52010PC0378

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 13.7.2010

COM(2010) 378 konč.

2010/0209 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav v okviru premestitev znotraj podjetja

{SEC(2010) 884}{SEC(2010) 885}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1) Ozadje predloga

- Razlogi za predlog in njegovi cilji

Ta predlog je del prizadevanj EU za razvoj celovite politike priseljevanja. V haaškem programu iz novembra 2004 je bilo navedeno, da „bo zakonito priseljevanje igralo pomembno vlogo pri spodbujanju na znanju temelječega gospodarstva v Evropi in spodbujanju gospodarskega razvoja ter bo tako prispevalo k uresničevanju lizbonske strategije“, in Komisija je bila pozvana, naj predloži načrt politike zakonitega priseljevanja, „ki bo zajel tudi sprejemne postopke in tako omogočil hitro odzivanje na nihajoče potrebe po priseljenski delovni sili na trgu dela“.

V poznejšem sporočilu Komisije z naslovom Načrt politike zakonitega priseljevanja (COM(2005) 669) iz decembra 2005 je bilo za obdobje med letoma 2007 in 2009 predvideno sprejetje petih zakonodajnih predlogov na področju priseljevanja delavcev, vključno s predlogom direktive o osebah, premeščenih znotraj podjetja.

V Evropskem paktu o priseljevanju in azilu, ki ga je Evropski svet sprejel na zasedanju 15. in 16. oktobra 2008, je izražena obveza Evropske unije in njenih držav članic za izvajanje poštene, učinkovite in skladne politike za spopadanje z izzivi in izkoriščanje priložnosti, ki jih ustvarja migracija.

V Stockholmskem programu, ki ga je Evropski svet sprejel na zasedanju 10. in 11. decembra 2009, se ugotavlja, da lahko priseljevanje delavcev prispeva k večji konkurenčnosti in gospodarski vitalnosti ter da bodo ob povečanem povpraševanju po delu in zaradi velikih demografskih izzivov, s katerimi se bo v prihodnosti soočala EU, fleksibilne politike priseljevanja dolgoročno pomembno prispevale h gospodarskemu razvoju in uspešnosti EU. Zato sta v tem programu Komisija in Svet pozvana, naj še naprej izvajata načrt politike zakonitega priseljevanja iz leta 2005.

Predloga v zvezi z visokokvalificiranimi delavci („modra karta EU“) in splošno okvirno direktivo sta bila predložena oktobra 2007[1]. Svet je prvega sprejel 25. maja 2009, o drugem pa trenutno potekajo pogajanja v Evropskem parlamentu in Svetu.

Ob ovirah, s katerimi se srečujejo podjetja zaradi zapletenosti in raznolikosti pravil, je namen te direktive predvsem poenostaviti prenose veščin in znanja v okviru podjetja iz tretjih držav v EU in znotraj EU, da bi se okrepila konkurenčnost gospodarstva EU in dopolnil niz drugih ukrepov, ki jih EU uvaja za doseganje ciljev strategije EU 2020. Direktiva je posebej usmerjena v učinkovito in takojšnje odzivanje na potrebe podružnic in hčerinskih podjetij multinacionalnih gospodarskih družb po vodstvenih in kvalificiranih delavcih, in sicer z določanjem preglednih in usklajenih pogojev za sprejem te kategorije delavcev, ustvarjanjem privlačnejših pogojev začasnega bivanja za osebe, premeščene znotraj podjetja, in njihove družine ter spodbujanjem učinkovitega razporejanja in prerazporejanja osebja med podjetji v EU. Doseganje tega cilja bi pripomoglo tudi k izpolnjevanju mednarodnih trgovinskih obvez EU, vključno s posebnimi pravili o osebah, premeščenih znotraj podjetja. Spodbujanje takih selitev v drugo državo zahteva pošteno konkurenco in spoštovanje pravic delavcev, vključno z varnim pravnim statusom za osebe, premeščene znotraj podjetja.

- Splošno ozadje

Zaradi globalizacije poslovanja, naraščanja obsega mednarodne trgovine, rasti in razmaha multinacionalnih gospodarskih družb ter nenehnega prestrukturiranja in utrjevanja številnih sektorjev so v zadnjih letih postale bolj ključne selitve vodstvenih in tehničnih delavcev, zaradi krajših nalog začasno premeščenih iz podružnic in hčerinskih podjetij multinacionalnih gospodarskih družb v druge poslovne enote. Zmožnost podjetij, da se hitreje odzovejo na nove izzive, prenesejo znanje in izkušnje na svoje bodoče vodstvene delavce ter uskladijo kvalifikacije v vseh državah, v katerih so dejavna, je bistvena. Spremembe organizacije dela in razporejanje znotraj podjetja zahtevajo tudi večjo mobilnost.

