnih podatkov, ki bodo del nove zbirke v postopku sestavljanja, je potrebno predhodno preverjanje, če:

(a) bodo obdelane posebne vrste podatkov iz člena 36(2);

(b) vrsta obdelave, predvsem zaradi uporabe novih tehnologij, mehanizmov ali postopkov, vključuje sicer posebna tveganja za temeljne pravice in svoboščine ter zlasti za varstvo osebnih podatkov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

2.           Predhodna preverjanja opravi evropski nadzornik za varstvo podatkov po prejemu uradnega obvestila pooblaščenca za varstvo podatkov, ki se v primeru dvoma o potrebi po predhodnem preverjanju posvetuje z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

3.           Evropski nadzornik za varstvo podatkov poda svoje mnenje v dveh mesecih po prejemu uradnega obvestila. Ta rok se lahko začasno odloži, dokler evropski nadzornik za varstvo podatkov ne pridobi nadaljnjih informacij, ki jih je morda zahteval. S sklepom evropskega nadzornika za varstvo podatkov pa se ta rok lahko podaljša še za nadaljnja dva meseca, če to zahteva zapletenost zadeve. Europol mora biti o tem sklepu uradno obveščen pred iztekom začetnega dvomesečnega obdobja.

Če mnenje do konca dvomesečnega obdobja ali njegovega podaljšanja ni podano, se šteje, da je mnenje pozitivno.

Če bi po mnenju evropskega nadzornika za varstvo podatkov obdelava, o kateri je uradno obveščen, lahko imela za posledico kršitev katere koli določbe te uredbe, mora po potrebi podati predloge za preprečitev take kršitve. Če Europol ne prilagodi ustrezno postopka obdelave, lahko evropski nadzornik za varstvo podatkov izvrši pooblastila, ki so mu podeljena skladno s členom 46(3).

4.           Evropski nadzornik za varstvo podatkov vodi katalog vseh postopkov obdelave, o katerih je bil uradno obveščen skladno z odstavkom 1. Tak katalog se vključi v katalog iz člena 27(5) Uredbe (ES) št. 45/2001.

Člen 43

Zapisovanje in dokumentiranje

1.           Zaradi preverjanja zakonitosti obdelave podatkov, notranjega spremljanja ter zagotavljanja ustrezne neoporečnosti in varnosti podatkov Europol hrani zapise zbiranja, spreminjanja, dostopa do, razkrivanja, združevanja ali izbrisa osebnih podatkov. Taki zapisi ali dokumentacija se izbrišejo po treh letih, razen če so podatki še potrebni za tekoči nadzor. Zapisov ni mogoče spreminjati.

2.           Zapisi ali dokumentacija iz odstavka 1 se na zahtevo sporočijo evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov zaradi nadzora varstva podatkov. Evropski nadzornik za varstvo podatkov te informacije uporabi le za nadzor varstva podatkov, za zagotavljanje pravilne obdelave podatkov ter njihove neoporečnosti in varnosti.

Člen 44

Pooblaščenec za varstvo podatkov

1.           Upravni odbor imenuje pooblaščenca za varstvo podatkov, ki je član osebja. Pooblaščenec svoje dolžnosti opravlja neodvisno.

2.           Pooblaščenec za varstvo podatkov se izbere na podlagi njegovih osebnih in poklicnih kvalitet ter zlasti njegovega strokovnega poznavanja varstva podatkov.

3.           Izbira pooblaščenca za varstvo podatkov ni izpostavljena nasprotju interesov med njegovo dolžnostjo, ki jo ima kot pooblaščenec za varstvo podatkov, in vsemi drugimi uradnimi dolžnostmi, zlasti v zvezi z uporabo določb te uredbe.

4.           Pooblaščenec za varstvo podatkov se imenuje za dobo od dveh do petih let. Upravičen je do ponovnega imenovanja do največ deset let celotnega mandata. Institucija ali organ Skupnosti, ki ga je imenoval, ga lahko razreši s položaja pooblaščenca za varstvo podatkov samo s soglasjem evropskega nadzornika za varstvo podatkov, če ne izpolnjuje več pogojev, potrebnih za opravljanje njegovih dolžnosti.

5.           Po njegovem imenovanju institucija ali organ, ki ga je imenovala, vpiše pooblaščenca za varstvo podatkov pri evropskem nadzorniku za varstvo podatkov.

6.           Pooblaščenec za varstvo podatkov ne sme prejeti nobenih navodil v zvezi z opravljanjem svojih dolžnosti.

7.           Pooblaščenec za varstvo podatkov v zvezi z osebnimi podatki, razen v zvezi z osebnimi podatki članov osebja Europola in upravnimi osebnimi podatki, opravlja zlasti naslednje naloge:

(a) na neodvisen način zagotavlja zakonitost in skladnost z določbami te uredbe pri obdelavi osebnih podatkov;

(b) zagotavlja, da se evidenca o prenosu in prejemu osebnih podatkov hrani v skladu s to uredbo;

(c) zagotavlja, da so posamezniki, na katere se podatki nanašajo, na zahtevo obveščeni o svojih pravicah na podlagi te uredbe;

(d) sodeluje z osebjem Europola, odgovornim za postopke, usposabljanje in svetovanje o obdelavi podatkov;

(e) sodeluje z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov;

(f) pripravlja letna poročila, ki jih predloži upravnemu odboru in evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov.

8.           Poleg tega pooblaščenec za varstvo podatkov opravlja naloge iz Uredbe (ES) št. 45/2001 v zvezi z osebnimi podatki članov osebja Europola in upravnimi osebnimi podatki.

9.           Pri opravljanju svojih nalog ima pooblaščenec za varstvo podatkov dostop do vseh podatkov, ki jih obdela Europol, in do vseh prostorov Europola.

10.         Če pooblaščenec za varstvo podatkov meni, da določbe te uredbe glede obdelave osebnih podatkov niso bile spoštovane, o tem obvesti izvršnega direktorja, ki mora v določenem roku zagotoviti spoštovanje določb. Če izvršni direktor v določenem roku ne zagotovi spoštovanja določb glede obdelave podatkov, pooblaščenec za varstvo podatkov obvesti upravni odbor in v dogovoru z njim določi rok za odgovor. Če upravni odbor ne zagotovi spoštovanja določb glede obdelave podatkov v določenem roku, pooblaščenec za varstvo podatkov zadevo predloži evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov.

11.         Upravni odbor sprejme izvedbena pravila v zvezi s pooblaščencem za varstvo podatkov. Navedena izvedbena pravila urejajo zlasti postopek izbora pooblaščenca za varstvo podatkov in njeno razrešitev, naloge, dolžnosti in pooblastila ter zaščitne ukrepe, ki zagotavljajo njeno neodvisnost. Europol pooblaščencu za varstvo podatkov zagotovi osebje in sredstva, potrebna za opravljanja njenih dolžnosti. Ti člani osebja imajo dostop do osebnih podatkov, ki jih obdeluje Europol, in do prostorov Europola le v obsegu, ki je nujen za izvajanje njihovih nalog.

Člen 45

Nadzor, ki ga izvaja nacionalni nadzorni organ

1.           Vsaka država članica določi nacionalni nadzorni organ z nalogo, da neodvisno in v skladu z nacionalno zakonodajo spremlja dopustnost prenosa, priklica in vsakega sporočanja osebnih podatkov Europolu strani zadevne države članice, ter prouči, ali takšen prenos, priklic ali sporočanje kršijo pravice osebe, na katero se podatki nanašajo. V ta namen ima nacionalni nadzorni organ v prostorih nacionalne enote ali uradnika za zvezo dostop do podatkov, ki so jih države članice predložile Europolu v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopki.

2.           Nacionalni nadzorni organi imajo za izvajanje svoje nadzorne funkcije dostop do pisarn in dokumentov svojih uradnikov za zvezo pri Europolu.

3.           Nacionalni nadzorni organi v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopki nadzorujejo dejavnosti nacionalnih enot in dejavnosti uradnikov za zvezo, kolikor take dejavnosti pomembne za varstvo osebnih podatkov. Evropskega nadzornika za varstvo podatkov tudi obveščajo o vseh ukrepih, ki jih sprejmejo v zvezi z Europolom.

4.           Vsak ima pravico od nacionalnega nadzornega organa zahtevati, da preveri, ali so podatki o njem ne glede na njihovo obliko zakonito preneseni ali sporočeni Europolu ter ali je dostop zadevne države članice do teh podatkov zakonit. Ta pravica se izvaja v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, v kateri je bila zahteva vložena.

Člen 46

Nadzor, ki ga izvaja evropski nadzornik za varstvo podatkov

1.           Evropski nadzornik za varstvo podatkov je odgovoren za spremljanje in zagotavljanje uporabe določb te uredbe v zvezi z varstvom temeljnih pravic in svoboščin fizičnih oseb, kar zadeva obdelavo osebnih podatkov s strani Europola, ter svetovanje Europolu in osebam, na katere se podatki nanašajo, o vseh zadevah, povezanih z obdelavo osebnih podatkov. Zato izpolnjuje dolžnosti iz odstavka 2 in izvaja pooblastila iz odstavka 3.

2.           Evropski nadzornik za varstvo podatkov ima v skladu s to uredbo naslednje dolžnosti:

(a) obravnava in preiskuje pritožbe ter o izidu v razumnem roku obvesti posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;

(b) opravlja poizvedbe na lastno pobudo ali na podlagi pritožbe in o izidu v razumnem roku obvesti posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki;

(c) spremlja in zagotavlja, da Europol pri obdelavi osebnih podatkov uporablja določbe te uredbe in druge akte Unije v zvezi z varstvom fizičnih oseb;

(d) bodisi na lastno pobudo ali v odgovor na posvetovanje svetuje Europolu o vseh zadevah v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, predvsem preden Europol sestavi notranji pravilnik o varstvu temeljnih pravic in svoboščin pri obdelavi osebnih podatkov;

(e) določa, utemeljuje in objavlja izjeme, zaščitne ukrepe, dovoljenja in pogoje iz člena 36(4);

(f) vodi katalog postopkov obdelave, o katerih je uradno obveščen na podlagi člena 42(1) in ki so zabeleženi v skladu s členom 42(4);

(g) izvaja predhodno preverjanje obdelave, o kateri je uradno obveščen.

3.           Evropski nadzornik za varstvo podatkov lahko v skladu s to uredbo:

(a) posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, svetuje pri uveljavljanju njihovih pravic;

(b) zadevo predloži Europolu v primeru domnevne kršitve določb, ki urejajo obdelavo osebnih podatkov, in po potrebi poda predloge za odstranitev te kršitve in za izboljšanje varstva posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;

(c) odredi, da se zahtevkom po izvajanju določenih pravic v zvezi s podatki ugodi, kadar so bili taki zahtevki zavrnjeni kot kršitev členov 39 in 40;

(d) opozarja ali opominja Europol;

(e) odredi popravo, blokiranje, izbris ali uničenje vseh podatkov, kadar so bili obdelani s kršitvijo določb, ki urejajo obdelavo osebnih podatkov, in uradno obvestilo o takih dejanjih tretjim strankam, ki so jim bili posredovani podatki;

(f) naloži začasno ali dokončno prepoved obdelave;

(g) zadevo predloži Europolu in po potrebi Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji;

(h) zadevo predloži Sodišču Evropske unije pod pogoji, predvidenimi v Pogodbi;

(i) posreduje v tožbah, vloženih na Sodišču Evropske unije.

4.           Evropski nadzornik za varstvo podatkov je pooblaščen:

(a) da pridobi od Europola dostop do vseh osebnih podatkov in do vseh informacij, potrebnih za njegove poizvedbe;

(b) da pridobi dostop do vseh prostorov, v katerih Europol izvaja svoje dejavnosti, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da se tam opravlja dejavnost, ki jo zajema ta uredba.

5.           Evropski nadzornik za varstvo podatkov pripravi letno poročilo o nadzornih dejavnostih v zvezi z Europolom. To poročilo je del letnega poročila evropskega nadzornika za varstvo podatkov iz člena 48 Uredbe (ES) št. 45/2001.

6.           Člane in uslužbence urada evropskega nadzornika za varstvo podatkov zavezuje obveznost varovanja tajnosti v skladu s členom 69.

Člen 47

Sodelovanje med evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in nacionalnimi organi za varstvo podatkov

1.           Evropski nadzornik za varstvo podatkov tesno sodeluje z nacionalnimi nadzornimi organi pri posebnih vprašanjih, ki zahtevajo nacionalno sodelovanje, zlasti če evropski nadzornik za varstvo podatkov ali nacionalni nadzorni organ ugotovita velika odstopanja med praksami držav članic ali potencialno nezakonit prenos pri uporabi mehanizmov Europola za izmenjavo informacij ali v zvezi z vprašanji, ki jih zastavi en ali več nacionalnih nadzornih organov glede izvajanja ali razumevanja te uredbe.

2.           V primerih iz odstavka 1 evropski nadzornik za varstvo podatkov in nacionalni nadzorni organi v okviru svojih pristojnosti po potrebi izmenjujejo relevantne informacije, si pomagajo pri izvajanju revizij in pregledov, proučijo težave pri razumevanju ali uporabi te uredbe, proučijo težave v zvezi z izvajanjem neodvisnega nadzora ali uveljavljanjem pravic oseb, na katere se podatki nanašajo, pripravijo usklajene predloge za skupne rešitve vseh težav in spodbujajo ozaveščenost o pravicah glede varstva podatkov.

3.           Nacionalni nadzorni organi in evropski nadzornik za varstvo podatkov se po potrebi sestanejo. Stroške in organizacijo teh sestankov prevzame evropski nadzornik za varstvo podatkov. Poslovnik se sprejme na prvem sestanku. Po potrebi se skupaj oblikujejo nadaljnje delovne metode.

Člen 48

Upravni osebni podatki in podatki osebja

Uredba (ES) št. 45/2001 se uporablja za vse osebne podatke članov osebja Europola in za upravne osebne podatke, ki jih hrani Europol.

Poglavje VIII

PRAVNA SREDSTVA IN ODGOVORNOST

Člen 49

Pravica do vložitve pritožbe pri evropskem nadzorniku za varstvo podatkov

1.           Vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico, da vloži pritožbo pri evropskem nadzorniku za varstvo podatkov, če meni, da obdelava osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj, ni v skladu z določbami te uredbe.

2.           Če se pritožba nanaša na odločitev iz člena 39 ali 40, se evropski nadzornik za varstvo podatkov posvetuje z nacionalnimi nadzornimi organi ali pristojnim pravosodnim organom v državi članici, iz katere izvirajo podatki, ali državi članici, na katero se podatki neposredno nanašajo. Odločitev evropskega nadzornika za varstvo podatkov, ki lahko vključuje zavrnitev sporočanja katerih koli informacij, se sprejme v tesnem sodelovanju z nacionalnim nadzornim organom ali pristojnim pravosodnim organom.

3.           Če se pritožba nanaša na obdelavo podatkov, ki jih je Europolu zagotovila država članica, evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da so potrebni pregledi opravljeni pravilno in v tesnem sodelovanju z nacionalnim nadzornim organom države članice, ki je zagotovila podatke.

4.           Če se pritožba nanaša na obdelavo podatkov, ki so jih Europolu zagotovili subjekti EU, tretje države ali mednarodne organizacije, evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da Europol opravi vse potrebne preglede.

Člen 50

Pravica do pravnega sredstva v sodnem postopku zoper evropskega nadzornika za varstvo podatkov

Tožbe proti odločitvam evropskega nadzornika za varstvo podatkov se vložijo pri Sodišču Evropske unije.

Člen 51

Splošne določbe o odgovornosti in pravica do odškodnine

1.           Pogodbeno odgovornost Europola ureja pravo, ki se uporablja za posamezno pogodbo.

2.           Za odločanje na podlagi katere koli arbitražne klavzule iz pogodb, ki jih sklene Europol, je pristojno Sodišče Evropske unije.

3.           Brez poseganja v člen 52 Europol pri nepogodbenih odgovornostih v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonodajam držav članic, nadomesti vso škodo, ki jo pri izvajanju svojih nalog povzročijo njegovi oddelki ali osebje.

4.           V odškodninskih sporih iz odstavka 3 je pristojno Sodišče Evropske unije.

5.           Osebno odgovornost osebja Europola do Europola urejajo določbe kadrovskih predpisov ali pogojev za zaposlitev, ki se zanje uporabljajo.

Člen 52

Odgovornost za nepravilno obdelavo osebnih podatkov in pravica do odškodnine

1.           Vsak posameznik, ki je utrpel škodo zaradi nezakonite obdelave podatkov, ima pravico do odškodnine, bodisi od Europola v skladu s členom 340 Pogodbe bodisi od države članice, v kateri se je zgodil dogodek, zaradi katerega je oseba utrpela škodo, v skladu z njeno nacionalno zakonodajo. Posameznik tožbe proti Europolu vloži pri Sodišču Evropske unije, tožbe proti državi članici pa pri pristojnem nacionalnem sodišču zadevne države članice.

2.           Vsak spor med Europolom in državo članico glede končne odgovornosti za odškodnino, dodeljeno posamezniku v skladu z odstavkom 1, se predloži upravnemu odboru, ki odločitev sprejme z dvotretjinsko večino glasov svojih članov brez poseganja v pravico do ugovora tej odločitvi v skladu s členom 263 PDEU.

Poglavje IX

PARLAMENTARNI NADZOR

Člen 53

Parlamentarni nadzor

1.           Predsednik upravnega odbora in izvršni direktor nastopita pred Evropskim parlamentom, skupaj z nacionalnimi parlamenti, na njihovo zahtevo, da bi razpravljali o zadevah v zvezi z Europolom, pri čemer se upošteva obveznost nerazkrivanja in varovanja tajnosti.

2.           Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti izvaja parlamentarni nadzor nad dejavnostmi Europola v skladu s to uredbo.

3.           Europol poleg obveznosti v zvezi z informacijami in posvetovanji, določenimi v tej uredbi, ter ob upoštevanju obveznosti nerazkrivanja in varovanja tajnosti Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom v vednost posreduje:

(a) ocene ogroženosti, strateške analize in poročila o splošnem stanju, povezana s ciljem Europola, ter izsledke študij in ocenjevanj, ki jih je naročil Europol;

(b) delovne dogovore, sprejete v skladu s členom 31(1).

Člen 54

Dostop Evropskega parlamenta do tajnih podatkov, ki jih obdeluje Europol ali se obdelujejo prek njega

1.           Da se omogoči izvajanje parlamentarnega nadzora nad dejavnostmi Europola v skladu s členom 53, se Evropskemu parlamentu in njegovim predstavnikom na zahtevo lahko odobri dostop do tajnih podatkov Evropske unije in občutljivih netajnih podatkov, ki jih obdeluje Europol ali se obdelujejo prek njega.

2.           Dostop do tajnih podatkov Evropske unije in občutljivih netajnih podatkov je skladen s temeljnimi načeli in minimalnimi standardi iz člena 69. Podrobnosti ureja delovni dogovor, ki ga skleneta Europol in Evropski parlament.

Poglavje X

OSEBJE

Člen 55

Splošne določbe

1.           Kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter pravila, sprejeta s sporazumom med institucijami Unije za namen uporabe teh kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, se uporabljajo za osebje Europola, razen za tisto osebje, za katero ob dnevu uporabe te uredbe veljajo pogodbe, ki jih je sklenil Europol, ustanovljen s Konvencijo o Europolu.

2.           Osebje Europola sestavljajo začasni in/ali pogodbeni uslužbenci. Upravni odbor odloča o tem, katera začasna delovna mesta, predvidena v kadrovskem načrtu, lahko zasedejo le uslužbenci, ki jih zaposlijo pristojni organi držav članic. Osebje, ki zasede ta delovna mesta, so začasni uradniki, katerim se lahko ponudi le pogodbe za določen čas, ki se lahko enkrat podaljšajo za določen čas.

Člen 56

Izvršni direktor

1.           Izvršni direktor deluje kot začasni uslužbenec Europola v skladu s členom 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

2.           Izvršnega direktorja imenuje upravni odbor izmed kandidatov s seznama, ki jih predlaga Komisija, po odprtem in preglednem izbirnem postopku.

Za namen sklenitve pogodbe z izvršnim direktorjem Europol zastopa predsednik upravnega odbora.

Kandidata, ki ga izbere upravni odbor, lahko pred njegovim imenovanjem pristojni odbori Evropskega parlamenta povabijo, da poda izjavo in odgovori na vprašanja njihovih članov.

3.           Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Do konca tega obdobja Komisija izvede presojo, ki upošteva oceno uspešnosti izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzive Europola.

4.           Upravni odbor lahko na predlog Komisije, ki upošteva presojo iz odstavka 3, enkrat podaljša mandat izvršnega direktorja za največ pet let.

5.           Upravni odbor obvesti Evropski parlament, če namerava podaljšati mandat izvršnega direktorja. Izvršnega direktorja lahko v mesecu pred podaljšanjem mandata pristojni odbor Parlamenta pozove, da poda izjavo in odgovori na vprašanja njegovih članov.

6.           Izvršni direktor s podaljšanim mandatom ob koncu zadnjega mandata ne sme sodelovati v drugem izbirnem postopku za isto delovno mesto.

7.           Izvršnega direktorja se lahko odstavi samo na podlagi sklepa upravnega odbora, sprejetega na predlog Komisije.

8.           Upravni odbor odločitve o imenovanju, podaljšanju mandata ali odstavitvi izvršnega direktorja in/ali namestnika(-ov) izvršnega direktorja sprejme na podlagi dvotretjinske večine glasov svojih članov, ki imajo glasovalno pravico.

Člen 57

Namestniki izvršnega direktorja

1.           Izvršnemu direktorju pomagajo štirje namestniki, vključno z namestnikom, ki je odgovoren za usposabljanje. Namestnik izvršnega direktorja za usposabljanje je odgovoren za upravljanje Akademije Europol in njenih dejavnosti. Izvršni direktor opredeli naloge drugih.

2.           Za namestnike izvršnega direktorja se uporablja člen 56. Pred njihovim imenovanjem ali odstavitvijo se je treba posvetovati z izvršnim direktorjem.

Člen 58

Napoteni nacionalni strokovnjaki in drugo osebje

1.           Europol lahko uporabi napotene nacionalne strokovnjake in drugo osebje, ki ni zaposleno v agenciji.

2.           Upravni odbor sprejme sklep, s katerim določi pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v Europol.

Poglavje XI

FINANČNE DOLOČBE

Člen 59

Proračun

1.           Vsako proračunsko leto, ki ustreza koledarskemu letu, se ocenijo vsi prihodki in odhodki Europola ter se prikažejo v njegovem proračunu.

2.           Proračun Europola je uravnotežen v smislu prihodkov in odhodkov.

3.           Brez poseganja v druge vire prihodki Europola vsebujejo prispevek Unije iz splošnega proračuna Evropske unije.

4.           Europol lahko prejema sredstva Unije v obliki sporazumov o prenosu pooblastil ali ad-hoc in izjemnih donacij v skladu z določbami ustreznih instrumentov, ki podpirajo politike Unije.

5.           Odhodki Europola vključujejo prejemke osebja, upravne odhodke in odhodke za infrastrukturo ter operativne stroške.

Člen 60

Priprava proračuna

1.           Izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek načrta prihodkov in odhodkov Europola za naslednje proračunsko leto, ki vsebuje kadrovski načrt, ter ga pošlje upravnemu odboru.

2.           Upravni odbor na podlagi tega osnutka pripravi začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Europola za naslednje proračunsko leto. Začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Europola se vsako leto pošlje Komisiji do [datuma, določenega v okvirni finančni uredbi]. Upravni odbor do 31. marca Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje končni osnutek, ki vključuje tudi osnutek kadrovskega načrta.

3.           Komisija načrt skupaj s predlogom splošnega proračuna Evropske unije pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljnjem besedilu: proračunski organ).

4.           Na podlagi ocene Komisija v predlog splošnega proračuna Evropske unije vključi ocene, za katere meni, da so potrebne za kadrovski načrt in znesek prispevka v breme splošnega proračuna, ter ga predloži proračunskemu organu v skladu s členoma 313 in 314 Pogodbe.

5.           Proračunski organ odobri proračunska sredstva za prispevek Europolu.

6.           Proračunski organ sprejme kadrovski načrt Europola.

7.           Proračun Europola sprejme upravni odbor. Dokončen postane po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije. Kadar je to potrebno, se proračun ustrezno prilagodi.

8.           Za vse projekte, ki bi lahko imeli velike finančne posledice za proračun, zlasti za projekte gradnje, se uporabljajo določbe [okvirne finančne uredbe].

Člen 61

Izvrševanje proračuna

1.           Proračun Europola izvršuje izvršni direktor.

2.           Izvršni direktor proračunskemu organu vsako leto pošlje vse informacije, ki bi lahko vplivale na ugotovitve postopkov ocenjevanja.

Člen 62

Predstavitev zaključnega računa in razrešnica

1.           Računovodja Europola do 1. marca po vsakem proračunskem letu računovodji Komisije in Računskemu sodišču predloži začasni zaključni račun.

2.           Europol Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju do 31. marca naslednjega proračunskega leta.

3.           Računovodja Komisije do 31. marca po vsakem proračunskem letu pošlje Računskemu sodišču začasni zaključni račun Europola, konsolidiran z računom Komisije.

4.           Računovodja po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Europola v skladu s členom 148 finančne uredbe pripravi končni zaključni račun Europola. Izvršni direktor ga pošlje upravnemu odboru v mnenje.

5.           Upravni odbor poda mnenje o končnem zaključnem računu Europola.

6.           Izvršni direktor do 1. julija po vsakem proračunskem letu Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in nacionalnim parlamentom pošlje končni zaključni račun in mnenje upravnega odbora.

7.           Končni zaključni račun se objavi.

8.           Izvršni direktor pošlje Računskemu sodišču odgovor na ugotovitve v njegovem letnem poročilu do [datuma, določenega v okvirni finančni uredbi]. Ta odgovor pošlje tudi upravnemu odboru.

9.           Izvršni direktor predloži Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo vse potrebne informacije za nemoteno uporabo postopka za razrešnico za zadevno proračunsko leto v skladu s členom 165(3) finančne uredbe.

10.         Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, da Evropski parlament do 15. maja leta N + 2 izvršnemu direktorju razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto N.

Člen 63

Finančna pravila

1.           Upravni odbor po posvetovanju s Komisijo sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za Europol. Pravila ne odstopajo od [okvirne finančne uredbe], razen če je tako odstopanje posebej potrebno za delovanje Europola in je Komisija dala predhodno soglasje.

2.           Zaradi posebnosti članov mreže nacionalnih ustanov za usposabljanje, ki so edini organi s posebnimi značilnostmi in tehničnimi pooblastili za izvajanje ustreznih dejavnosti usposabljanja, lahko ti člani prejemajo donacije brez razpisa za zbiranje predlogov v skladu s členom 190(1)(d) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012[41].

Poglavje XII

DRUGE DOLOČBE

Člen 64

Pravni status

1.           Europol je organ Unije. Je pravna oseba.

2.           Europol ima v vseh državah članicah najširšo pravno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalna zakonodaja. Europol lahko zlasti pridobiva premično in nepremično premoženje in z njim razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.

3.           Sedež Europola je v Haagu na Nizozemskem.

Člen 65

Privilegiji in imuniteta

1.           Za Europol in njegovo osebje se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

2.           Kraljevina Nizozemska in druge države članice se dogovorijo o privilegijih in imunitetah uradnikov za zvezo in njihovih družinskih članov. Navedeni dogovor določa take privilegije in imunitete, kot so potrebni za ustrezno izvajanje nalog uradnikov za zvezo.

Člen 66

Jezikovna ureditev

1.           Za Europol se uporabljajo določbe iz Uredbe št. 1[42].

2.           Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Europola, zagotovi Prevajalski center za organe Evropske unije.

Člen 67

Preglednost

1.           Za dokumente, ki jih hrani Europol, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001[43].

2.           Na podlagi predloga izvršnega direktorja in najpozneje v šestih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe upravni odbor sprejme podrobna pravila za uporabo Uredbe (ES) št. 1049/2001 za dokumente Europola.

3.           Zoper odločitve, ki jih sprejme Europol na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, je mogoče vložiti pritožbo pri varuhu človekovih pravic ali vložiti tožbo pred Sodiščem Evropske unije, pod pogoji, določenimi v členih 228 oziroma 263 Pogodbe.

Člen 68

Boj proti goljufijam

1.           Za lažji boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim v skladu z Uredbo (ES) št. 1073/1999 Europol v šestih mesecih od dne, ko začne delovati, pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF)[44] in sprejme ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse uslužbence Europola, z uporabo predloge, določene v Prilogi k navedenemu sporazumu.

2.           Računsko sodišče ima pooblastila za opravljanje revizij na podlagi dokumentov in na kraju samem pri vseh prejemnikih donacij, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije od Europola.

3.           OLAF lahko opravi preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da ugotovi morebitne primere goljufij, korupcije ali drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, v zvezi z donacijami ali pogodbami, ki jih financira Europol, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi[45].

4.           Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe, sporazumi o donacijah in sklepi Europola o donacijah vsebujejo določbe, ki Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takih revizij in preiskav v skladu z njunimi pristojnostmi.

Člen 69

Pravila o varnosti na področju zaščite tajnih podatkov

Europol določi svoja pravila o obveznostih nerazkrivanja in varovanja tajnosti ter o varstvu tajnih podatkov Evropske unije in občutljivih netajnih podatkov, pri tem pa upošteva temeljna načela in minimalne standarde Sklepa 2011/292/EU. To med drugim zajema določbe o izmenjavi, obdelavi in hranjenju takih podatkov.

Člen 70

Ocena in pregled

1.           Komisija najkasneje v petih letih po [datum začetka uporabe te uredbe] in vsakih pet let zatem naroči ocenjevanje, da se presodijo predvsem vpliv, učinkovitost in uspešnost Europola in njegovih delovnih praks. Ocenjevanje obravnava zlasti morebitno potrebo po spremembi ciljev Europola in finančne posledice vsake take spremembe.

2.           Komisija poročilo o ocenjevanju skupaj s svojimi zaključki o njem posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, nacionalnim parlamentom in upravnemu odboru.

3.           Komisija ob vsakem drugem ocenjevanju oceni tudi rezultate, ki jih je Europol dosegel v zvezi s svojim ciljem, pooblastili in nalogami. Če Komisija meni, da nadaljnji obstoj Europola glede na zastavljene cilje in naloge ni več upravičen, lahko predlaga ustrezno spremembo ali razveljavitev te uredbe.

Člen 71

Administrativne poizvedbe

Dejavnosti Europola nadzira evropski varuh človekovih pravic v skladu s členom 228 Pogodbe.

Člen 72

Sedež

1.           Potrebne določbe glede nastanitve Europola v državi članici gostiteljici ter sredstev, ki jih da na voljo ta država članica, ter posebna pravila, ki se v državi članici gostiteljici uporabljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje Europola in njihove družinske člane, so določeni v sporazumu o sedežu med Europolom in državo članico, v kateri se sedež nahaja, sprejetem po odobritvi upravnega odbora in najpozneje [2 leti po začetku veljavnosti te uredbe].

2.           Država članica gostiteljica Europola zagotovi najboljše mogoče pogoje za zagotovitev delovanja Europola, vključno z večjezičnim šolanjem z evropsko vsebino in ustreznimi prometnimi povezavami.

Poglavje XIII

PREHODNE DOLOČBE

Člen 73

Splošno pravno nasledstvo

1.           Europol, ustanovljen s to uredbo, je splošni pravni naslednik glede vseh sklenjenih pogodb, obveznosti in pridobljene lastnine Europola, ustanovljenega s Sklepom 2009/371/PNZ, ter akademije Cepol, ustanovljene s Sklepom 2005/681/PNZ.

2.           Ta uredba ne vpliva na pravno veljavnost sporazumov, ki jih je pred datumom začetka veljavnosti te uredbe sklenil Europol, ustanovljen s Sklepom 2009/371/PNZ.

3.           Ta uredba ne vpliva na pravno veljavnost sporazumov, ki jih je pred datumom začetka veljavnosti te uredbe sklenila akademija Cepol, ustanovljena s Sklepom 2005/681/PNZ.

4.           Z odstopanjem od odstavka 3 sporazum o sedežu, sprejet na podlagi Sklepa 2005/681/PNZ, preneha veljati z datumom začetka uporabe te uredbe.

Člen 74

Prehodna ureditev glede upravnega odbora

1.           Mandat članov upravnega odbora akademije Cepol, ustanovljenega na podlagi člena 10 Sklepa 2005/681/PNZ, preneha [datum začetka veljavnosti te uredbe].

2.           Mandat članov upravnega odbora Europola, ustanovljenega na podlagi člena 37 Sklepa 2009/371/PNZ, preneha [datum začetka uporabe te uredbe].

3.           Upravni odbor, ustanovljen na podlagi člena 37 Sklepa 2009/371/PNZ, v obdobju med začetkom veljavnosti in začetkom uporabe:

(a) opravlja naloge upravnega odbora iz člena 14 te uredbe;

(b) pripravi sprejetje pravil o obveznostih nerazkrivanja in varovanja tajnosti ter varstvu tajnih podatkov EU iz člena 69 te uredbe;

(c) pripravi vse druge instrumente, ki so potrebni za uporabo te uredbe; in

(d) revidira nezakonodajne ukrepe za izvajanje Sklepa 2009/371/PNZ, da upravnemu odboru, ustanovljenem na podlagi člena 13 te uredbe, omogoči sprejetje odločitve v skladu s členom 78(2).

4.           Komisija takoj po začetku veljavnosti te uredbe sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da upravni odbor, ustanovljen v skladu s členom 13, začne delovati [datum začetka uporabe uredbe];

5.           države članice najpozneje 6 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe Komisijo obvestijo o imenih oseb, ki so jih v skladu s členom 13 imenovale za člane in nadomestne člane upravnega odbora.