Vendar danes številni dejavniki omejujejo zmožnost mednarodnih gospodarskih družb, da se oprejo na mobilnost oseb, premeščenih znotraj podjetja. Številne multinacionalne gospodarske družbe, ki so želele premestiti osebje, so naletele na togost in omejitve, ki vključujejo pomanjkanje jasnih podrobnih sistemov v večini držav članic EU, zapletene zahteve, stroške, zamude pri izdaji vizumov ali dovoljenj za delo ter negotovost glede pravil in postopkov. Poleg tega obstajajo med državami članicami velike razlike, kar zadeva pogoje za sprejem in omejitve pravic družin. 0

- Veljavni predpisi na področju, na katero se nanaša predlog

Veljavni pravni akt EU, ki ureja pogoje za sprejem oseb, premeščenih znotraj podjetja zaradi opravljanja storitev, je Resolucija Sveta iz leta 1994 o omejevanju dovolitve vstopa državljanom tretjih držav na ozemlje držav članic zaradi zaposlitve[2], sprejeta na podlagi člena K.1 Pogodbe ES. Ta določa opredelitve in načela, s katerimi je urejen sprejem te kategorije migrantov.

Tudi Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo s strani podjetij s sedežem v državi članici v okviru opravljanja storitev je povezana s tem predlogom, saj njen člen 1(4) določa, da „[p]odjetja s sedežem v državi, ki ni članica, ne smejo biti obravnavana bolj ugodno kot podjetja s sedežem v kateri od držav članic“. Zato se s tem predlogom zagotavlja, da se podjetjem, ki nimajo sedeža v državi članici in ki znotraj podjetja napotijo delavce v državo članico zaradi opravljanja storitev, ne daje nobene konkurenčne prednosti.

Obveze EU-25 na podlagi Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS)[3] odpirajo možnost uporabe oseb, premeščenih znotraj podjetja, v storitvenem sektorju in v okviru opravljanja storitev običajno brez preverjanja gospodarskih potreb, in sicer za največ tri leta (za vodstvene delavce in strokovnjake) ali eno leto (za diplomirane pripravnike), če te osebe izpolnjujejo zahteve, določene v zadevni listi, kot je enoletna predhodna zaposlitev. Pridružitveni sporazum med EU in Čilom, sklenjen leta 2002, ter Sporazum o gospodarskem partnerstvu z državami Cariforuma, sklenjen leta 2008, prav tako vsebujeta določbe o premestitvah znotraj podjetja, ki temeljijo na določbah sporazuma GATS. Namen trgovinskih obvez, navedenih v sporazumu GATS in dvostranskih sporazumih, ni izčrpno določiti pogoje za vstop, bivanje in delo.

Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 določa pogoje, pod katerimi se lahko uveljavlja pravica do združitve družine. V tem predlogu je narejen korak dlje kot v navedeni direktivi, in sicer z zagotavljanjem ugodnejših pogojev za združitev družine.

Oblika dovoljenj za prebivanje za državljane tretjih držav je določena v Uredbi (ES) št. 1030/2002 in se uporablja v tem predlogu.

Direktiva Sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005 o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanom tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja določa pogoje za dovolitev vstopa raziskovalcem iz tretjih držav v države članice za namene izvajanja raziskovalnega projekta v okviru sporazuma o gostovanju z raziskovalno organizacijo, ki jo je v ta namen odobrila država članica. Ker bi se lahko področji uporabe obeh pravnih aktov prekrivali in da bi se za raziskovalce iz tretjih držav ohranil jasen niz pravil, je v tem predlogu izrecno navedeno, da se ne uporablja za državljane tretjih držav, ki zaprosijo za prebivanje v državi članici kot raziskovalci v smislu Direktive 2005/71/ES zaradi izvedbe raziskovalnega projekta.

Poleg tega sta v predlogu okvirne direktive[4], predloženem 23. oktobra 2007 (COM(2007) 638), predvideni dve izključitvi: za ljudi, ki vstopijo v državo članico v skladu z obvezami iz mednarodnega sporazuma, ki omogočajo vstop in začasno bivanje določenim kategorijam fizičnih oseb zaradi trgovine in naložb, ter napotene državljane tretjih držav, ne glede na to, ali ima njihovo podjetje sedež v državi članici ali državi, ki ni članica. Osebe, premeščene znotraj podjetja, ki so napotene na podlagi pogodbe o zaposlitvi s podjetjem iz tretje države in zajemajo ljudi, ki vstopijo v državo članico v skladu z obvezami, kot so navedene zgoraj, so torej izključene s področja uporabe tega pravnega akta, zato zanje veljajo posebne določbe o teh vidikih.

V direktivi o modri karti je za ljudi, zajete v trgovinskih sporazumih, predvidena enaka izključitev kot v okvirni direktivi. Poleg tega morajo prosilci predložiti pogodbo o zaposlitvi. Osebe, premeščene znotraj podjetja, so torej izključene s področja uporabe navedene direktive.

- Skladnost z drugimi politikami in cilji EU

Ukrepi za privabljanje visokokvalificiranih državljanov tretjih držav, kot je ključno osebje multinacionalnih gospodarskih družb, so del širšega okvira, opredeljenega v strategiji EU 2020, v kateri je bil določen cilj razvoja Unije v gospodarstvo, ki temelji na znanju in inovacijah, z zmanjšanim upravnim bremenom za gospodarske družbe ter boljšim usklajevanjem ponudbe delovne sile in povpraševanja po njej. Cilj poenostavitve premestitev znotraj podjetja je bil zastavljen tudi v okviru trgovinske politike EU.