6.           Upravni odbor, ustanovljen v skladu s členom 13 te uredbe, skliče prvo sejo [datum začetka uporabe te uredbe]. Na navedeni seji po potrebi sprejme odločitev iz člena 78(2).

Člen 75

Prehodna ureditev glede izvršnih direktorjev in namestnikov direktorja

1.           Izvršni direktor, imenovan na podlagi člena 38 Sklepa 2009/371/PNZ, ima odgovornosti izvršnega direktorja, predvidene v členu 19 te uredbe, do izteka svojega mandata. Drugi pogoji njegove pogodbe ostanejo nespremenjeni. Če se navedeni mandat konča po [datum začetka veljavnosti te uredbe] toda pred [datum začetka uporabe te uredbe], se samodejno podaljša na eno leto po dnevu začetka uporabe te uredbe.

2.           Če izvršni direktor ne želi ali ne more delovati v skladu z odstavkom 1, Komisija imenuje uradnika Komisije za prehodnega izvršnega direktorja, ki bo opravljal obveznosti, dodeljene izvršnemu direktorju, za obdobje največ 18 mesecev do postopka imenovanja v skladu s členom 56.

3.           Odstavka 1 in 2 se uporabljata za namestnike direktorja, imenovane na podlagi člena 38 Sklepa 2009/371/PNZ.

4.           Izvršni direktor akademije Cepol, imenovan na podlagi člena 11(1) Sklepa 2005/681/PNZ, do izteka svojega mandata opravlja funkcije namestnika izvršnega direktorja Europola za usposabljanje. Drugi pogoji njegove pogodbe ostanejo nespremenjeni. Če se navedeni mandat konča po [datum začetka veljavnosti te uredbe] toda pred [datum začetka uporabe te uredbe], se samodejno podaljša na eno leto po dnevu začetka uporabe te uredbe.

Člen 76

Prehodne proračunske določbe

1.           Za vsako od treh proračunskih let po začetku veljavnosti te uredbe se vsaj 8 milijonov EUR operativnih stroškov Europola nameni usposabljanju, kot je opisano v Poglavju III.

2.           Postopek razrešnice v zvezi s proračuni, odobrenimi na podlagi člena 42 Sklepa 2009/371/PNZ, se izvede v skladu s pravili iz člena 43 Sklepa 2009/371/PNZ in finančnimi pravili Europola.

Poglavje XIV

KONČNE DOLOČBE

Člen 77

Nadomestitev

Ta uredba nadomešča in razveljavlja Sklep 2009/371/PNZ in Sklep 2005/681/PNZ.

Sklicevanja na nadomeščena sklepa se razumejo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 78

Razveljavitev

1.           Vsi zakonodajni ukrepi za izvajanje Sklepa 2009/371/PNZ in Sklepa 2005/681/PNZ se razveljavijo z dnem začetka uporabe te uredbe.

2.           Vsi nezakonodajni ukrepi za izvajanje Sklepa 2009/371/PNZ, s katerim je bil ustanovljen Evropski policijski urad (Europol), in Sklepa 2005/681/PNZ, s katerim je bila ustanovljena akademija Cepol, veljajo do [datuma začetka uporabe te uredbe], razen če upravni odbor Europola med izvajanjem te uredbe odloči drugače.

Člen 79

Začetek veljavnosti in uporaba

1.           Ta uredba začne veljati 20. dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.           Uporablja se od [datuma začetka uporabe].

Vendar se členi 73, 74 in 75 uporabljajo od [datuma začetka veljavnosti te uredbe].

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA 1

Seznam kaznivih dejanj, v zvezi s katerimi Europol podpira in krepi dejavnosti pristojnih organov držav članic ter njihovo medsebojno sodelovanje v skladu s členom 3(1) te uredbe

– terorizem,

– organizirani kriminal,

– nedovoljena trgovina s prepovedanimi drogami,

– nezakonite dejavnosti pranja denarja,

– kriminal, povezan z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi,

– nezakonito tihotapljenje priseljencev,

– trgovina z ljudmi,

– kriminal, povezan z motornimi vozili,

– umor, huda telesna poškodba,

– nedovoljena trgovina s človeškimi organi in tkivi,

– ugrabitev, protipraven odvzem prostosti in jemanje talcev,

– rasizem in ksenofobija,

– rop,

– nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetniškimi deli,

– prevare in goljufije, vključno z goljufijami, ki vplivajo na finančne interese Unije,

– izsiljevanje in oderuštvo,

– ponarejanje in piratstvo izdelkov,

– ponarejanje uradnih listin in promet z njimi,

– ponarejanje denarja in plačilnih sredstev,

– kriminal, povezan z uporabo računalniških sistemov,

– korupcija,

– nedovoljena trgovina z orožjem, strelivom in razstrelivi,

– nedovoljena trgovina z ogroženimi živalskimi vrstami,

– nedovoljena trgovina z ogroženimi rastlinskimi vrstami in podvrstami,

– kazniva dejanja zoper okolje, vključno z onesnaževanjem morja z ladij,

– nedovoljen promet s hormonskimi snovmi in drugimi spodbujevalci rasti,

– spolna zloraba in spolno izkoriščanje žensk in otrok.

PRILOGA 2

Kategorije osebnih podatkov in kategorije posameznikov, katerih osebni podatki se lahko zbirajo in obdelujejo za namene navzkrižnega preverjanja iz člena 24(1)(a)

1. Osebni podatki, ki se zbirajo in obdelujejo za namene navzkrižnega preverjanja, se nanašajo na:

(a) osebe, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne države članice osumljene storitve ali sodelovanja pri kaznivem dejanju, za katero je pristojen Europol, ali so bile pravnomočno obsojene zaradi storitve takega dejanja;

(b) osebe, za katere v okviru nacionalne zakonodaje zadevne države članice obstajajo konkretni indici ali tehtni razlogi za prepričanje, da bodo storile kazniva dejanja, za katera je pristojen Europol.

2. Podatki o osebah iz odstavka 1 smejo vsebovati samo naslednje kategorije osebnih podatkov:

(a) priimek, dekliški priimek, imena in morebitni vzdevki ali privzeta imena;

(b) datum in kraj rojstva;

(c) državljanstvo;

(d) spol;

(e) stalno bivališče, poklic in kraj, v katerem se zadržuje zadevna oseba;

(f) številke socialnega zavarovanja, vozniška dovoljenja, osebne dokumente in podatke iz potnega lista; in

(g) kadar je potrebno, druge značilnosti, ki bi lahko pomagale pri identifikaciji, tudi vse posebne stvarne fizične lastnosti, ki jih ni mogoče spreminjati, kot so podatki o prstnih odtisih in profil DNK (ugotovljen na podlagi nekodirajočega dela DNK).

3. Poleg podatkov iz odstavka 2 se lahko zbirajo in obdelujejo naslednje vrste osebnih podatkov, ki se nanašajo na osebe iz odstavka 1:

(a) kazniva dejanja, domnevna kazniva dejanja ter kdaj, kje in kako so bila (domnevno) storjena;

(b) sredstva, ki so bila ali utegnejo biti uporabljena za storitev teh kaznivih dejanj, vključno s podatki o pravnih osebah;

(c) enote, ki se ukvarjajo z zadevo, in njihove referenčne številke;

(d) sum članstva v kriminalni združbi;

(e) obsodbe, kadar so povezane s kaznivimi dejanji, za katera je pristojen Europol;

(f) stranka, ki je podatke vnesla.

Ti podatki se lahko posredujejo Europolu tudi, ko se še ne nanašajo na nobeno osebo.

4. Dodatne informacije o osebah iz odstavka 1, ki jih hranijo Europol ali nacionalne enote, se lahko na zahtevo sporočijo kateri koli nacionalni enoti ali Europolu. Nacionalne enote to opravijo v skladu s svojo nacionalno zakonodajo.

5. Če je bil postopek proti zadevni osebi pravnomočno ustavljen ali če je bila ta oseba pravnomočno oproščena obtožbe, se podatki v zvezi z zadevo, o kateri je bila sprejeta odločitev, izbrišejo.

Kategorije osebnih podatkov in kategorije posameznikov, katerih osebni podatki se lahko zbirajo in obdelujejo za namene analiz strateškega ali drugega splošnega značaja ter za namene operativnih analiz (iz člena 24(1)(b) in (c))

1.           Osebni podatki, ki se zbirajo in obdelujejo za namene analiz strateškega ali drugega splošnega značaja ter operativnih analiz, se nanašajo na:

(a) osebe, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne države članice osumljene storitve ali sodelovanja pri kaznivem dejanju, za katero je pristojen Europol, ali so bile pravnomočno obsojene zaradi storitve takega dejanja;

(b) osebe, za katere v okviru nacionalne zakonodaje zadevne države članice obstajajo konkretni indici ali tehtni razlogi za prepričanje, da bodo storile kazniva dejanja, za katera je pristojen Europol;

(c) osebe, ki bi lahko bile vabljene, da pričajo v preiskavah v zvezi z obravnavanimi kaznivimi dejanji ali pri nadaljnjih kazenskih postopkih;

(d) osebe, ki so bile žrtve enega od obravnavanih kaznivih dejanj ali za katere na podlagi nekaterih dejstev obstajajo razlogi za prepričanje, da lahko postanejo žrtve takega kaznivega dejanja;

(e) kontakti in povezane osebe; ter

(f) osebe, ki lahko zagotovijo informacije o obravnavanih kaznivih dejanjih.

2.           V kategorijah oseb iz točk (a) in (b) odstavka 1 se lahko obdelujejo naslednje kategorije osebnih podatkov, vključno s povezanimi upravnimi podatki:

(a) osebni podatki:

(i)      sedanji in nekdanji priimki;

(ii)      sedanja in nekdanja imena;

(iii)     dekliški priimek;

(iv)     očetovo ime (če je potrebno za ugotavljanje identitete);

(v)     materino ime (če je potrebno za ugotavljanje identitete);

(vi)     spol;

(vii)    datum rojstva;

(viii)   kraj rojstva;

(ix)     državljanstvo;

(x)     zakonski stan;

(xi)     privzeto ime;

(xii)    vzdevek;

(xiii)   prevzeto ali lažno ime;

(xiv)   sedanje in nekdanje bivališče in/ali stalno bivališče;

(b) fizični opis:

(i)      fizični opis;

(ii)      prepoznavne značilnosti (znamenja/brazgotine/tetovaže itd.);

(c) način identifikacije:

(i)      osebni dokument/vozniško dovoljenje;

(ii)      številka nacionalne osebne izkaznice/potnega lista;

(iii)     nacionalne identifikacijske številke/številka socialnega zavarovanja, če je to ustrezno;

(iv)     vizualne slike in drugi podatki o izgledu;

(v)     identifikacijske informacije s področja sodne medicine, kot so prstni odtisi, profil DNK (ugotovljen na podlagi nekodirajočega dela DNK), profil glasu, krvna skupina, podatki o zobovju;

(d) poklic in znanja:

(i)      sedanja zaposlitev in poklic;

(ii)      predhodne zaposlitve in poklici;

(iii)     izobrazba (šola/univerza/strokovna izobrazba);

(iv)     kvalifikacije;

(v)     usposobljenost in druga področja znanja (jeziki/drugo);

(e) ekonomske in finančne informacije:

(i)      finančni podatki (bančni računi in kode, kreditne kartice itd.);

(ii)      denarna sredstva;

(iii)     delnice/druga sredstva;

(iv)     podatki o premoženju;

(v)     povezanost s podjetji;

(vi)     stiki na področju bančnega in kreditnega poslovanja;

(vii)    davčni položaj;

(viii)   druge informacije v zvezi z upravljanjem finančnih zadev osebe;

(f) vedenjski podatki

(i)      življenjski slog (življenje nad finančnimi zmožnostmi) in vsakodnevna opravila;

(ii)      premiki;

(iii)     kraji, ki jih oseba pogosto obiskuje;

(iv)     orožje in druge nevarne naprave;

(v)     stopnja nevarnosti;

(vi)     posebne vrste tveganja, kot so verjetnost pobega, uporaba dvojnih agentov, povezave z organi pregona;

(vii)    značilnosti in profili v zvezi s kaznivimi dejanji;

(viii)   zloraba drog;

(g) kontakti in povezane osebe, vključno z vrsto in naravo kontakta ali povezave:

(h) uporabljeni načini komuniciranja, kot so telefon (stacionarni/mobilni), faks, pozivnik, elektronska pošta, poštni naslov, internetne povezave;

(i) uporabljena prometna sredstva, kot so vozila, ladje, letala, vključno s podatki o identiteti teh prometnih sredstev (registrske številke);

(j) informacije v zvezi s kriminalnimi dejanji:

(i)      pretekle obsodbe;

(ii)      sum udeležbe v kaznivem dejanju;

(iii)     načini delovanja;

(iv)     sredstva, ki so bila ali utegnejo biti uporabljena za pripravo in/ali storitev kaznivega dejanja;

(v)     članstvo v kriminalnih združbah/organizacijah in položaj v združbi/organizaciji;

(vi)     vloga v kriminalni organizaciji;

(vii)    geografski obseg kaznivih dejanj;

(viii)   gradivo, zbrano med preiskavo, npr. video posnetki in fotografije;

(k) sklicevanja na druge informacijske sisteme, v katerih so hranjeni podatki o osebi:

(i)      Europol;

(ii)      policijski/carinski organi;

(iii)     drugi organi kazenskega pregona;

(iv)     mednarodne organizacije;

(v)     javni subjekti;

(vi)     zasebni subjekti;

(l) informacije o pravnih osebah, povezanih s podatki iz točk (e) in (j):

(i)      naziv pravne osebe;

(ii)      lokacija;

(iii)     datum ustanovitve in sedež;

(iv)     upravna registrska številka;

(v)     pravna oblika;

(vi)     kapital;

(vii)    področje dejavnosti;

(viii)   nacionalne in mednarodne podružnice;

(ix)     direktorji;

(x)     povezave z bankami.

3.           „Kontakti in povezane osebe“ iz točke (e) odstavka 1 so osebe, v zvezi s katerimi obstajajo zadostni razlogi za domnevo, da se lahko od njih pridobijo informacije, ki se nanašajo na osebe iz točk (a) in (b) odstavka 1 te priloge, in so pomembne za analizo, pod pogojem, da niso vključene v eno od kategorij oseb iz odstavkov 1(a), (b), (c), (d) in (f). „Kontakti“ so osebe, ki imajo občasne stike z osebami iz točk (a) in (b) odstavka 1. „Povezane osebe“ so osebe, ki imajo redne stike z osebami iz točk (a) in (b) odstavka 1.

Kar zadeva kontakte in povezane osebe, se lahko podatki iz odstavka 2 po potrebi shranijo, če obstajajo razlogi za domnevo, da so ti podatki potrebni za analizo vloge teh oseb kot kontaktov ali povezanih oseb.

V tem smislu je treba upoštevati naslednje:

(a) razmerje med temi osebami in osebami iz točk (a) in (b) odstavka 1 se čim prej pojasni;

(b) če se domneva, da obstaja razmerje med temi osebami in osebami iz točk (a) in (b) odstavka 1, izkaže za neutemeljeno, se podatki nemudoma izbrišejo;

(c) če so te osebe osumljene kaznivega dejanja, ki spada pod cilje Europola, ali če so bile obsojene za takšna kazniva dejanja, ali če po nacionalnem pravu zadevne države članice obstajajo konkretni indici ali tehtni razlogi za prepričanje, da bodo storile takšna kazniva dejanja, se lahko shranijo vsi podatki iz odstavka 2;

(d) podatki o kontaktih in povezanih osebah kontaktov in povezanih oseb se ne shranjujejo, razen podatkov o vrsti in naravi njihovih stikov ali povezav z osebami iz točk (a) in (b) odstavka 1;

(e) če pojasnilo iz prejšnjih točk ni mogoče, se to upošteva pri odločanju o nujnosti in obsegu shranjevanja zadevnih podatkov za nadaljnje analize.

4.           Kar zadeva osebe iz točke (d) odstavka 1, ki so bile žrtve enega izmed obravnavanih kaznivih dejanj ali za katere na podlagi nekaterih dejstev obstajajo razlogi za prepričanje, da lahko postanejo žrtve takšnega kaznivega dejanja, se lahko shranjujejo podatki iz točk (a)(i) do (c)(iii) odstavka 2 te priloge ter naslednje kategorije podatkov:

(a) identifikacijski podatki žrtve;

(b) razlogi za viktimizacijo;

(c) škoda (fizična/finančna/psihološka/druga);

(d) ali je treba zagotoviti anonimnost;

(e) ali je možna udeležba na sodni obravnavi;

(f) informacije, ki so povezane s kaznivim dejanjem in jih zagotovijo osebe iz točke (d) odstavka 1 ali so zagotovljene preko njih, vključno z informacijami o njihovih razmerjih z drugimi osebami, če je to potrebno za ugotovitev identitete oseb iz točk (a) in (b) odstavka 1.

Po potrebi se lahko shranjujejo tudi drugi podatki iz odstavka 2, če obstajajo razlogi za domnevo, da so ti podatki potrebni za analizo vloge zadevne osebe kot žrtve oziroma potencialne žrtve.

Podatki, ki niso potrebni za nadaljnjo analizo, se izbrišejo.

5.           Kar zadeva osebe iz odstavka 1(c), ki bi lahko bile pozvane, da pričajo v preiskavah v zvezi z obravnavanimi kaznivimi dejanji ali v nadaljnjih kazenskih postopkih, se lahko shranjujejo podatki iz točk (a)(i) do (c)(iii) odstavka 2 te priloge ter kategorije podatkov, ki izpolnjujejo naslednja merila:

(a) informacije, povezane s kaznivim dejanjem, ki jih zagotovijo te osebe, vključno z informacijami o njihovem odnosu z drugimi osebami, vključenimi v analitično delovno datoteko;

(b) ali je treba zagotoviti anonimnost;

(c) ali je treba zagotoviti varstvo in kdo ga zagotavlja;

(d) nova identiteta;

(e) ali je možna udeležba na sodni obravnavi.

Po potrebi se lahko shranjujejo tudi drugi podatki iz odstavka 2, če obstajajo razlogi za domnevo, da so ti podatki potrebni za analizo vloge teh oseb kot prič.

Podatki, ki niso potrebni za nadaljnjo analizo, se izbrišejo.

6.           Kar zadeva osebe iz točke (f) odstavka 1, ki lahko zagotovijo informacije o obravnavanih kaznivih dejanjih, se lahko shranjujejo podatki iz točk (a)(i) do (c)(iii) odstavka 2 te priloge ter kategorije podatkov, ki izpolnjujejo naslednja merila:

(a) zakodirani osebni podatki;

(b) vrsta prejetih podatkov;

(c) ali je treba zagotoviti anonimnost;

(d) ali je treba zagotoviti varstvo in kdo ga zagotavlja;

(e) nova identiteta;

(f) ali je možna udeležba na sodni obravnavi;

(g) negativne izkušnje;

(h) nagrade (finančne nagrade/usluge).

Po potrebi se lahko shranjujejo tudi drugi podatki iz odstavka 2, če obstajajo razlogi za domnevo, da so ti podatki potrebni za analizo vloge take osebe kot vira informacij.

Podatki, ki niso potrebni za nadaljnjo analizo, se izbrišejo.

7.           Če kadar koli med analizo na podlagi resnih in preverjenih indicev postane jasno, da bi morala biti oseba vključena v drugo kategorijo oseb iz te priloge, in ne v kategorijo, v katero je bila prvotno vključena, lahko Europol obdeluje samo tiste podatke o navedeni osebi, ki so dovoljeni v tej novi kategoriji, vsi drugi podatki pa se izbrišejo.

Če na podlagi takšnih indicev postane jasno, da bi morala biti oseba vključena v dve ali več različnih kategorij iz te priloge, lahko Europol obdeluje vse podatke, dovoljene v teh kategorijah.

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.        Naslov predloga/pobude

Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona in usposabljanja (Europol) in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ in 2005/681/PNZ

1.2.        Zadevna področja v strukturi ABM/ABB[46]

Področje politike: Notranje zadeve

Dejavnost: 18.02 Notranja varnost

1.3.        Vrsta predloga/pobude

þ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa[47].

¨ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.        Cilji

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Evropski policijski urad (Europol) je bil najprej medvladni organ, ki ga je urejala konvencija, sklenjena med državami članicami, ki je začela veljati leta 1999. Dne 1. januarja 2010 je bil Europol s Sklepom Sveta 2009/371/PNZ spremenjen v decentralizirano agencijo EU, da bi podpiral in krepil dejavnosti pristojnih organov držav članic za preprečevanje hudih kaznivih dejanj, organiziranega kriminala in terorizma. V sklepu Sveta so bili tudi podrobno opredeljeni cilji in naloge Europola.

Lizbonska pogodba je odpravila stebrno strukturo Evropske unije in uskladila področje policijskega sodelovanja s pravnim redom Evropske unije. Člen 88 PDEU določa, da Europol ureja uredba, sprejeta po postopku soodločanja. Zahteva, da se določijo postopki in mehanizem za nadzor dejavnosti Europola, ki ga opravljajo Evropski parlament in nacionalni parlamenti. Poleg tega Stockholmski program[48], ki določa večletno strategijo EU v zvezi s pravosodjem in varnostjo, poziva k razvoju Europola in k temu, da postane „središča točka za izmenjavo informacij med organi pregona držav članic, ponudnik storitev in platforma za dejavnosti kazenskega pregona“.

Člen 87(2)(b) PDEU zagotavlja ukrepe glede pomoči pri usposabljanju osebja in sodelovanju pri izmenjavi osebja. Stockholmski program določa, da je treba za razvoj pristne evropske kulture na področju pravosodja in pregona nujno okrepiti usposabljanje o vprašanjih, povezanih z Unijo, in da bi si bilo treba prizadevati za programe sistematičnega evropskega usposabljanja. Komisija v skladu s tem poleg tega predloga predlaga Evropski program usposabljanja na področju kazenskega pregona (LETS), ki bi nadgrajeval dejavnosti, ki jih trenutno izvaja akademija Cepol. Trenutni predlog bi združil ti dve agenciji in nastala bi nova (združena) agencija z nalogo izvajanja programa usposabljanja.

1.4.2.     Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Dejavnost ABB 18 05: Varnost in varstvo svoboščin

POSAMEZNI CILJ 3

Izboljšanje sodelovanja med organi pregona držav članic, zlasti z omogočanjem izmenjave informacij med organi pregona, omogočanjem dostopa do relevantnih podatkov, pri čemer se zagotavlja spoštovanje načel varstva podatkov, ter s krepitvijo vloge Europola in akademije Cepol kot partnerjev držav članic pri spopadanju s hudimi kaznivimi dejanji in pri usposabljanju policijskih uradnikov.

Glavne realizacije politike v letu 2013 – uredba, ki združuje Europol in Cepol

Uredba o Europolu:

Posamezni cilj št. 1:

delovati kot glavni podporni center za operacije organov pregona in strokovno znanje organov pregona.

Posamezni cilj št. 2:                                                                              

delovati kot središčna točka EU za kriminalistične informacije.

Posamezni cilj št. 3:

usklajevati izvajanje politike EU v zvezi z usposabljanjem uradnikov organov pregona in zagotavljati ustrezna usposabljanja in izmenjave na ravni EU.

Posamezni cilj št. 4:

Okrepiti zmogljivost EU za spopadanje s kibernetsko kriminaliteto, da se preprečijo škoda državljanom in podjetjem EU ter izgube v gospodarstvu EU.

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Dejavnost 18 05: Varnost in varstvo svoboščin

1.4.3.     Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda na upravičence/ciljne skupine.

Vloga Europola je zagotoviti podporo nacionalnim službam kazenskega pregona pri njihovem sodelovanju pri preprečevanju hudih kaznivih dejanj in terorizma ter boju proti njim. Predlog, tj. uredba o Europolu, zagotavlja nov pravni okvir za Europol. Vpeljava nove pravne podlage bo povečala varnost v EU, saj bo izboljšala učinkovitost in uspešnost Europola pri podpori preprečevanju čezmejnih hudih kaznivih dejanj in terorizma ter boju proti njim, poleg tega pa bo Europolu dodelila nove naloge v zvezi z usposabljanjem organov pregona na ravni EU in centri organov pregona EU za posebne kriminalne pojave, kot je kibernetska kriminaliteta, ki jih bo gostil.

Cilj predloga je izboljšanje stanja kriminalističnih obveščevalnih podatkov Europola, da bi lahko bolje služil državam članicam in zagotavljal boljše informacije pri oblikovanju politik EU. Europol in njegove dejavnosti bo bolje uskladil z zahtevami iz Lizbonske pogodbe in Stockholmskega programa. Predlog bo še povečal odgovornost Europola in okrepil njegov sistem varstva podatkov. Europol bo lahko državam članicam zagotovil vse potrebne in posodobljene storitve in izdelke, da jim olajša boj proti hudim kaznivim dejanjem, ki vplivajo na državljane EU, in jih pri njem podpira. Povečan pretok informacij iz držav članic, vključno z informacijami o kibernetski kriminaliteti, in izboljšani dogovori o obdelavi podatkov, ki jih uravnovešata strog sistem varstva podatkov in povečane zmogljivosti usposabljanja, bi nadalje okrepili vlogo Europola pri zagotavljanju podpore državam članicam.

Podatke zasebnih strank bi Europolu lahko predložila katera koli država članica (nacionalna enota Europola), kar bi zmanjšalo tveganje glede zamud ali neposredovanja. Izmenjave podatkov s tretjimi državami bodo bolj racionalizirane, kar bo imelo pozitiven učinek na sodelovanje in notranjo varnost v EU in tretjih državah. To bi omogočilo bolj usklajen globalni odziv na pojav kriminala.

Predlog uvaja novo nalogo Europola, pri tem pa vključuje in do določenega obsega razširja naloge, povezane z usposabljanjem uradnikov organov pregona, ki jih trenutno izvaja Cepol. Vključevanje in racionalizacija operativnih nalog in nalog usposabljanja v eni agenciji bosta po pričakovanjih ustvarila dinamiko vzajemne krepitve. Sredstva, ki se bodo prihranila zaradi odprave podvajanja podpornih nalog, se lahko prerazporedijo za naloge usposabljanja, zlasti za izvajanje Evropskega programa usposabljanja na področju kazenskega pregona (LETS). Tako se zagotovi višja raven usposabljanja, ki bo dvignila standarde policijske dejavnosti v EU, izboljšala zaupanje med organi pregona, prispevala k skupni kulturi na področju kazenskega pregona in tako zagotovila učinkovitejši odziv EU na skupne varnostne izzive.

Poleg tega bo predlog okrepil odgovornost Europola in upravljanje Europola uskladil z drugimi evropskimi regulativnimi agencijami.

Predlog uvaja še eno novo nalogo Europola, to je, da gosti Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti (EC3), ustanovljen v začetku leta 2013. Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti bo znatno izboljšal zmogljivost EU za spopadanje z vedno večjo grožnjo, ki jo pomeni kibernetska kriminaliteta, ter tako prispeval k prizadevanjem držav članic in jih dopolnjeval. Državam članicam bo zelo koristila osrednja informacijska točka z najsodobnejšo tehnologijo ter visoko usposobljeno in specializirano delovno silo, ki bo nudila širok razpon storitev in izdelkov. Poleg tega bo napreden center, ki napoveduje trende, analizira grožnje in zagotavlja strateške smernice za spopadanje s kibernetsko kriminaliteto, znatna dodana vrednost za države članice. Tudi agencijam in organom EU se bo s tem izboljšala zmogljivost za spopadanje z izzivi, ki jih pomeni kibernetska kriminaliteta.

1.4.4.     Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

– Zadovoljstvo uporabnikov glede operativne podpore operacijam in preiskavam;

– odstotek vseh sporočil, ki jih države članice pošljejo Europolu prek aplikacije SIENA;

– količina in kakovost informacij posamezne države članice glede na splošno količino in kakovost informacij, ki jih pošljejo države članice;

– število preiskav, ki jih podpira Europol;

– število predloženih poročil o navzkrižnih zadetkih;

– število predloženih poročil o operativni analizi;

– število skupnih preiskav, zlasti skupnih preiskovalnih enot, ki jih podpira Europol;

– število zahtevkov prek aplikacije SIENA in sporočil o informacijah, ki jih Europol pošlje zunanjim partnerjem;

– število zahtevkov prek aplikacije SIENA in sporočil o informacijah, ki jih zunanji partnerji pošljejo Europolu;

– število začetih primerov prek aplikacije SIENA;

– število osumljencev, ki so bili prepoznani, aretirani in preganjani v državah članicah;

– število primerov podpore pri tehničnih in/ali forenzičnih vprašanjih (vključno na kraju samem);

– število usposobljenih uslužbencev;

– kakovost strateških izdelkov (natančnost, področje uporabe, analitična metoda).

V zvezi z usposabljanjem:

– število analiz v zvezi s potrebami;

– število izdelkov za zagotavljanje kakovosti;

– število skupnih učnih načrtov;

– število modulov usposabljanja (in e-usposabljanja);

– število izvedenih tečajev;

– število organiziranih izmenjav;

– zadovoljstvo uporabnikov.

Naslednji glavni kazalniki se lahko uporabljajo za ocenjevanje učinka dejavnosti Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti:

– v kolikšni meri je Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti prispeval k razbitju mrež kibernetske kriminalitete z uspešnimi čezmejnimi operacijami, ki jih je usklajeval in/ali podpiral (na podlagi števila prepoznanih, aretiranih in preganjanih osumljencev ter števila prepoznanih žrtev);

– strateški in/ali operativni vpliv ocen nevarnosti in tveganj/napovedi glede trendov Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti na ravni EU in nacionalni ravni;

– povečanje števila uslužbencev (organov pregona in drugih), ki so se udeležili posebnega usposabljanja na področju kibernetske kriminalitete;

– v kolikšni meri se nova tehnološka orodja, ki jih je uvedel, razvil ali jih usklajuje Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti, uporabljajo pri dejavnostih centra in/ali držav članic;

– v kolikšni meri so pobude javno-zasebnih partnerstev olajšale delo Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti;

– splošna stopnja zadovoljstva držav članic glede vseh izdelkov in storitev Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti.

1.5.        Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.     Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Reforma Europola je posledica obširnejšega postopka za doseganje odprte in varne Evrope, ki služi državljanom in jih varuje, kot določa Stockholmski program. Poleg drugih načinov za izpolnjevanje tega cilja Stockholmski program poziva Europol, naj „postane središčna točka za izmenjavo informacij med organi pregona držav članic, ponudnik storitev in platforma za dejavnosti kazenskega pregona“. Vloga Europola pri zagotavljanju podpore organom pregona znotraj držav članic in njegova splošna usmeritev v prihodnosti sta torej odvisni od trdnih medinstitucionalnih soglasij.

Obenem bodo morali Evropski parlament in nacionalni parlamenti v skladu z Lizbonsko pogodbo in skupno izjavo o regulativnih agencijah izvajati reden nadzor nad dejavnostmi Europola, njegovo upravljanje pa bo treba uskladiti s standardi za regulativne agencije EU.

Poleg tega je treba v zvezi z varstvom podatkov nadalje uskladiti standarde sistema varstva podatkov Europola s standardi drugih instrumentov za varstvo podatkov, pravico posameznikov do dostopa do osebnih podatkov v zvezi z njimi pa je treba okrepiti, tako da se zagotovi alternativni postopek za preverjanje zakonitosti obdelave osebnih podatkov.

Višja raven usposabljanja organov pregona, ki jo bo zagotovil ta predlog, bo dvignila standarde policijske dejavnosti v EU, prispevala k izboljšanju zaupanja med organi pregona, prispevala k skupni kulturi na področju kazenskega pregona in tako zagotovila učinkovitejši odziv EU na skupne varnostne izzive.

Čeprav pojav kibernetske kriminalitete narašča in je vedno bolj zapleten, EU pred ustanovitvijo Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti ni imela ustreznih zmogljivosti za spopadanje s kibernetsko kriminaliteto, saj je ta izredno zapletena, se zelo hitro razvija in zahteva visoko raven tehničnega strokovnega znanja za razumevanje njenih značilnosti in načina delovanja, poleg tega pa je bil tudi pretok informacij nezadosten. Odlično strokovno znanje, pridobljeno na nacionalni ravni in na ravni EU, je treba izmenjati med vsemi državami članicami, da lahko EU izboljša svoj odziv na kibernetsko kriminaliteto, ki je v svojem bistvu čezmejen pojav, in je zato v zvezi z njim potrebno sodelovanje.

1.5.2.     Dodana vrednost ukrepanja EU

Sodelovanje na področju kazenskega pregona znotraj EU ne mogoče brez učinkovite izmenjave informacij in kriminalističnih obveščevalnih podatkov o kriminalu med nacionalnimi organi pregona in drugimi ustreznimi subjekti v EU in zunaj nje. Dostop do pomembnih in posodobljenih informacij o kriminalu ter njihova izmenjava in analiza so ključni za učinkovit boj proti kriminalu. Europol ima odlične možnosti, da podpre sodelovanje na tem področju in zajamči usklajevanje na ravni EU.

Učinkovito preprečevanje čezmejnega kriminala in boj proti njemu ne moreta biti uspešna, če ju izvajajo le nacionalne policijske sile. Zahtevata usklajen in skupen pristop z javnimi in zasebnimi zainteresiranimi stranmi po vsej EU. Europol je edina agencija EU, ki pri tem prizadevanju podpira organe pregona v državah članicah. Zagotavlja jim edinstvene operativne storitve za boj proti čezmejnim hudim kaznivim dejanjem (mdr.: analize kaznivih dejanj, forenzično in operativno podporo čezmejnim preiskavam). Vendar trenutni zakonodajni okvir Europolu preprečuje, da bi bil v celoti učinkovit in da bi države članice opremljal s potrebnimi, popolnimi in posodobljenimi orodji. Navedeni zakonodajni sistem se lahko spremeni le z zakonodajno reformo na ravni EU. Tega ni mogoče izvesti na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni in Europol tega ne more rešiti sam z notranjimi ukrepi.