Ta predlog je skladen s temeljnimi pravicami, zlasti s členi 15, 21 in 31 (pošteno in enako obravnavanje), členom 12 (svoboda zbiranja in združevanja) ter členoma 34 (socialna varnost) in 7 (spoštovanje zasebnega in družinskega življenja) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, saj se v njem priznava in ščiti načelo enakega obravnavanja za osebe, premeščene znotraj podjetja, predlog pa obsega tudi procesna jamstva in pravico do družinskega življenja.

Osebni podatki, ki jih morajo organi uporabljati pri izvajanju tega predloga, bodo morali biti obdelani v skladu z Direktivo 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov.

2) Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in ocena učinka

- Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašanih Javno posvetovanje je bilo izvedeno v okviru Zelene knjige o pristopu EU k upravljanju ekonomske migracije, vključno z javno obravnavo 14. junija 2005. Dodatna posvetovanja so potekala na seminarjih in delavnicah. Posvetovanja z državami članicami so bila izvedena v okviru Odbora Komisije za priseljevanje in azil. Zunanja študija, naročena v podporo oceni učinka, je vključevala nadaljnja posvetovanja z glavnimi zainteresiranimi stranmi, ki so bila izvedena z vprašalniki in pogovori. |

Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje Analiza 130 prispevkov, prejetih med javnim posvetovanjem, je pokazala splošno podporo skupni politiki EU na področju ekonomskega priseljevanja, čeprav so se mnenja o pristopu, ki naj se uporabi, in pričakovanem končnem rezultatu močno razlikovala. Druga jasna zahteva je bila, naj se predlagajo preproste, nebirokratske in prožne rešitve. Ker veliko držav članic ne podpira horizontalnega pristopa, je Komisija menila, da je sektorski pristop stvarnejši in da bi se z njim bolje upoštevale zahteve po prožnosti. |

- Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Zunanje izvedensko mnenje ni bilo potrebno.

- Ocena učinka

Proučene so bile naslednje možnosti:

Možnost 1: sedanje stanje. Sedanje dogajanje v državah članicah bi se nadaljevalo v veljavnem pravnem okviru. Vendar bi to pomenilo, da EU kot celota ne bi bila privlačna za podjetja in gospodarske družbe, ki bi se še naprej spopadali s težavami, ko bi poskušali kar najbolj izkoristiti svoje osebje, čeprav bi se potreba po visokokvalificiranih notranjih virih povečevala.

Možnost 2: direktiva o pogojih za vstop in prebivanje oseb, premeščenih znotraj podjetja. V zakonodaji EU bi se uvedla skupna opredelitev osebe, premeščene znotraj podjetja, ki bi se nanašala na nekatera natančno določena delovna mesta v multinacionalni gospodarski družbi, kot so navedena v seznamih, priloženih sporazumu GATS, ali s katero bi se opredelilo ključno osebje z merili glede plač in kvalifikacij, kot v direktivi o modri karti. V zakonodaji bi se določili tudi usklajena merila za vstop, skupen niz pravic, najdaljše obdobje bivanja ter določbe o nekaterih socialnih in ekonomskih pravicah. Ta možnost bi privedla do preglednejšega pravnega okvira. Vendar bi se pravila glede postopkov in pravic družin po državah članicah še vedno razlikovala, mobilnost v EU pa ne bi bila zagotovljena.

Možnost 3: direktiva, ki omogoča mobilnost znotraj EU osebam, premeščenim znotraj podjetja. Poleg točk, zajetih v možnosti 2, bi bile uvedene določbe, ki bi osebam, premeščenim znotraj podjetja, omogočale gibanje v EU in delo v več poslovnih enotah v različnih državah članicah. Vendar hitra in preprosta premestitev iz gospodarskih družb v tretji državi v gospodarske družbe v EU ne bi bila zagotovljena, družinska vprašanja pa bi ostala nerešena.

Možnost 4: direktiva, s katero se poenostavljata združitev družine in dostop do dela za zakonce. Z odstopanjem od Direktive 2003/86/ES združitev družine ne bila odvisna od pridobitve pravice do stalnega prebivališča in od najkrajšega obdobja prebivanja osebe, premeščene znotraj podjetja. Dovoljenja za prebivanje za družinske člane bi se izdajala hitreje, države članice pa glede dostopa do trga dela ne bi smele uporabljati 12-mesečne časovne omejitve. Posledično bi gospodarske družbe lažje pritegnile osebe, premeščene znotraj podjetja. Vendar bi bila lahko pravica do dela za zakonce v nasprotju z načelom prednostnega obravnavanja državljanov EU, ki je navedeno v Aktih o pristopu.

Možnost 5: direktiva, ki določa skupne sprejemne postopke. Imetniku bi se izdal enoten dokument, ki bi mu omogočal, da kot oseba, premeščena znotraj podjetja, dela in prebiva na ozemlju države članice. Hkrati bi se določil rok za obravnavo vlog (npr. 1 mesec). S to možnostjo bi se bistveno izboljšala zmožnost preprostega in hitrega premeščanja ključnega osebja, poleg tega pa bi se prihranil čas in znižali stroški za privabljanje oseb, premeščenih znotraj podjetja.

Možnost 6: komunikacija, usklajevanje in sodelovanje med državami članicami. S to možnostjo bi v določenem obsegu prispevali k približevanju nacionalnih praks iz celotne EU glede državljanov tretjih držav, ki so premeščeni znotraj podjetja, in k oblikovanju skladnejšega pravnega okvira. Vendar bi bil učinek verjetno omejen, če ukrepi ne bi bili obvezni.

Primerjava možnosti in njihovih učinkov razkriva, da je najprimernejša možnost kombinacija možnosti 2, 3, 4 in 5. Usklajena opredelitev osebe, premeščene znotraj podjetja, ter usklajeni pogoji za vstop in bivanje, določbe za zagotavljanje nekaterih socialnih in ekonomskih pravic (možnost 2), mobilnost znotraj EU (možnost 3), večje pravice družin (možnost 4 brez dostopa zakoncev do trga dela) in skrajšani postopki (možnost 5) bi prispevali k boljšemu razporejanju zaposlenih v gospodarski družbi po podjetjih v tretjih državah in EU ter zaradi katerih bi EU postala privlačnejša za državljane tretjih držav, ki so ključno osebje multinacionalnih gospodarskih družb, hkrati pa bi se s temi elementi zagotovila poštena konkurenca.

3) Pravni elementi predloga

- Povzetek predlaganih ukrepov

Predlog določa pregleden in poenostavljen postopek za sprejem oseb, premeščenih znotraj podjetja, na podlagi skupne opredelitve in usklajenih meril: oseba, premeščena znotraj podjetja, mora biti zaposlena kot vodstveni delavec, strokovnjak ali diplomirani pripravnik, kot je predvideno v obvezah EU na podlagi sporazuma GATS; ta oseba je morala biti v isti skupini podjetij že zaposlena najmanj 12 mesecev, če to zahteva država članica; predložiti je treba potrdilo o napotitvi, ki potrjuje, da je državljan tretje države premeščen v gostiteljsko podjetje, in v katerem je navedena višina plačila. Razen če je to v nasprotju z načelom prednostnega obravnavanja državljanov Unije, kot je navedeno v zadevnih določbah Aktov o pristopu, preskus trga dela ne bi bil izveden. Za diplomirane pripravnike se predvideva poseben sistem. Za sprejete osebe, premeščene znotraj podjetja, bi se izdajala posebna dovoljenja za prebivanje (z zaznamkom „oseba, premeščena znotraj podjetja“), ki bi tem osebam omogočala, da opravljajo svoje naloge v različnih podjetjih iste multinacionalne gospodarske družbe, pod nekaterimi pogoji tudi v podjetjih v drugih državah članicah. S tem dovoljenjem bi te osebe pridobile tudi ugodne pogoje za združitev družine v prvi državi članici.

4) Pravna podlaga

Ta predlog se nanaša na pogoje za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav ter na postopke za izdajo potrebnih dovoljenj. Določa tudi pogoje, pod katerimi lahko državljan tretje države prebiva v drugi državi članici. Zato je ustrezna pravna podlaga člen 79(2)(a) in (b) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

5) Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ni v izključni pristojnosti Unije. Države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predloga iz naslednjih razlogov:

– obravnavanje, ki se uporablja na ravni EU za osebe, premeščene znotraj podjetja, skupaj s pogoji in postopki, s katerimi so urejene take premestitve, vpliva na privlačnost EU kot celote in na odločitve multinacionalnih gospodarskih družb glede obsega njihovega poslovanja in vlaganja na nekem območju;

– togost pri premeščanju tujcev znotraj podjetja z enega evropskega sedeža gospodarske družbe na drugega je za multinacionalne gospodarske družbe izjemno pomembna. Ukrepi na ravni EU so edini način za odpravo te togosti;

– s skupnim pravnim okvirom, ki bi določal skupne pogoje za sprejem oseb, premeščenih znotraj podjetja, vključno s socialnimi in ekonomskimi pravicami, bi se preprečilo tveganje nepoštene konkurence;

– velike razlike med državami članicami glede vstopnih postopkov in pravic do začasnega prebivanja bi lahko ovirale enotno izpolnjevanje mednarodnih obvez EU in njenih držav članic, ki izhajajo iz pogajanj s STO.

Zato je predlog skladen z načelom subsidiarnosti.

6) Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov:

Izbrani pravni akt je direktiva, ki državam članicam zagotavlja visoko stopnjo prožnosti pri izvajanju.

Direktiva je ustrezen pravni akt za te ukrepe: določa obvezujoče minimalne standarde, vendar omogoča državam članicam prožnost glede oblike in metode prenosa teh načel v njihove nacionalne pravne sisteme in splošne okvire. Neobvezujoči ukrepi bi imeli preveč omejen učinek, saj bi se za morebitne osebe, premeščene znotraj podjetja, in njihova gostiteljska podjetja iz EU še naprej uporabljala zelo različna pravila za sprejem.