Poleg tega Lizbonska pogodba poziva k vzpostavitvi mehanizma parlamentarnega nadzora nad dejavnostmi Europola in skupna izjava o regulativnih agencijah zahteva usklajevanje upravljanja Europola z upravljanjem drugih agencij EU. To zahteva zakonodajno posredovanje EU.

Dodano vrednost sodelovanja EU pri usposabljanju organov pregona bo zagotovil usklajen pristop k razvoju in izvajanju takega usposabljanja. Na tem področju so že veliko storile države članice na nacionalni ravni in akademija Cepol na ravni EU. Vendar pa je, kot je pojasnjeno v spremljevalnem Sporočilu o evropskem programu usposabljanja organov pregona, treba storiti še več, na primer zagotoviti, da se usposabljanje odziva na potrebe, povezane s kriminalnimi vsebinami, ki so prednostne naloge na ravni EU, in zagotoviti dosleden pristop k izvajanju usposabljanja na ravni EU v skladu z najvišjimi standardi kakovosti.

Ustanovi se Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti, da se premagajo številne ovire za učinkovito preiskovanje kibernetske kriminalitete in pregon storilcev na ravni EU. To je ključni korak v zvezi s splošno strategijo EU, da se izboljša kibernetska varnost in da kibernetski prostor postane območje pravice, kjer se človekove pravice in temeljne svoboščine jamčijo s skupnimi prizadevanji vseh zainteresiranih strani.

1.5.3.     Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Zunanje ocenjevanje sklepa Sveta o Europolu je ponudilo možnost razmisleka o izboljšanju učinkovitosti Europola. Potrdilo je, da Europol kot agencija dobro deluje in je pomemben za operativne dejavnosti ter dodaja vrednost k varnosti evropskih državljanov. Kljub temu so bila pri ocenjevanju ugotovljena številna področja, ki jih je treba izboljšati. Posvetovanja z zunanjimi zainteresiranimi stranmi o reformi Europola ter številna letna in posebna poročila Europola so prispevala k jasnemu razumevanju, kaj se bo spremenilo v Europolu. Ponavljajoče se težave so bile: nezadostno zagotavljanje informacij s strani držav članic, pravne omejitve glede neposrednega sodelovanja z zasebnim sektorjem in neprilagodljiv pravni sistem sodelovanja s tretjimi državami (ki ga bo treba spremeniti zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe).

V širšem smislu sta se dostop do relevantnih in posodobljenih informacij o kriminalu ter njihova izmenjava med organi pregona izkazala kot ključna za uspešno spopadanje s čezmejnim kriminalom. To je potrdilo izvajanje številnih ukrepov EU, kot sta npr. „sklep k Prümski pogodbi“ in okvirni sklep k „švedski pobudi“.

Kar zadeva usposabljanje, spremljevalno Sporočilo o evropskem programu usposabljanja organov pregona temelji na pregledu stanja, ki ga je akademija Cepol izvedla leta 2012, ter obsežnih posvetovanjih s strokovnjaki iz držav članic in agencij PNZ. Rezultati so pokazali potrebo po bolj usklajenem pristopu, vključno z močno vlogo agencije EU kot vodilne sile in koordinatorja za izvajanje programa, s tesnim sodelovanjem z drugimi agencijami in nacionalnimi akademijami za usposabljanje. Akademija Cepol je bila predmet petletnega ocenjevanja, ki se je končalo leta 2011, in zunanje študije, ki jo je naročila Komisija v podporo pripravi ocene učinka. Rezultati so pokazali potrebo po povečanju obsega usposabljanja o razsežnostih EU pri policijskem delu, po boljšem usklajevanju med akademijo Cepol, državami članicami in drugimi agencijami, ter po izboljšanju trenutnega upravljanja in strukture akademije Cepol.

Poleg tega zaradi tehnične dovršenosti, ki je potrebna za temeljito spopadanje s kibernetsko kriminaliteto, tradicionalni načini preiskovanja te vrste kriminala ne zadostujejo. Brez visokokakovostnega usposabljanja organov pregona na področju informacijskih tehnologij, da bi razumeli podrobnosti uporabljene tehnologije, nove razsežnosti digitalne forenzike ter razvili sposobnost spremljanja hitrega napredka tehnologije in načinov delovanja kibernetskih zločincev, bo zmogljivost EU za uspešno spopadanje s kibernetsko kriminaliteto še vedno zaostajala. Tehnologiji, ki se hitro spreminja, je treba slediti s tehnološkimi orodji, ki se hitro razvijajo, da se lahko uporabijo pri boju proti kibernetskem kriminalu, ter z osebjem, ki se lahko prilagodi in nadgrajuje predhodno strokovno znanje.

1.5.4.     Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Uredba o Europolu, na podlagi katere postane središčna točka za kriminalistične obveščevalne podatke Evrope, bo prispevala k doseganju odprte in varne EU, ki služi državljanom in jih varuje, kot določa Stockholmski program. Združitev operativnih nalog in nalog usposabljanja v eni agenciji bo ustvarila dinamiko vzajemne krepitve, ki bo povečala učinkovitost operativne dejavnosti ter ustreznosti in usmerjenosti usposabljanja EU.

Poleg tega bo imel učinkovit Europol boljše možnosti, da pomaga pri doseganju ciljev iz sporočila Komisije o izvajanju strategije notranjosti varnosti in da na splošno okrepi policijsko sodelovanje v EU.

Predlagano upravljanje Europola prispeva k splošni doslednosti modela upravljanja agencij EU, kot je predviden v skupni izjavi o regulativnih agencijah EU. Vzpostavitev parlamentarnega nadzora nad dejavnostmi Europola in novi načini sodelovanja s tretjimi državami usklajujejo Europol z zahtevami iz Lizbonske pogodbe (zaradi česar je za pogajanja o mednarodnih sporazumih o izmenjavi informacij pristojna Komisija, ne Europol).

Cilj predloga je tudi, da se jasno opredelijo omejitve pristojnosti Europola, da se zmanjša podvajanje dela drugih agencij PNZ in racionalizira njihovo sodelovanje z Europolom. Za okrepitev tega postopka bi se morale rešitve, predlagane v tej uredbi (npr. o zahtevkih, namenjenih državam članicam, da začnejo preiskave kaznivih dejanj, pri tem pa obveščajo Eurojust), čez čas izraziti v pravnih podlagah drugih agencij (npr. Eurojusta).

1.6.        Trajanje ukrepa in finančnih posledic

¨ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:

– ¨  trajanje predloga/pobude od [DD/MM]LLLL do [DD/MM]LLLL,

– ¨  finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

þ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

– izvajanje z začetnim obdobjem od leta 2013 za Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti in od leta 2015 za reformo Europola in vključevanje dejavnosti usposabljanja,

– ki mu sledi polno delovanje.

1.7.        Načrtovani načini upravljanja[49]

þ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvajanja na:

– ¨  izvajalske agencije,

– þ  organe, ki jih ustanovi Evropska unija[50],

– ¨  nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨  osebe, pooblaščene za izvajanje določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in opredeljene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite)

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „Opombe“.

Opombe

Številke o finančnih sredstvih in človeških virih združujejo predvideni skupni znesek za Europol, kot je načrtovan za obdobje do leta 2020, z dodatnimi finančnimi potrebami, ki so nujne za izvajanje predlaganega obsežnejšega pooblastila Europola, vključno z usposabljanjem, kot je opisano v tem dokumentu.

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Spremljanje in ocenjevanje izvajanja dejavnosti Agencije bosta pomembna za zagotavljanje učinkovitosti Europola. V skladu s skupno izjavo o regulativnih agencijah EU bo Europol s ključnimi kazalniki uspešnosti spremljal svoje dejavnosti, vključene v delovni program. Dejavnosti Europola se bodo nato merile po navedenih kazalnikih v letnem poročilu o dejavnostih.

Poleg horizontalnih pravil upravljanja, ki se uporabljajo za agencije, bo Europol zlasti izdelal letno poročilo in določbe za periodično splošno ocenjevanje, ki ga bo Komisija naročila vsakih 5 let.

Za redno spremljanje zagotavljanja informacij držav članic bo Europol letno poročal Evropskemu parlamentu in Svetu o uspešnosti vsake posamezne države članice. Navedena poročila bodo vključevala posebne količinske in kakovostne kazalnike ter prikazovala trende.

Predlog določa tudi pravila o nadzoru dejavnosti Europola, ki ga opravljajo Evropski parlament in nacionalni parlamenti, tj. predvsem o izvajanju delovnega programa Europola in izvrševanju proračuna.

Upravni odbor Europola bo odgovoren za nadzor upravno operativnega in proračunsko učinkovitega upravljanja Agencije.

2.2.        Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.     Ugotovljena tveganja

Dejavnosti zločincev so trenutno bolj zapletene, raznolike in mednarodne kot kdaj koli prej. Razširjene kriminalne in teroristične mreže so velika nevarnost za notranjo varnost EU in njene državljane. Kriminalne dejavnosti obsegajo vedno več blaga, vedno več nedovoljenih dejavnosti in imajo čezmejni značaj. Nacionalni organi pregona ne morejo več delovati izolirano, temveč morajo sodelovati drug z drugim in Europolom, ki je zasnovan kot središčna točka za kriminalistične obveščevalne podatke EU. Povečanje števila osebja Europola je nujno za izpolnjevanje novih nalog in zahtev, določenih v novi uredbi. Možnosti prerazporeditve že zaposlenega osebja so v celoti izkoriščene. Če zahtevana nova delovna mesta ne bodo zagotovljena, bo to pomenilo stalno kršitev prava Unije, ki se uporablja, in ogroženo notranjo varnost v EU.

2.2.2.     Načrtovani načini kontrole

Opravljajo se naslednje vrste nadzora Europola: proračunski nadzor, notranja revizija, letna poročila Evropskega računskega sodišča, letna razrešnica glede izvrševanja proračuna EU in morebitne preiskave, ki jih vodi urad OLAF, s čimer se zagotovi zlasti ustrezna poraba sredstev, dodeljenih agencijam. Dejavnosti Europola bo nadziral tudi varuh človekovih pravic v skladu s členom 228 Pogodbe. Ti upravni nadzori zagotavljajo številne postopkovne zaščitne ukrepe za zagotovitev, da se upoštevajo interesi zainteresiranih strani.

2.3.        Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se za Agencijo brez omejitev uporabljajo določbe Uredbe (ES) št. 1073/1999, kot določa člen 21 uredbe.

3.           FINANČNE POSLEDICE PREDLOGA/POBUDE

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

Številka [poimenovanje………………………...……….] || dif./nedif. ([51]) || držav Efte[52] || držav kandidatk[53] || tretjih držav || po členu 18(1)(aa) finančne uredbe

|| [XX YY YY YY] || dif./ nedif. || DA/NE || DA/NE || DA/NE || DA/NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice([54])

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

Številka [poimenovanje………………………...……….] || dif./ nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || po členu 18(1)(aa) finančne uredbe

3 || 18.02YYYY: Europol || Dif. || NE || NE || NE || NE

3.2.        Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.     Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 3 || Varnost in državljanstvo

Europol || || || Leto 2015[55] || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

Naslov 1 || obveznosti || (1) || || || || || || ||

plačila || (2) || || || || || || ||

Naslov 2 || obveznosti || (1a) || || || || || || ||

plačila || (2a) || || || || || || ||

Naslov 3 || obveznosti || (3a) || || || || || || ||

|| plačila || (3b) || || || || || || ||

Odobritve za Europol SKUPAJ[56] [57] || obveznosti || = 1 + 1a + 3a ||  99,675 ||  100,667 ||  102,657 ||  104,689 ||  106,760 ||  108,874 ||  623,322

plačila || = 2 + 2a + 3b ||  99,675 ||  100,667 ||  102,657 ||  104,689 ||  106,760 ||  108,874 ||  623,322

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

GD: Notranje zadeve ||

Ÿ Človeški viri || 0,615 || 0,615 || 0,615 || 0,615 || 0,615 || 0,615 || 3,690

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0,038 || 0,288 || 0,288 || 0,038 || 0,288 || 0,288 || 1,228

GD ZA NOTRANJE ZADEVE SKUPAJ || odobritve || 0,653 || 0,903 || 0,903 || 0,653 || 0,903 || 0,903 || 4,918

Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 0,653 || 0,903 || 0,903 || 0,653 || 0,903 || 0,903 || 4,918

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

Odobritve iz RAZDELKOV 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || 100,328 || 101,570 || 103,560 || 105,342 || 107,663 || 109,777 || 628,240

plačila || 100,328 || 101,570 || 103,560 || 105,342 || 107,663 || 109,777 || 628,240

Posledice za odhodke Evropskega nadzornika za varstvo podatkov || ||

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

Ÿ Človeški viri || 0,111 || 0,111 || 0,111 || 0,111 || 0,111 || 0,111 || 0,666

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0,139 || 0,142 || 0,145 || 0,148 || 0,150 || 0,153 || 0,877

SKUPAJ za Evropskega nadzornika za varstvo podatkov || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 0,250 || 0,253 || 0,256 || 0,259 || 0,261 || 0,264 || 1,543

3.2.2.     Ocenjene posledice za odobritve Agencije

– ¨  Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

– þ  Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije ò || || || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

vrsta[58] || povprečni stroški || številka || stroški || številka || stroški || številka || stroški || številka || stroški || številka || stroški || številka || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj

POSAMEZNI CILJ št. 1[59]: delovati kot glavni podporni center za operacije organov pregona in strokovno znanje organov pregona. || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || podpirati čezmejne preiskave s pripravo poročil o kriminalističnih obveščevalnih podatkih in operativnih analizah; usklajevati skupne operacije || 0,009 || 3800 || 31,244 || 3509 || 31,582 || 3560 || 32,041 || 3600 || 32,400 || 3660 || 32,941 || 3745 || 33,704 || 21874 || 193,912

– realizacija || preskrba s platformami za specializirana področja in proizvode znanja ter izmenjava pionirskih tehnik za boj proti kriminalu || 0,163 || 50 || 7,811 || 48 || 7,895 || 49 || 8,010 || 50 || 8,100 || 51 || 8,235 || 52 || 8,426 || 300 || 48,477

Seštevek za posamezni cilj št. 1 || || 39,055 || || 39,477 || || 40,051 || || 40,501 || || 41,177 || || 42,131 || || 242,390

POSAMEZNI CILJ št. 2: delovati kot središčna točka za kriminalistične informacije. ||

– realizacija || priprava strateških ocen ogroženosti zaradi nadnacionalnih hudih kaznivih dejanj in terorizma || 0,298 || 45 || 12,888 || 44 || 13,027 || 44 || 13,217 || 45 || 13,365 || 46 || 13,588 || 47 || 13,903 || 271 || 79,988

– realizacija || zagotavljanje učinkovitih in varnih orodij in orodij za izmenjavo informacij ter kanalov za sporočanje za države članice || 0,672 || 20 || 12,888 || 19 || 13,027 || 20 || 13,217 || 20 || 13,365 || 20 || 13,588 || 21 || 13,903 || 120 || 79,988

– realizacija || izboljšane zmogljivosti za analizo z izboljšanjem sistema za analizo in specializacije osebja || 0,554 || 25 || 13,279 || 24 || 13,423 || 25 || 13,617 || 25 || 13,771 || 25 || 14,001 || 26 || 14,325 || 150 || 82,416

Seštevek za posamezni cilj št. 2 || || 39,055 || || 39,477 || || 40,051 || || 40,501 || || 41,177 || || 42,131 || || 242,390

POSAMEZNI CILJ št. 3: usklajevati izvajanje politike EU v zvezi z usposabljanjem uradnikov organov pregona in zagotavljati ustrezna usposabljanja in izmenjave na ravni EU. ||

– realizacija || potrebe, usklajevanje in izdelki za zagotavljanje kakovosti || 0,222 || 6 || 1,301 || 6 || 1,301 || 6 || 1,301 || 6 || 1,301 || 6 || 1,301 || 6 || 1,301 || 36 || 7,807

– realizacija || skupni učni načrt, moduli usposabljanja, moduli e-učenja || 0,108 || 18 || 1,899 || 18 || 1,899 || 18 || 1,899 || 18 || 1,899 || 18 || 1,899 || 18 || 1,899 || 108 || 11,393

– realizacija || št. izvedenih tečajev || 0,038 || 135 || 5,121 || 135 || 5,121 || 135 || 5,121 || 135 || 5,121 || 135 || 5,121 || 135 || 5,121 || 810 || 30,728

– realizacija || št. organiziranih izmenjav || 0,003 || 415 || 1,245 || 145 || 0,434 || 196 || 0,587 || 248 || 0,743 || 300 || 0,901 || 354 || 1,063 || 1658 || 4,971

Seštevek za posamezni cilj št. 3 || || 9,566 || || 8,755 || || 8,908 || || 9,064 || || 9,222 || || 9,384 || || 54,899

POSAMEZNI CILJ št. 4: okrepiti zmogljivost EU za spopadanje s kibernetsko kriminaliteto, da se preprečijo škoda državljanom in podjetjem EU ter izgube v gospodarstvu EU ||

– realizacija || podpiranje preiskav držav članic pri izkoreninjanju operacij mrež kibernetske kriminalitete || 1,237 || 2 || 4,500 || 2 || 4,860 || 2 || 5,117 || 2 || 5,484 || 3 || 5,695 || 3 || 5,711 || 14 || 31,367

– realizacija || izmenjava informacij med vsemi zainteresiranimi stranmi in združitev podatkov || 0,516 || 4 || 3,750 || 4 || 4,049 || 5 || 4,265 || 5 || 4,570 || 5 || 4,745 || 5 || 4,759 || 28 || 26,138

– realizacija || zagotavljanje strateških ocen po vsej EU, razvoj forenzičnih orodij, javno-zasebna partnerstva, usposabljanje || 0,344 || 6 || 3,750 || 6 || 4,049 || 7 || 4,265 || 7 || 4,570 || 8 || 4,745 || 8 || 4,759 || 42 || 26,138

Seštevek za posamezni cilj št. 4 || || 12,000 || || 12,958 || || 13,647 || || 14,624 || || 15,185 || || 15,229 || || 83,643

STROŠKI SKUPAJ || || 99,675 || || 100,667 || || 102,657 || || 104,689 || || 106,76 || || 108,874 || || 623,322

3.2.3.     Ocenjeni učinek na človeške vire [organa]

3.2.3.1.  Povzetek

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev upravne narave.

– þ  Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– Domneva: do kadrovskih sprememb bo prišlo sredi leta.

– Pri teh številkah so upoštevani prihranki, ki bodo nastali zaradi združitve akademije Cepol in Europola in naj bi znašali 14 delovnih mest začasnih uslužbencev, kar pomeni 10,1 milijona EUR v obdobju 2015–2020.

Število uslužbencev

|| Leto 2015[60] || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020

Uradniki (razredi AD) || || || || || ||

Uradniki (razredi AST) || || || || || ||

Pogodbeni uslužbenci || 106 || 106 || 106 || 106 || 106 || 106

Začasni uslužbenci || 502 || 497 || 492 || 492 || 496 || 500

Napoteni nacionalni strokovnjaki || 45,5 || 45,5 || 45,5 || 45,5 || 45,5 || 45,5

SKUPAJ || 653,5 || 648,5 || 643,5 || 643,5 || 647,5 || 651,5

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2015[61] || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

Uradniki (razredi AD) || || || || || || ||

Uradniki (razredi AST) || || || || || || ||

Pogodbeni uslužbenci || 7,420 || 7,420 || 7,420 || 7,420 || 7,420 || 7,420 || 44,520

Začasni uslužbenci || 65,107 || 65,435 || 64,780 || 64,452 || 64,714 || 65,238 || 389,726

Napoteni nacionalni strokovnjaki || 3,549 || 3,549 || 3,549 || 3,549 || 3,549 || 3,549 || 21,294

SKUPAJ || 76,076 || 76,404 || 75,749 || 75,421 || 75,683 || 76,207 || 455,540

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih za matični GD

– ¨  Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

– þ  Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020

Ÿ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) ||

18 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 3,5 || 3,5 || 3,5 || 3,5 || 3,5 || 3,5

XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || ||

XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || ||

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || ||

Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa EPDČ)[62]

18 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || ||

XX 01 04 yy[63] || – na sedežu[64] || || || || || ||

– na delegacijah || || || || || ||

XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS – posredne raziskave) || || || || || ||

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS – neposredne raziskave) || || || || || ||

Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || ||

SKUPAJ || 5,5 || 5,5 || 5,5 || 5,5 || 5,5 || 5,5

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno ali bo prerazporejeno znotraj GD. Upravljanje ukrepa ne bo povzročilo povečanja števila uslužbencev za te namene v GD, ki je odgovoren za upravljanje.

Opis nalog:

Uradniki in začasno osebje || Predstavljajo Komisijo v upravnem odboru Agencije. Pripravijo mnenje Komisije o letnem delovnem programu in spremljajo njegovo izvajanje. Spremljajo izvrševanje proračuna. En uradnik ima nalogo, da spremlja izvajanje in pomaga pri razvoju v zvezi z dejavnostmi usposabljanja. En uradnik ima nalogo, da nadzoruje delo Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti, zlasti da zagotovi doseganje njegovih ciljev. To vključuje predstavljanje Komisije v programskem odboru Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti. Uradnik bo tudi vmesna oseba med Evropskim centrom za boj proti kibernetski kriminaliteti in dejavnostmi Komisije, ki so pomembne za Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti.

Zunanje osebje || Dva napotena nacionalna strokovnjaka bosta uradnike in začasne uslužbence podpirala pri izvajanju zgoraj navedenih nalog ter pomagala Agenciji pri razvoju njenih dejavnosti v skladu s politikami EU, vključno s sodelovanjem na sestankih strokovnjakov.

Opis izračuna stroškov za EPDČ bi se moral vključiti v oddelek 3 Priloge.

3.2.3.3.  Ocenjene potrebe po človeških virih za Evropskega nadzornika za varstvo podatkov

– ¨  Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

– þ  Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020

Ÿ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) ||

XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) || 0,65 || 0,65 || 0,65 || 0,65 || 0,65 || 0,65

XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || ||

XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || ||

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || ||

Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa EPDČ)[65]

XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || 0,35 || 0,35 || 0,35 || 0,35 || 0,35 || 0,35

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || ||

XX 01 04 yy[66] || – na sedežu[67] || || || || || ||

– na delegacijah || || || || || || ||

XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS – posredne raziskave) || || || || || ||

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS – neposredne raziskave) || || || || || ||

Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || ||

SKUPAJ || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1

3.2.3.4.  Ocenjene potrebe v zvezi z drugimi upravnimi odhodki Evropskega nadzornika za varstvo podatkov

ŸDrugi upravni odhodki || leto || leto || leto || leto || leto || leto || SKUPAJ ||

2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 ||

Sestanki || 0,082 || 0,084 || 0,085 || 0,087 || 0,089 || 0,091 || 0,517 ||

Službena potovanja || 0,007 || 0,007 || 0,007 || 0,007 || 0,008 || 0,008 || 0,044 ||

Objave/prevodi || 0,050 || 0,051 || 0,052 || 0,053 || 0,054 || 0,055 || 0,315 ||

SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 0,139 || 0,142 || 0,145 || 0,148 || 0,150 || 0,153 || 0,877 ||

3.2.4.     Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– þ  Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

– ¨  Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

– ¨  Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira[68].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5.     Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– þ V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– ¨  V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto N || Leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || Skupaj

Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo || || || || || || || ||

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || ||

3.3.        Ocenjene posledice za prihodke

– þ  Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– ¨         za lastna sredstva,

– ¨         za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve, ki so na voljo za tekoče proračunsko leto: || Posledice predloga/pobude[69]

Leto N || Leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

Člen …………. || || || || || || || ||

Za razne namenske prejemke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

[…]

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

[…]

Priloge k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga

Priloga 1: Potrebe po osebju Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti za obdobje 2013–2019

Osebje – leto 2013

Europol bo na Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti prerazporedil 5 delovnih mest in 7 prostih delovnih mest. Osebje bo na prosta delovna mesta zaposleno v naslednjem vrstnem redu:

– 1 analitik, AD6, po splošnem postopku Europola za zaposlitev analitikov;

– 3 specialisti, AD6, analitične delovne datoteke Cyborg – Twins – Terminal;

– 2 specialista, AD6, združevanje;

– 1 višji specialist, AD7, sodna medicina.

Centru bo mogoče dodeljen še dodaten napoteni nacionalni strokovnjak (razprava še vedno poteka).

2013 || Strategija in preprečevanje || Ozaveščanje in obveščanje || Raziskave in razvoj, sodna medicina ter usposabljanje || Združevanje podatkov || Operacije || Upravljanje || SKUPAJ

Izhodiščno št. začasnih uslužbencev 2012 || 4 || 1 || 1 || 1 || 17 || 1 || 25

Izhodiščno št. NNS 2012 || || 1 || || || 5 || || 6

prerazporeditev začasnih uslužbencev || || || + 1 || || || + 3 || + 4

prerazporeditev NNS || || || + 1 || || || || + 1

prerazporeditev prostih delovnih mest || || || + 1 || + 2 || + 4 || || + 7

Novi NNS || || + 1 || || || || || + 1

SKUPNO št. začasnih uslužbencev 2013 || 4 || 1 || 3 || 3 || 21 || 4 || 36

SKUPNO št. NNS 2013 || || 2 || 1 || || 5 || || 8

Osebje – leto 2014

Ker v letu 2013 ni bilo mogoče zadovoljiti poslovnih potreb Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti, bo v letu 2014 potrebnih 17 delovnih mest za začasne uslužbence. Za podrobno utemeljitev glej prilogo 2. Razredi navedenih 17 delovnih mest so naslednji:

– 11 AD5: združevanje – 1, operacije – 7, ozaveščanje/obv. – 2, usposabljanje – 1;

– 3 AD6: sodna medicina – 3.

– 2 AD7: upravljanje – 1, strategija – 1;

– 1 AD12: upravljanje – 1.

2014 || Strategija in preprečevanje || Ozaveščanje in obveščanje || Raziskave in razvoj, sodna medicina ter usposabljanje || Združevanje podatkov || Operacije || Upravljanje || SKUPAJ

Izhodiščno št. začasnih uslužbencev || 4 || 1 || 3 || 3 || 21 || 4 || 36

Izhodiščno št. NNS || || 2 || 1 || || 5 || || 8

Dodatni začasni uslužbenci || + 1 || + 2 || + 4 || + 1 || + 7 || + 2 || + 17

Dodatni NNS || || || || || || ||

SKUPNO št. začasnih uslužbencev || 5 || 3 || 7 || 4 || 28 || 6 || 53

SKUPNO št. NNS || || 2 || 1 || || 5 || || 8

Osebje – leto 2015

V letu 2015 bo potrebnih 21 delovnih mest. Podrobna utemeljitev je navedena v prilogi 2.

Razredi navedenih 21 delovnih mest so naslednji:

– 19 AD5: operacije – 10, ozaveščanje/obv. – 1, raziskave – 1, združevanje – 7;

– 1 AD6: strategija – 1;

– 1 AD7: sodna medicina – 1;

2015 || Strategija in preprečevanje || Ozaveščanje in obveščanje || Raziskave in razvoj, sodna medicina ter usposabljanje || Združevanje podatkov || Operacije || Upravljanje || SKUPAJ

Izhodiščno št. začasnih uslužbencev || 5 || 3 || 7 || 4 || 28 || 6 || 53

Izhodiščno št. NNS || || 2 || 1 || || 5 || || 8

Dodatni začasni uslužbenci || + 1 || + 1 || + 2 || + 7 || + 10 || || + 21

Dodatni NNS || || || || || || ||

SKUPNO št. začasnih uslužbencev || 6 || 4 || 9 || 11 || 38 || 6 || 74

SKUPNO št. NNS || || 2 || 1 || || 5 || || 8

Osebje – leto 2016

V letu 2016 bodo potrebna 4 delovna mesta. Podrobna utemeljitev je navedena v prilogi 2.

Razredi navedenih 4 delovnih mest so naslednji:

– 4 AD5: operacije – 2, sodna medicina – 1, strategija – 1.

2016 || Strategija in preprečevanje || Ozaveščanje in obveščanje || Raziskave in razvoj, sodna medicina ter usposabljanje || Združevanje podatkov || Operacije || Upravljanje || SKUPAJ

Izhodiščno št. začasnih uslužbencev || 6 || 4 || 9 || 11 || 38 || 6 || 74

Izhodiščno št. NNS || || 2 || 1 || || 5 || || 8

Dodatni začasni uslužbenci || + 1 || || + 1 || || + 2 || || + 4

Dodatni NNS || || || || || || ||

SKUPNO št. začasnih uslužbencev || 7 || 4 || 10 || 11 || 40 || 6 || 78

SKUPNO št. NNS || || 2 || 1 || || 5 || || 8

Osebje – leto 2017

V letu 2017 bodo potrebna 4 delovna mesta. Podrobna utemeljitev je navedena v prilogi 2.

Razredi navedenih 4 delovnih mest so naslednji:

– 4 AD5: operacije – 3, ozaveščanje – 1.

2017 || Strategija in preprečevanje || Ozaveščanje in obveščanje || Raziskave in razvoj, sodna medicina ter usposabljanje || Združevanje podatkov || Operacije || Upravljanje || SKUPAJ

Izhodiščno št. začasnih uslužbencev || 7 || 4 || 10 || 11 || 40 || 6 || 78

Izhodiščno št. NNS || || 2 || 1 || || 5 || || 8

Dodatni začasni uslužbenci || || + 1 || || || + 3 || || + 4

Dodatni NNS || || || || || || ||

SKUPNO št. začasnih uslužbencev || 7 || 5 || 10 || 11 || 43 || 6 || 82

SKUPNO št. NNS || || 2 || 1 || || 5 || || 8

Osebje – leto 2018

V letu 2017 bodo potrebna 4 delovna mesta. Podrobna utemeljitev je navedena v prilogi 2.

Razredi navedenih 4 delovnih mest so naslednji:

– 3 AD5: operacije – 3;

– 1 AD6: sodna medicina – 1.

2018 || Strategija in preprečevanje || Ozaveščanje in obveščanje || Raziskave in razvoj, sodna medicina ter usposabljanje || Združevanje podatkov || Operacije || Upravljanje || SKUPAJ

SKUPNO št. začasnih uslužbencev || 7 || 5 || 10 || 11 || 43 || 6 || 82

SKUPNO št. NNS || || 2 || 1 || || 5 || || 8

Dodatni začasni uslužbenci || || || + 1 || || + 3 || || + 4

Dodatni NNS || || || || || || ||

SKUPNO št. začasnih uslužbencev || 7 || 5 || 11 || 11 || 46 || 6 || 86

SKUPNO št. NNS || || 2 || 1 || || 5 || || 8

Osebje – leto 2019

V letu 2017 bodo potrebna 4 delovna mesta. Podrobna utemeljitev je navedena v prilogi 2.

Razredi navedenih 4 delovnih mest so naslednji:

– 4 AD5: operacije – 2, združevanje – 1, usposabljanje – 1.

2019 || Strategija in preprečevanje || Ozaveščanje in obveščanje || Raziskave in razvoj, sodna medicina ter usposabljanje || Združevanje podatkov || Operacije || Upravljanje || SKUPAJ

SKUPNO št. začasnih uslužbencev || 7 || 5 || 11 || 11 || 46 || 6 || 86

SKUPNO št. NNS || || 2 || 1 || || 5 || || 8

Dodatni začasni uslužbenci || || || + 1 || + 1 || + 2 || || + 4

Dodatni NNS || || || || || || ||

SKUPNO št. začasnih uslužbencev || 7 || 5 || 12 || 12 || 48 || 6 || 90

SKUPNO št. NNS || || 2 || 1 || || 5 || || 8

Priloga 2: Podrobna utemeljitev potreb po osebju Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti

Področja delovanja Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti

1.           ZDRUŽEVANJE PODATKOV

Opredelitev

Združevanje podatkov je nova zmogljivost v Europolu, ki jo zahteva izvajanje Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti (EC3). Analiza Komisije in RAND kaže, da je ta zmogljivost bistvenega pomena za uspešno delovanje Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti.

Komisija je v svojem sporočilu Svetu in Evropskemu parlamentu navedla:

„Z združevanjem informacij bi se zagotovilo zbiranje podatkov o kibernetski kriminaliteti iz številnih javnih, zasebnih in prosto dostopnih virov, s čimer bi se obogatili podatki, ki so na voljo policiji“ in Svet je v svojih sklepih navedel, da bi moral Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti delovati kot „osrednja točka boja proti kibernetski kriminaliteti v Uniji, kar bo prispevalo k hitrejšemu obvladovanju kibernetskih napadov“.

Storitve

Nabor storitev, ki jih opravlja oddelek za združevanje podatkov, je mogoče razdeliti v naslednje skupine. Za vsako od njih je navedeno, ali gre za novo nalogo Europola ali izboljšanje obstoječe naloge:

1.           NOVA NALOGA – premostiti sedanje vrzeli v informacijah, ki jih dajo na voljo skupnosti, odgovorne za kibernetsko varnost in boj proti kibernetski kriminaliteti. Eden izmed ukrepov bo namenjen izboljšanju zahtev po poročanju kibernetskih kriminalnih dejanj nacionalnim organom pregona;

2.           NOVA NALOGA – državam članicam zagotoviti pregled pomembnih zadev in preiskav v EU, da se omogoči usklajevanje preprečevanja ali preiskav, s tem pa se izboljšajo izidi ter zmanjšajo porabljena sredstva;

3.           NOVA NALOGA – proaktivno pregledovati okolje in s tem odkrivati nove grožnje, ko se te pojavijo, ter ustrezno obveščati zainteresirane strani;

4.           NOVA NALOGA – zagotoviti službo za pomoč na področju kibernetske kriminalitete, ki bo enotam kazenskega pregona držav članic na voljo 24 ur na dan;

5.           NOVA NALOGA – usklajevati dejavnosti EUROPOL–CERT, da se izboljša izmenjava informacij s skupnostjo CERT;

Viri

Europol sam nima uslužbencev posebnega profila za izvajanje funkcije združevanja podatkov. Zato mora biti ta del Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti prednostna naloga v letih 2014 in 2015. Leta 2013 in dokler dodelitev osebja ne bo popolna se uvedejo nadomestne rešitve za vzpostavitev zelo osnovne storitve združevanja podatkov. To ne bo dolgoročna rešitev in optimalna storitev, ki jo od Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti pričakujejo Komisija, Svet, države članice in druge zainteresirane strani.