Ukrepanje je omejeno na to, kar je potrebno za doseganje zgoraj navedenega cilja. Predlagana pravila se nanašajo na pogoje, postopke in dovoljenja za sprejem ter na pravice oseb, premeščenih znotraj podjetja, vključno z mobilnostjo znotraj EU, torej na področja, ki so del skupne politike priseljevanja iz člena 79 Pogodbe. Upravno breme držav članic v smislu sprememb zakonodaje (oblikovanje posebnih pravil o premestitvah znotraj podjetja) in sodelovanja bi bilo zmerno, saj so osebe, premeščene znotraj podjetja, izpostavljene že v trgovinskih pravnih aktih, poleg tega pa bi to breme odtehtale velike koristi, ki izhajajo iz izboljšane možnosti za preprosto premeščanje osebja znotraj podjetja iz ene države članice v drugo.

7) Proračunske posledice

Predlog ne vpliva na proračun EU.

8) Dodatne informacije

- Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti

Predlog vključuje klavzulo o pregledu.

- Korelacijska tabela

Države članice morajo Komisiji predložiti besedilo nacionalnih predpisov, s katerimi se prenese direktiva, ter korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

9) Podrobna obrazložitev predloga

Člen 1

Predlog je del prizadevanja EU za uvedbo celovite politike priseljevanja, vključno s skupnimi pravili o ekonomski migraciji. Ima dva konkretna cilja. Prvi je uvedba posebnega postopka za vstop in prebivanje ter standardov držav članic za izdajo dovoljenj za prebivanje državljanom tretjih držav, ki zaprosijo za prebivanje v EU zaradi premestitve znotraj podjetja (člen 79(2)(a) PDEU). Drugi se nanaša na izvajanje člena 79(2)(b) PDEU, opredelitev pravic državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici, v skladu s tem predlogom in določitev pogojev, pod katerimi lahko ti državljani tretjih držav prebivajo v drugih državah članicah.

Člen 2

Predlog ne zajema državljanov EU in njihovih družinskih članov, vključno s tistimi, katerih upravičenost do zaposlitve v neki državi članici je omejena na podlagi prehodnih predpisov. Ta direktiva se uporablja samo za državljane tretjih držav, ki prebivajo zunaj ozemlja države članice in zaprosijo za sprejem na ozemlje države članice v okviru premestitve znotraj podjetja.

Ker bi se lahko področje uporabe Direktive 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005 o raziskovalcih iz tretjih držav prekrivalo s področjem uporabe tega pravnega akta, so s tem členom s področja uporabe direktive izrecno izključeni državljani tretjih držav, ki zaprosijo za prebivanje v državi članici kot raziskovalci v smislu Direktive 2005/71/ES zaradi izvedbe raziskovalnega projekta. S predlagano direktivo so izključene tudi osebe, ki imajo enako pravico do prostega gibanja kot državljani EU ali ki so zaposlene v podjetju s sedežem v tretji državi, in državljani tretjih držav, ki jih napotijo podjetja s sedežem v državi članici v okviru opravljanja storitev v skladu s členom 56 Pogodbe ter Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev.

Člena 3 in 4

V predlogu je opredeljen pojem „oseba, premeščena znotraj podjetja“. Ta opredelitev je zasnovana na podlagi specifičnih obvez EU-25 iz sporazuma GATS in na podlagi dvostranskih trgovinskih sporazumov, temelji pa na:

– obstoju multinacionalne gospodarske družbe, ki jo sestavlja eno ali več podjetij s sedežem zunaj ozemlja države članice, in eno ali več podjetij v državah članicah („gostiteljska podjetja“);

– začasni napotitvi državljana tretje države iz podjetja v tretji državi, ki ima z državljanom tretje države sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, v podjetje v EU, ki pripada isti skupini podjetij. Ni nujno, da se ta premestitev opravi v storitvenem sektorju ali v okviru opravljanja storitev, in lahko izvira iz tretje države, ki ni pogodbenica trgovinskih sporazumov: področje uporabe tega predloga je torej širše od področja uporabe trgovinskih obvez.

V teh členih so opredeljeni tudi pojmi „vodstveni delavec“, „strokovnjak“ in „diplomirani pripravnik“. Veljavne opredelitve temeljijo na seznamu obvez EU iz sporazuma GATS, saj so državam članice že znane. Poleg tega je bila opredelitev pojma „diplomirani pripravnik“ podrobno določena z namenom razjasnitve, da bi moral biti cilj pripravništva priprava premeščene osebe za vodstvena delovna mesta.

Druge opredelitve se sklicujejo na veljavne pravne akte EU, kot je Direktiva 2003/86/ES ali Direktiva Sveta 2009/38/ES.

Ta člena omogočata državam članicam, da ohranijo ali uvedejo določbe, ki so ugodnejše za državljane tretjih držav, če so ugodnejše za osebe, za katere se uporabljajo. Države članice lahko na primer želijo za družinske člane uporabiti ugodnejše postopke ali določbe.

Člen 5

Ta člen določa, katere pogoje mora prosilec izpolnjevati v okviru tega predloga.

Predložiti je treba dokazila, da gre dejansko za premestitev med podjetji iz iste skupine podjetij.

Ker je sprejem odvisen od povpraševanja, je treba predložiti dokument, v katerem so navedene dodeljene naloge in višina plačila, to plačilo pa mora biti v skladu s pogoji za zaposlitev iz člena 3 Direktive 96/71/ES. Navedeni dokument ima po navadi obliko potrdila o napotitvi. Vsebovati mora kraj ali kraje in trajanje napotitve ter dokazila, da bo premeščena oseba v gostiteljskem podjetju zaposlena kot vodstveni delavec, strokovnjak ali diplomirani pripravnik. Ta sistem je osredotočen na ključno osebje, kot je navadno opredeljeno v trgovinskih obvezah EU, saj ključno osebje s seboj prinese nove tehnologije in inovacije ali pa je gibalo korporacijske kulture na različnih krajih in pomaga vzpostaviti operacije na nastajajočih trgih, kar ima za končno posledico večjo konkurenčnost podjetij EU. Da se zagotovi ustreznost veščin osebe, premeščene znotraj podjetja, za gostiteljsko podjetje in njihova skladnost s trgovinskimi obvezami EU, imajo države članice možnost, da zahtevajo zagotovitev predhodne 12-mesečne zaposlitve v skupini podjetij. Ker premestitve znotraj podjetja pomenijo začasno migracijo, bi moral prosilec zagotoviti dokazila, da bo mogoče državljana tretje države po opravljeni nalogi premestiti nazaj v podjetje, ki pripada isti skupini in ima sedež v tretji državi.

Državljan tretje države mora izpolnjevati pogoje, določene za državljane EU v nacionalni zakonodaji, da lahko opravlja reguliran poklic, opredeljen v potrdilu o napotitvi, in za neregulirane poklice predložiti dokumente, ki podrobno opredeljujejo njegove poklicne kvalifikacije (ponavadi povzetek). Diplomirani pripravnik mora predložiti dokazila o zahtevani visokošolski izobrazbi, kot je predvideno v trgovinskih obvezah EU.

Državljani tretjih držav, ki zaprosijo za sprejem kot diplomirani pripravniki, morajo poleg tega predložiti dokazila, da se bodo dejansko usposabljali in da ne bodo delali kot običajni delavci. Zato je potrebna pogodba o usposabljanju, ki vsebuje opis programa usposabljanja, njegovega trajanja in pogojev, v katerih bodo pripravniki v tem programu nadzorovani.

Če premestitev vključuje več krajev v različnih državah članicah, mora prosilec zaradi lažjih preverjanj o tem obvestiti pristojne organe pomožnih gostiteljskih podjetij.

Preskus trga dela ni potreben, saj bi bilo to merilo v nasprotju z namenom vzpostavitve preglednega in poenostavljenega sistema za sprejem takšnih kvalificiranih oseb, premeščenih znotraj podjetja. Poleg tega bi bil ta pogoj v nasprotju z obvezami EU na podlagi sporazuma GATS in dvostranskih trgovinskih sporazumov, kar zadeva tiste osebe, premeščene znotraj podjetja, ki jih ti sporazumi zadevajo. Vendar primarna zakonodaja prevlada, za države članice, ki za nove države članice uporabljajo prehodno obdobje, pa je treba uporabiti načelo prednostnega obravnavanja državljanov EU.

Členi 6, 7 in 8

S predlogom se ne ustvarja pravica do sprejema, saj se s to direktivo ne posega v pravico držav članic do določanja števila državljanov tretjih držav, ki lahko vstopijo na njihovo ozemlje zaradi premestitve znotraj podjetja. Vendar je treba to pravico uporabljati v skladu z obvezami iz mednarodnih sporazumov, ki omogočajo vstop in začasno bivanje določenim kategorijam fizičnih oseb zaradi trgovine in naložb.

V teh določbah so opredeljeni obvezni in mogoči razlogi za zavrnitev (ter odvzem dovoljenja in zavrnitev podaljšanja), zlasti neizpolnjevanje meril, kaznovanje delodajalca zaradi neprijavljenega dela ali nezakonite zaposlitve – v skladu z Direktivo 2009/52/ES z dne 18. junija 2009 o sankcijah – in obstoj kvot. Države članice morajo za primer neizpolnjevanja pogojev, določenih v členu 5, predvideti ustrezne sankcije, na primer denarne sankcije, ki bi se naložile odgovornemu gostiteljskemu podjetju.