2014 (+ 1 AD5) = 4 začasni uslužbenci

Osebje za združevanje podatkov se bo v letu 2014 osredotočilo na zgoraj navedene naloge 1, 4 in 5. Nalogi 2 in 3 se bosta začeli izvajati, vendar se bo njun potencial popolnoma razvil šele leta 2015.

2015 (+ 7 AD5) = 11 začasnih uslužbencev

Dodatno osebje, zahtevano za leto 2015, je najmanjše potrebno število, da se zagotovi sprejemljiva raven delovanja te ključne storitve. Z dodatnim osebjem, zahtevanim za leto 2015, bo storitev združevanja podatkov začela v celoti delovati. Pomagalo bo zagotoviti izpolnitev minimalnih zahtev, ki sta jih navedla Komisija in Svet. Ker naj bi oddelek za združevanje podatkov deloval 24 ur na dan, je najmanjše število osebja, potrebno za opravljanje storitve 24 ur na dan, enako 8 EPDČ + 1. Ostala 2 EPDČ se bosta osredotočila na naloge 1, 2 in 3.

2016–2019 (+ 1 AD5) = 12 začasnih uslužbencev

Cilj v letu 2019 je povečati število delovnih mest na 12 začasnih uslužbencev, da se zagotovi ustrezna podpora izvajanju vseh nalog ter že izkoristi naraščajoča količina in število informacij v zvezi s kibernetsko kriminaliteto.

2.           OPERACIJE

Opredelitev

Oddelek operacij usklajuje pomembne čezmejne operacije (ali preiskave), zagotavlja operativne analize in podporo ter opravlja tehnične in digitalne forenzične preiskave v laboratoriju ali na kraju samem.

Zagotavlja visoko raven tehničnega, analitičnega in forenzičnega strokovnega znanja v skupnih preiskavah primerov kibernetske kriminalitete, si prizadeva za podporo najboljšim možnim izidom ter lajša povezavo z organi pregona zunaj EU.

V tesnem sodelovanju z Eurojustom in Interpolom podpira in usklajuje zapletene nadnacionalne zadeve, da se prepreči prekrivanje in podvajanje prizadevanj enot za boj proti kibernetskemu kriminalu v državah članicah in partnerskih državah.

Storitve

Nabor storitev, ki jih opravlja oddelek za operacije, je mogoče razdeliti v naslednje skupine. Za vsako od njih je navedeno, ali gre za novo nalogo Europola ali izboljšanje obstoječe naloge:

1.           IZBOLJŠANJE – analiza informacij Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti, da se zagotovi podpora operacijam držav članic in olajša posredovanje kriminalističnih obveščevalnih podatkov. To podpira pomembne preiskave/operacije, zapletene nadnacionalne zadeve in skupne preiskovalne enote;

2.           IZBOLJŠANJE – tehnična podpora državam članicam na kraju samem ali s sedeža Europola. To je mogoče z uporabo mobilnih orodij, ki analitikom in/ali specialistom omogočajo, da tekočim preiskavam nudijo neposredno forenzično podporo. Podpora se lahko zagotovi tudi z uporabo kibernetskega forenzičnega laboratorija na sedežu Europola;

3.           IZBOLJŠANJE – usklajevanje operacij z organizacijo operativnih srečanj in podporo skupnim preiskovalnim enotam ter pomoč pri uresničevanju prednostnih nalog platforme EMPACT v zvezi s kibernetsko kriminaliteto, spletnim spolnim izkoriščanjem otrok in goljufijami s plačilnimi karticami.

Viri

2014 (+ 7 AD5) = 28 začasnih uslužbencev

2015 (+ 10 AD5) = 38 začasnih uslužbencev

2016–2019 (+ 10 AD5) = 48 začasnih uslužbencev

Dodelitev virov oddelku za operacije v veliki meri temelji na študiji izvedljivosti RAND Europe, ki je bila osnova za sporočilo Komisije o ustanovitvi Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti. Dodelitev virov RAND konec leta 2014 je v bistvu odvisna od obsega kibernetske kriminalitete in števila podprtih zadev.

Ob upoštevanju dejstva, da se je pritok informacij prek Europolove mrežne aplikacije za varno izmenjavo informacij (SIENA) v zadnjih dveh letih znatno povečal, podatki o uporabi aplikacije SIENA jasno kažejo, da se je število poslanih in prejetih zahtev Europola nekoliko povečalo (14 %), število pomembnih operacij, ki jim je Europol zagotovil podporo prek analitičnih delovnih datotek TWINS, TERMINAL in CYBORG, pa se je močno povečalo (62 %). Dejansko obstaja vse večja potreba po zmogljivosti za zagotovitev, da imajo specializirane enote zadosten človeški kapital za nadaljnje zagotavljanje potrebnih kakovostnih analiz kriminalističnih obveščevalnih podatkov v zadevah, povezanih s kibernetsko kriminaliteto.

Leta 2012 je 17 začasnih uslužbencev podpiralo 44 pomembnih operacij in obravnavalo 2593 operativnih zahtevkov. Tako je bilo razmerje manj kot 1 začasni uslužbenec na 2 pomembni operaciji in 153 operativnih zahtevkov. To se bo leta 2013 delno izboljšalo z dodatnimi 4 začasnimi uslužbenci, toda oddelek za operacije bo imel še vedno premalo osebja, ker število zadev še naprej raste in ker pomembne operacije zahtevajo neprekinjeno podporo za obdobje 6 do 24 mesecev.

Spodnja preglednica prikazuje projekcijo ravni podpore, ki jo bo oddelek za operacije zagotovil do leta 2019, če se bo število zahtevkov še naprej tako hitro povečevalo in če se bo število pomembnih operacij po letu 2014 ustavilo na približno številu 100.

|| 2012 || 2013 || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019

Št. začasnih uslužbencev || 17 || 21 || 28 || 38 || 40 || 43 || 46 || 48

Št. zahtevkov || 2593 || 2956 || 3369 || 3841 || 4379 || 4992 || 5691 || 6488

Razmerje zahtevek/začasni uslužbenec || 153 || 141 || 120 || 101 || 109 || 116 || 124 || 135

Št. pomembnih operacij || 44 || 71 || 100 || 100 || 100 || 100 || 100 || 100

Razmerje začasni uslužbenec/pomembna operacija || 0,39 || 0,29 || 0,28 || 0,38 || 0,40 || 0,43 || 0,46 || 0,48

Ta preglednica kaže, da povečanje števila uslužbencev ne bo znatno izboljšalo operativne podpore. Predvsem jo bo ohranilo na razumni ravni. Ker pomembna operacija zahteva neprekinjeno podporo za obdobje 6 do 24 mesecev, se bo določanje prednostnih nalog na vseh pooblaščenih področjih nadaljevalo vsakokrat, ko bo predložena zadeva. Zadevam, ki bi običajno zahtevale popolno podporo, bodo tako še vedno zagotovljene osnovne storitve.

Pomembno je omeniti, da bi glede na ta naraščajoči trend delovne obremenitve v zvezi s kibernetsko kriminaliteto okvirno število potrebnih ekvivalentov polnega delovnega časa (EPDČ) v letu 2014 znašalo več kot 70 začasnih uslužbencev v oddelku za operacije na podlagi pristopa, uporabljenega v študiji izvedljivosti RAND.

V zvezi s tem in ob upoštevanju potrebe po 48 začasnih uslužbencih, ki bi se v letu 2019 povečala za 2 do 6 napotenih nacionalnih strokovnjakov (odvisno od zmogljivosti držav članic), je Europolov pristop več kot primeren, ko si prizadeva izpolniti pričakovanja državljanov EU v času proračunske strogosti.

Zahtevana delovna mesta so specialisti in analitiki, porazdeljeni po pooblaščenih področjih Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti.

Neoperativna področja delovanja Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti

Čeprav bo glavna dejavnost Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti operativna, sta Komisija in Svet poudarila potrebo po vzpostavitvi širših partnerstev v boju proti kibernetski kriminaliteti s pristojnimi službami kot tudi z drugimi javnimi in zasebnimi organi.

Svet v svojih sklepih

„POUDARJA, da je treba zagotoviti, da bo Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti tesno sodeloval z drugimi ustreznimi agencijami in akterji, kot so Eurojust, Cepol, Interpol, ENISA, širša skupnost skupine za odzivanje na računalniške grožnje (CERT) ter nenazadnje z zasebnim sektorjem, da bi tako v praksi razširili informacijski vpogled in izmenjavo najboljših praks o kibernetski kriminaliteti v Evropi;

POUDARJA, da je treba prav tako zagotoviti, da bo Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti tesno sodeloval z obstoječimi forumi Unije, ki se ukvarjajo s kibernetsko kriminaliteto, ter podprl dejavnosti na teh forumih in uporabil njihovo znanje;“

3.           RAZISKAVE IN RAZVOJ, SODNA MEDICINA in USPOSABLJANJE

Opredelitev

Oddelek za raziskave in razvoj, sodno medicino ter usposabljanje se posveča raziskavam v zvezi z analizami nevarnosti tehničnega značaja, ugotavljanjem ranljivosti, statično forenziko, najboljšimi praksami, usposabljanjem in razvojem orodij. Usklajuje stroškovno učinkovit pristop, s katerim izkorišča sinergije z drugimi akterji, kot je Skupno raziskovalno središče EU.

Razvija digitalne forenzične in povezane zmogljivosti na visoki ravni za namene razporeditve v podporo preiskavam držav članic.

Načrtuje in vodi izvajanje usposabljanja na področju kibernetske kriminalitete v tesnem sodelovanju z akademijo Cepol in Evropsko skupino za usposabljanje in izobraževanje na področju kibernetske kriminalitete (ECTEG) kot tudi z zasebnimi podjetji in raziskovalnimi organi.

Storitve

Nabor storitev, ki jih opravlja oddelek za raziskave in razvoj, sodno medicino ter usposabljanje, je mogoče razdeliti v naslednje skupine. Za vsako od njih je navedeno, ali gre za novo nalogo Europola ali izboljšanje obstoječe naloge:

1.           NOVA NALOGA – osrednja zbirka zahtev držav članic po forenzičnih orodjih, da se čim bolje izkoristijo sredstva EU (npr. program FP7) za razvoj teh prepotrebnih orodij in njihovo razdelitev med pristojne organe držav članic.

2.           IZBOLJŠANJE – akreditirana forenzična zmogljivost, ki zagotavlja najsodobnejše rešitve, kot so napredno dešifriranje, obnovitev in analiza operativnih informacij, pridobljenih iz računalnikov, digitalnih naprav ali medijev za digitalno shranjevanje. Vključuje namensko omrežje IKT, specializirano strojno in programsko opremo ter podpira obdelavo informacij v skladu z režimom analitičnih delovnih datotek. Izpolnjevala bo standarde ISO, da se čim bolj poveča zanesljivost procesov in njihovih izidov;

3.           IZBOLJŠANJE – enoten proces za usposabljanje in izgradnjo zmogljivosti v državah članicah s takšnim obsegom, da se nadgradi tako osnovno kot poglobljeno poznavanje preiskovalnih orodij, postopkov in trendov, da se lahko vse države članice soočijo z vedno večjim izzivom na tem kriminalnem področju, ki se hitro razvija;

4.           NOVA NALOGA – prepoznavanje dobrih praks, povezanih s spletnimi preiskovalnimi metodami, ter določitev standardov za zbiranje in posredovanje digitalnih dokazov v sodelovanju z Eurojustom in drugimi ustreznimi partnerji.

Viri

2014 (+ 1 AD5 in 3 AD6) = 7 začasnih uslužbencev

Sodna medicina: + 3 višji specialisti AD6

Forenzična podpora pristojnim službam bo ena od najpomembnejših funkcij Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti. Vse pristojne službe imajo forenzične laboratorije, vendar so za nekatere najbolj zapletene analize pogosto potrebne Europolove izkušnje; toda v večini primerov poiščejo zunanjo pomoč specializiranih laboratorijev, ki niso namenjeni kazenskemu pregonu. Z ustreznimi sredstvi lahko te storitve zagotovi Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti. Poleg tega se laboratoriji držav članic soočajo z eksplozijo analiz digitalnih dokazov, in sicer do te mere, da imajo nekateri laboratoriji več kot 2 leti zaostanka. S centralizacijo bo laboratorij Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti na svojem sedežu in na kraju samem zagotovil metode in poročila na področju napredne sodne medicine, ki bodo državam članicam omogočile hitro zbiranje digitalnih dokazov. Ta ekipa bo uporabljala napredne metode, ki po mnenju evropskih služb za raziskave in razvoj preiskovalcem zagotavljajo učinkovitejša orodja. Za delovanje laboratorija, predvidenega za Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti, bodo leta 2014 potrebni 3 višji specialisti, ki bodo krili temeljna strokovna področja, digitalno forenziko, mobilno forenziko, omrežno forenziko in škodljivo programsko opremo za vzvratno inženirstvo.

Usposabljanje: + 1 specialist AD5

Svet je v svojem sporočilu potrdil, da mora Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti delovati kot osrednja evropska informacijska točka v boju proti kibernetski kriminaliteti, da mora združevati strokovna znanja o kibernetski kriminaliteti, da bi podprl države članice pri izgradnji zmogljivosti, in da mora zagotavljati podporo pri preiskovanju kibernetske kriminalitete v državah članicah.

Čeprav bosta usposabljanje in izgradnja zmogljivosti izvedena v sodelovanju z akademijo Cepol in drugimi partnerji, bo za opravljanje teh dejavnosti potreben 1 specialist koordinator usposabljanja. To je najmanjše število osebja, ki zagotavlja usklajen razvoj in izvajanje usposabljanja in pobud za ozaveščanje s strani organov pregona, pravosodnih organov in zasebnega sektorja. To osebje bo odgovorno tudi za predloge za uskladitev postopkov kazenskega pregona na področju kibernetske kriminalitete, da se zagotovi, da vse zbrane dokaze države članice priznajo druge države članice in da jih sprejmejo vsa sodišča.

2015 (+ 1 AD5 in 1 AD7) = 9 začasnih uslužbencev

Raziskave in razvoj: + 1 specialist AD5

Število možnih projektov EU bo še naprej raslo. Zaradi tega bo potreben dodaten specialist, da bo opredelil pobude, ki so v interesu Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti in držav članic. Usklajevanje povpraševanja po raziskovalnih in razvojnih dejavnostih v EU v zvezi s kibernetsko kriminaliteto v sodelovanju z mrežo ENLETS bo bistvenega pomena, da raziskave organom pregona zagotovijo koristi v smislu dobrih, stroškovno učinkovitih in hitrih orodij ter znanj za soočanje z vedno večjim povpraševanjem. Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti bo nato lahko predlagal dober in koristen projekt za program Obzorje 2020. Ti uslužbenci bodo zadovoljili vedno večjo potrebo po tem, da sodelujejo v konzorcijih za raziskave in razvoj kot svetovalci.

Sodna medicina: + 1 višji specialist AD7

Zaposlitev visoko usposobljenega člana osebja bo omogočila izboljšanje kakovosti forenzičnih analiz. Do leta 2015 bo treba zagotoviti, da se vse forenzične dejavnosti v laboratoriju nadaljujejo. To bo zagotovilo izvajanje akreditiranih forenzičnih rešitev na visoki ravni čim prej v letu 2015 (vzpostavitev platforme za dešifriranje, akreditacija laboratorija za kibernetsko kriminaliteto na podlagi standarda ISO 17020). Navedena oseba bo usklajevala forenzične dejavnosti in delovala kot koordinator digitalne forenzike na kraju kaznivega dejanja za pomembne operacije na področju kibernetske kriminalitete, pri katerih je treba sprejeti odločitve, ki zajemajo različna področja forenzičnega dela.

2016–2019: (+1 AD6 +2 AD5) = 12 začasnih uslužbencev

Dodatno osebje bo zagotovilo ustrezno usklajevanje novih dejavnosti usposabljanja, poglobljene forenzične dejavnosti in večji obseg za podporo projektom EU za raziskave in razvoj.

4.           STRATEGIJA–PREPREČEVANJE–OZAVEŠČANJE

Opredelitev

Oddelek za strategijo, preprečevanje in ozaveščanje izvaja analize trendov, zgodnje opozarjanje in analize perspektiv, preprečevanje kriminala in delo v zvezi s politikami, strateško načrtovanje in upravljanje zainteresiranih strani.

Ker je velika večina pomembnih informacij zunaj pristojnosti organov pregona, se oddelek ukvarja s krepitvijo zaupanja med zasebnim sektorjem in organi pregona, pri tem pa izkorišča ključna partnerstva s skupinami CERT, agencijo ENISA, vojaškimi in varnostnimi službami, organizacijami civilne družbe in drugimi zainteresiranimi stranmi na področjih kibernetske kriminalitete, spletnega spolnega izkoriščanja otrok in spletnih goljufij.

Deluje kot zbirališče za evropske preiskovalce kibernetskih kaznivih dejanj in predstavlja njihova skupna stališča v razpravah z zasebnimi partnerji, akademskim svetom in državljani.

Oddelek za strategijo, preprečevanje in ozaveščanje bo Evropskemu centru za boj proti kibernetski kriminaliteti zagotovil privilegiran položaj med javnim in zasebnim sektorjem, kar mu bo omogočilo boljše ocenjevanje razsežnosti kibernetske kriminalitete v realnem času kot tudi pri oblikovanju strategij in v prihodnost usmerjenih scenarijev.

Storitve

Nabor storitev, ki jih opravlja oddelek za strategijo, preprečevanje in ozaveščanje, je mogoče razdeliti v naslednje skupine. Za vsako od njih je navedeno, ali gre za novo nalogo Europola ali izboljšanje obstoječe naloge:

1.           IZBOLJŠANJE: izvajanje strateških analiz prek priprave ocene ogroženosti EU zaradi kibernetskega kriminala, spletnega spolnega izkoriščanja otrok, goljufij s plačilnimi karticami in povezanih spletnih nevarnosti; specializirane tematske ocene o nastajajočih trendih, kriminalnih metodah in posrednikih; v prihodnost usmerjeno pregledovanje tehnološkega in drugega zunanjega razvoja, da se ugotovijo možna tveganja, ranljivost in ključna vprašanja za oblikovalce politik in zakonodajalce;

2.           IZBOLJŠANJE: zagotavljanje preprečevanja kibernetske kriminalitete v sodelovanju z ustreznimi strankami, da se spodbudijo obstoječe pobude za preprečevanje in ozaveščanje ter prispeva k takšnim pobudam v razvoju na področju kibernetske kriminalitete, spletnega spolnega izkoriščanja otrok, goljufij s plačilnimi karticami in drugih spletnih nevarnosti; ugotavljanje ranljivosti in vrzeli v postopkih, da se zagotovijo informacije za razvoj politik in izdelkov, ki zagotavlja večjo varnost;

3.           IZBOLJŠANJE: vzpostavitev in vzdrževanje odnosov s skupnostjo za kazenski pregon (EMPACT, CIRCAMP, EUCTF, VGT); upravljanje operativnih povezav med Evropskim centrom za boj proti kibernetski kriminaliteti in mrežo Europolovih uradnikov za zveze, da se zagotovi ustrezno obveščanje in ukrepanje; vzpostavitev večsektorskih omrežij zaupanja, ki vključujejo skupnost za kazenski pregon, industrijo, akademski svet in organizacije civilne družbe, za izboljšanje operativnih in strateških odzivov na kibernetsko kriminaliteto;

4.           NOVA NALOGA: postati skupni glas preiskovalcev kibernetske kriminalitete v EU: sporočati mnenja in stališča EU ter rezultate na področju kibernetske kriminalitete; postati osrednji urad EU za boj proti kibernetski kriminaliteti; usklajevati prispevke držav članic in agencij EU k upravljanju interneta ter spodbujati standardiziranje pristopov in sprejetje dobrih praks na področju kibernetske kriminalitete;

5.           NOVA NALOGA: upravljati in razvijati spletno platformo za sodelovanje (SPACE), ki omogoča lažjo izmenjavo in souporabo strateškega in tehničnega znanja ter strokovnega znanja med skupnostjo za kazenski pregon in zasebnim sektorjem na področjih kibernetske kriminalitete, spletnega spolnega izkoriščanja otrok in spletnih goljufij;

6.           NOVA NALOGA: zagotoviti prilagojene vire novic o nastajajočih kriminalnih trendih, tehničnem razvoju in drugih ustreznih informacijah, med tem, ko se razvijajo. Te informacije bodo pridobljene prek aktivnih partnerstev z raziskovalnimi ustanovami, akademskim svetom in industrijskimi partnerji.

Do večjega povečanja virov bo prišlo, ko bo pravni okvir omogočal boljše sodelovanje z zasebnimi strankami.

Viri

2014 (+ 2 AD5 in 1 AD7) = 8 začasnih uslužbencev

Strategija: + 1 višji specialist AD7

Da se v praksi razširi slika o splošnem stanju, je potreben 1 višji strateški analitik. To delovno mesto se bistveno razlikuje od tradicionalnega mesta strateškega analitika v Europolu, ki uporablja predvsem informacije na področju kazenskega pregona, saj se informacije na področju kibernetske kriminalitete zelo pogosto pridobijo prek aktivnih partnerstev s telesi, kot so akademski svet, znanstveni raziskovalci in zavarovalnice, in se uporabljajo za napovedovanje trendov in groženj v zvezi s kibernetsko kriminaliteto ter usmerjanje strategij na tem področju. Zato navedeno delovno mesto zahteva nabor sposobnosti in znanj, ki se precej razlikuje od tistega, ki se običajno zahteva od analitikov Europola. Sposobnost pripraviti natančne ocene ogroženosti in usmerjati strategije na področju kibernetske kriminalitete je ključni dejavnik za uspešnost dejavnosti Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti. Višja raven je potrebna za zagotovitev vodstva v ekipi, da se zagotovi izvajanje skladnih in usmerjenih analiz na ustrezni kakovostni ravni.

Ozaveščanje: + 2 specialista AD5

V sklepih Sveta je utemeljena tudi potreba po osebju, ki bo za Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti opravljalo potrebne dejavnosti ozaveščanja in obveščanja. Večina informacij o kibernetski kriminaliteti izvira iz virov, ki niso viri organov pregona. Če si Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti želi postati referenčna točka na tem področju in zagotoviti dodano vrednost operativnim dejavnostim, je treba vzpostaviti močne odnose in sodelovanje z drugimi partnerji, ki se zanimajo za kibernetsko kriminaliteto. Za podporo tej dejavnosti bo v letu 2014 potreben 1 specialist za ozaveščanje.

Poleg tega mora varna platforma za sodelovanje med akreditiranimi strokovnjaki na področju kibernetske kriminalitete SPACE v celoti uresničiti svoj potencial, da se olajša komunikacija med specialisti na področju kibernetske kriminalitete. V letu 2014 bo potreben 1 specialist, ki bo upravljal vsebino in vodil platformo. Poleg tega bo ta specialist sodeloval pri organizaciji dogodkov, povezanih s kibernetsko kriminaliteto, vključno z vsakoletno konferenco Interpola in Europola o boju proti kibernetski kriminaliteti.

2015 (+ 1 AD5 in 1 AD6) = 10 začasnih uslužbencev

Strategija: + 1 višji specialist AD6

Zaradi zapletenosti in raznolikosti področja kibernetske kriminalitete je potreben dodaten uslužbenec, ki bo spremljal strateški spekter in izvajal kakovostne ocene, usmerjene v prihodnost. Njegovo delo bo močno osredotočeno na preprečevanje z multidisciplinarnim pristopom, ki vključuje vse ustrezne partnerje tako na politični kot na operativni ravni. Za pokritje tega področja je potreben 1 višji specialist AD7.

Ozaveščanje: + 1 specialist AD5

Zaposlil se bo dodaten specialist, da se poveča obseg dejavnosti ozaveščanja Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti, ko bo ta deloval v celoti. Delo tega specialista ne bo vključevalo le upravljanja odnosov z zasebnimi in javnimi partnerji, ampak tudi proaktivno posredovanje informacij kot prispevek k obveščanju notranjih in različnih zunanjih ciljnih skupin na podlagi opravljenega dela in izkušenj, pridobljenih v Evropskemu centru za boj proti kibernetski kriminaliteti.

2016–2019 (+ 2 AD5) = 12 začasnih uslužbencev

Dodatno osebje bo izboljšalo kakovost in hitrost izvajanja strateških analiz. Poleg tega bo podpiralo izboljšanje dejavnosti centra za ozaveščanje.

5.           Upravljanje

Med letoma 2014 in 2019 bosta zaposlena samo dva dodatna začasna uslužbenca. Eno delovno mesto je zamenjava za delovno mesto AD12, ki ga je Europol zagotovil za upravljanje centra.

Drugo delovno mesto ustreza naboru novih nalog, povezanih s strateškimi dejavnostmi Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti:

– NOVA NALOGA: vodenje in usklajevanje dejavnosti programskega odbora Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti;

– NOVA NALOGA: upravljanje svetovalnih skupin, vzpostavljenih v okviru programskega odbora Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti;

– NOVA NALOGA: zagotavljanje usklajevanja in sekretariat za CIRCAMP, VGT, EUCTF, EFC in ECTEG.

Poleg upravljanja teh nalog bo navedeni uslužbenec zagotavljal ustrezno operativno in administrativno usklajevanje med vsemi zmogljivostmi Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti. Zagotavljal bo tudi, da bodo dejavnosti Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti v skladu s strategijo in delovnim načrtom Europola.

2014–2019 (+ 1 AD12 in 1 AD7) = 6 začasnih uslužbencev

[1]               UL C 115, 4.5.2010, str. 1.

[2]               COM(2010) 673 final.

[3]               Europol (2011). Ocena ogroženosti zaradi organiziranega kriminala v EU.

[4]               Europol (2013). Ocena ogroženosti zaradi hudih oblik kriminala in organiziranega kriminala (SOCTA).

[5]               Europol (2013). Ocena ogroženosti zaradi hudih oblik kriminala in organiziranega kriminala (SOCTA).

[6]               Europol (2011). Ocena ogroženosti zaradi organiziranega kriminala EU.

[7]               Urad ZN za droge in kriminal (2010) ocenjuje, da je v Evropi „140 000 žrtev trgovine z ljudmi, ki njihovim izkoriščevalcem prinaša bruto letni dohodek v višini 3 milijard USD. Povprečno obdobje izkoriščanja je dve leti, kar pomeni več kot 70 000 novih primerov na leto. Zdi se, da je ta trend stabilen.“

[8]               Glede na letno poročilo Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za leto 2012 o stanju na področju problematike drog v Evropi so bile droge leta 2011 vzrok za 4 % vseh smrti med Evropejci v starosti 15 do 39 let, opioide pa uporablja približno 1,4 milijona Evropejcev.

[9]               Urad ZN za droge in kriminal (2010) ugotavlja, da je bila „vrednost dokumentiranega svetovnega dovoljenega prometa z orožjem leta 2006 ocenjena na približno 1,58 milijarde USD, nedokumentirani dovoljeni posli pa na približno 100 milijonov USD. Najpogosteje navajana ocena velikosti črnega trga je 10–20 % zakonitega trga, kar znaša približno 170–320 milijonov USD na leto.“

[10]             Ocenjuje se, da gospodarstvo EU zaradi korupcije vsako leto izgubi 120 milijard EUR (glej COM(2011) 308 final).

[11]             Glede na Europolovo oceno ogroženosti zaradi organiziranega kriminala EU iz leta 2011 so organizirane kriminalne združbe leta 2009 z goljufijami v zvezi s plačilnimi karticami pridobile več kot 1,5 milijarde EUR.

[12]             Glede na oceno Urada ZN za droge in kriminal so svetovni prihodki iz kriminalnih dejavnosti (vključno z davčnimi utajami) leta 2009 znašali 2,1 bilijona USD, od česar se za do 70 % ocenjuje, da so bili oprani.

[13]             Europol v svoji oceni ogroženosti zaradi hudih oblik kriminala in organiziranega kriminala SOCTA (2013) ugotavlja, da kibernetska kriminaliteta prizadene vse države članice. Študija se sklicuje na raziskavo Evropske komisije, v kateri je navedeno, da je 8 % uporabnikov interneta v EU že doživelo krajo identitete, 12 % pa jih je utrpelo škodo zaradi ene izmed oblik spletne goljufije. Poleg tega zlonamerna programska oprema prizadene milijone gospodinjstev, splošni obseg bančnih goljufij v zvezi s kibernetsko kriminaliteto pa se vsako leto povečuje.

[14]             Izvajanje strategije notranje varnosti EU: pet korakov k varnejši Evropi. COM(2010) 673 final. Leta 2011 je bilo v državah članicah EU 174 terorističnih napadov. Te-SAT 2012.

[15]             Eurobarometer št. 77, pomlad 2012.

[16]             Eurobarometer št. 77, pomlad 2012. 27 % Evropejcev je navedlo, da bi se morale institucije EU v prihodnjih letih osredotočiti na boj proti kriminalu.

[17]             Posebno poročilo Eurobarometra št. 390 o kibernetski varnosti, julij 2012. 74 % anketirancev je navedlo, da se je tveganje, da bodo postali žrtev kibernetske kriminalitete, v zadnjem letu povečalo.

[18]             Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta EU in Evropske komisije o decentraliziranih agencijah, 19. 7. 2012 (http://europa.eu/agencies/documents/joint_statement_and_common_approach_2012_sl.pdf).

[19]             SWD (2013)98 final.

[20]             COM(2010) 776 final.

[21]             COM(2013) 172 final.

[22]             UL L 8, 12.1.2001, p. 1–22.

[23]             Konvencija o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, Strasbourg, 28. 1. 1981.

[24]             Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope št. R(87) 15 državam članicam o uporabi osebnih podatkov v policijskem sektorju, 17. 9. 1987.

[25]             UL L 350, 30.12.2008, str. 60. Komisija je predlagala, da se ta instrument nadomesti z uredbo, COM(2012) 10 final.

[26]             Končno število delovnih mest in skupni proračun sta odvisna od rezultatov notranjega pregleda potreb decentraliziranih agencij po sredstvih za obdobje 2014–2020, ki ga opravi Komisija, ter pogajanj glede večletnega finančnega okvira s posebnim poudarkom na „resničnih potrebah“ v zvezi s konkurenčnimi zahtevami po zelo omejenih proračunskih sredstvih in ob upoštevanju 5-odstotnega zmanjšanja števila zaposlenih v agencijah.

[27]             UL L 121, 15.5.2009, str. 37.

[28]             UL C 316, 27.11.1995, str. 1.

[29]             UL L 256, 1.10.2005, str. 63.

[30]             UL C 115, 4.5.2010, str. 1.

[31]             Vstaviti sklic na sprejeto Direktivo (Predlog: COM(2013) 48 final).

[32]             UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

[33]             Konvencija o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, Strasbourg, 28. 1. 1981.

[34]             Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope št. R(87) 15 državam članicam o uporabi osebnih podatkov v policijskem sektorju, 17. 9. 1987.

[35]             UL L 350, 30.12.2008, str. 60.

[36]             UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

[37]             UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

[38]             UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[39]             UL L 141, 27.5.2011, str. 17.

[40]             UL L 185, 16.7.2005, str. 35.

[41]             UL L 362, 31.12.2012, str. 1.

[42]             UL 17, 6.10.1958, str. 385/58.

[43]             UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

[44]             UL L 136, 31.5.1999, str. 15.

[45]             UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[46]             ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[47]             Po členu 49(6)(a) oz.(b) finančne uredbe.

[48]             Stockholmski program – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje, UL C 115, 4.5.2010.

[49]             Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[50]             Po členu 185 finančne uredbe.

[51]             Dif. = diferencirana sredstva/nedif = nediferencirana sredstva.

[52]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[53]             Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

[54]             Obstoječe proračunske vrstice 18.050201, 18.050202, 18.050501 in 18.050502, povezane z Europolom oziroma akademijo Cepol, nadomesti ena proračunska vrstica.

[55]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[56]             Končno število delovnih mest in splošni proračun sta odvisna od rezultatov notranjega pregleda potreb decentraliziranih agencij po sredstvih za obdobje 2014–2020, ki ga opravi Komisija, ter pogajanj glede večletnega finančnega okvira s posebnim poudarkom na „resničnih potrebah“ v zvezi s konkurenčnimi zahtevami po zelo omejenih proračunskih sredstvih in ob upoštevanju 5-odstotnega zmanjšanja števila zaposlenih v agencijah.

[57]             Pri teh številkah so upoštevani prihranki, ki bodo nastali zaradi združitve akademije Cepol in Europola in naj bi v obdobju 2015–2020 znašali 17,2 milijona EUR (10,1 milijona EUR stroškov za osebje in 7,1 milijona EUR stroškov v zvezi s stavbami in drugih upravnih stroškov).

[58]             Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr.: število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest ...).

[59]             Kakor je opisano v oddelku 1.4.2 „Posamezni cilji …“.

[60]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[61]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[62]             PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[63]             V okviru zgornje meje za zunanje sodelavce iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[64]             Zlasti za strukturna sklada, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[65]             PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[66]             V okviru zgornje meje za zunanje sodelavce iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[67]             Zlasti za strukturna sklada, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[68]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[69]             Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmane na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.