Členi 9, 10, 11 in 12

Prosilci, ki izpolnjujejo merila za sprejem, dobijo posebno dovoljenje za prebivanje, na podlagi katerega ima imetnik pravico do dela kot oseba, premeščena znotraj podjetja, pod pogoji, določenimi v členu 14. Druga dovoljenja za delo niso potrebna. Države članice morajo imenovati organ, pristojen za sprejemanje vlog in izdajo dovoljenj. To imenovanje ne posega v vlogo in pristojnosti drugih nacionalnih organov v zvezi z obravnavo vlog in odločanjem o njih. Poleg tega to imenovanje za sprejemanje in izdajo dovoljenj ne pomeni, da države članice ne morejo določiti drugih organov (npr. konzularnih uradov), pri katerih lahko državljan tretje države ali gostiteljsko podjetje vloži vlogo in ki so pristojni za izdajo dovoljenja.

Veljavnost dovoljenja za prebivanje se omeji na tri leta za vodstvene delavce in strokovnjake ter na eno leto za diplomirane pripravnike. Za obravnavo vlog se dovoli krajše obdobje (30 dni), spremljajo pa jo različna postopkovna jamstva, vključno z možnostjo pravnega izpodbijanja odločitev o zavrnitvi vloge in zahtevo, da organi take odločitve obrazložijo. Na voljo morajo biti informacije o pogojih za vstop, ki vključujejo delovne pogoje.

Določi se lahko skrajšani postopek za skupine podjetij, ki so bile priznane v ta namen.

Člena 13 in 14

Da bi se zagotovilo enako obravnavanje, kot se uporablja za napotene delavce, zajete v Direktivi 96/71/ES, so pravice, podeljene osebam, premeščenim znotraj podjetja, usklajene s pravicami, ki se že zagotavljajo napotenim delavcem. V teh členih so navedena tudi področja, na katerih je enako obravnavanje obvezno. Zaradi začasnosti premestitev znotraj podjetja se enako obravnavanje v zvezi z izobraževanjem in poklicnim usposabljanjem ter socialnimi stanovanji in svetovalnimi storitvami služb za zaposlovanje ni zdelo pomembno. Veljavni dvostranski sporazumi ostanejo veljavni, zlasti na področju socialne varnosti. V primeru mobilnosti med državami članicami se praviloma uporablja Uredba (ES) št. 859/2003. Dovoljenje za prebivanje, ki se izda osebam, premeščenim znotraj podjetja, tem omogoča, da pod določenimi pogoji delajo v vseh podjetjih, ki pripadajo isti skupini podjetij.

Člen 15

Ta člen vsebuje odstopanja od Direktive 2003/86/ES, ki se zdijo potrebna za vzpostavitev privlačnega sistema za osebe, premeščene znotraj podjetja, in sledi logiki, drugačni od tiste v direktivi o pravici do združitve družine, ki je orodje za spodbujanje vključevanja državljanov tretjih držav, ki bi lahko upravičeno postali osebe s stalnim prebivališčem. V skladu s podobnimi že obstoječimi sistemi v državah članicah in drugih državah omogoča takojšnjo združitev družine v prvi državi prebivanja. Za doseganje tega cilja ta člen tudi določa, da se lahko morebitna nacionalna merila za integracijo uporabijo samo, ko so družinski člani že na ozemlju EU.

Člen 16

Ta člen omogoča osebam, premeščenim znotraj podjetja, geografsko mobilnost in delo v različnih podjetjih, ki pripadajo isti multinacionalni gospodarski družbi in imajo sedež v različnih državah članicah, ter v prostorih strank teh podjetij. Skladno s tem se lahko državljanu tretje države, ki je bil sprejet kot oseba, premeščena znotraj podjetja, dovoli opravljanje dela nalog v podjetju iste skupine v drugi državi članici na podlagi dovoljenja za prebivanje v prvi državi članici in dodatnega dokumenta z navedenimi podjetji skupine, v katerih je tej osebi dovoljeno delati. Druga država članica mora biti obveščena o glavnih pogojih za to mobilnost. Če delo traja več kot dvanajst mesecev, lahko druga država članica zahteva dovoljenje za prebivanje, ne more pa zahtevati, naj oseba, premeščena znotraj podjetja, zapusti njeno ozemlje zaradi predložitve vlog.

Členi 17, 18, 19, 20, 21 in 22

Ti členi vsebujejo običajne določbe o izvajanju, letnih statističnih podatkih in nacionalnih kontaktnih točkah.

2010/0209 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav v okviru premestitev znotraj podjetja

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 79(2)(a) in (b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[5],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[6],

po rednem zakonodajnem postopku,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Za postopno vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice Pogodba določa ukrepe, ki jih je treba sprejeti na področju priseljevanja in ki so pravični do državljanov tretjih držav.

(2) Pogodba določa, da Unija oblikuje skupno politiko priseljevanja, s katero v vseh fazah zagotovi učinkovito upravljanje migracijskih tokov in pravično obravnavo državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državah članicah. V ta namen morata Evropski parlament in Svet sprejeti ukrepe v zvezi s pogoji za vstop in prebivanje, standardi glede postopkov držav članic za izdajo vizumov in dovoljenj za prebivanje za daljši čas ter opredelitvijo pravic državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici, vključno s pogoji, ki urejajo svobodo gibanja in prebivanja v drugih državah članicah.

(3) Sporočilo Komisije z naslovom „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast[7]“ določa cilj razvoja Unije v gospodarstvo, ki temelji na znanju in inovacijah, z zmanjšanim upravnim bremenom za gospodarske družbe ter boljšim usklajevanjem ponudbe delovne sile in povpraševanja po njej. Na ukrepe, ki olajšujejo vstop vodstvenih delavcev, strokovnjakov in diplomiranih pripravnikov v Unijo v okviru premestitev znotraj podjetja, je treba gledati s tega širšega vidika.

(4) V Stockholmskem programu, ki ga je Evropski svet sprejel na zasedanju 10. in 11. decembra 2009, se ugotavlja, da lahko priseljevanje delavcev prispeva k večji konkurenčnosti in gospodarski vitalnosti ter da bodo ob povečanem povpraševanju po delu in zaradi velikih demografskih izzivov, s katerimi se bo v prihodnosti soočala Unija, fleksibilne politike priseljevanja dolgoročno pomembno prispevale h gospodarskemu razvoju in uspešnosti Unije. Zato sta v tem programu Komisija in Svet pozvana, naj še naprej izvajata načrt politike zakonitega priseljevanja iz leta 2005[8].

(5) Zaradi globalizacije podjetništva, naraščanja obsega trgovine ter rasti in razmaha multinacionalnih gospodarskih družb pridobivajo v zadnjih letih vse večji pomen selitve vodstvenih in tehničnih delavcev, zaradi krajših nalog začasno premeščenih iz podružnic in hčerinskih podjetij multinacionalnih gospodarskih družb v druge poslovne enote.

(6) Rezultat teh premestitev ključnega osebja znotraj podjetja so nove veščine, znanje in inovacije ter večje gospodarske priložnosti za gostiteljska podjetja, s čimer se spodbuja na znanju temelječe gospodarstvo v Evropi, hkrati pa pospešujejo naložbeni tokovi po vsej Uniji. Dobro upravljanje premestitev iz tretjih držav bi lahko tudi poenostavilo premestitve iz Unije v podjetja iz tretjih držav in postavilo Unijo v boljši položaj v odnosih z mednarodnimi partnerji. Poenostavitev premestitev znotraj podjetja omogoča multinacionalnim skupinam, da kar najbolje izkoristijo svoje človeške vire.

(7) Pravila iz te direktive so koristna tudi za matične države migrantov, saj se s temi začasnimi migracijami spodbuja prenos kompetenc, znanja, izkušenj in tehnologije.

(8) Kar zadeva dostop do trga dela držav članic, bi bilo treba to direktivo uporabljati brez poseganja v načelo prednostnega obravnavanja državljanov Unije, navedeno v zadevnih določbah Aktov o pristopu. Po navedenem načelu bi morale države članice vedno, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi ali ukrepi iz dvostranskih sporazumov, pri dostopu do svojega trga dela dajati prednost delavcem, ki so državljani držav članic, pred delavci, ki so državljani tretjih držav.

(9) Ta direktiva določa pregleden in poenostavljen postopek za sprejem oseb, premeščenih znotraj podjetja, ki temelji na skupnih opredelitvah in usklajenih merilih.

(10) Za namene te direktive so osebe, premeščene znotraj podjetja, vodstveni delavci, strokovnjaki in diplomirani pripravniki z visokošolsko izobrazbo. Njihova opredelitev temelji na specifičnih obvezah Unije iz Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami[9] (GATS) in dvostranskih trgovinskih sporazumih. Navedene obveze na podlagi Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami ne zajemajo pogojev za vstop, bivanje in delo. Njihova uporaba se zato dopolnjuje in poenostavlja s to direktivo. Vendar je področje uporabe premestitev znotraj podjetij iz te direktive širše od področja uporabe trgovinskih obvez, saj ni nujno, da se premestitve opravijo v storitvenem sektorju, in lahko izvirajo iz tretje države, ki ni pogodbenica trgovinskega sporazuma.

(11) Osebe, premeščene znotraj podjetja, bi morale biti upravičene do enakih delovnih pogojev kot napoteni delavci, katerih delodajalec ima sedež na ozemlju Evropske unije, kot določa Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev[10]. Namen te zahteve je varstvo delavcev in jamčenje poštene konkurence med podjetji s sedežem v državi članici in podjetji s sedežem v tretji državi, saj zagotavlja, da slednja ne bodo mogla izkoriščati nižjih delovnih standardov in s tem kakršne koli konkurenčne prednosti.

(12) Za zagotovitev, da so kompetence osebe, premeščene znotraj podjetja, značilne za gostiteljsko podjetje, lahko države članice zahtevajo, da je morala biti premeščena oseba v isti skupini podjetij zaposlena vsaj 12 mesecev pred premestitvijo.

(13) Ker premestitve znotraj podjetja pomenijo začasno migracijo, bi moral prosilec zagotoviti dokazila, da bo mogoče državljana tretje države po opravljeni nalogi premestiti nazaj v podjetje, ki pripada isti skupini in ima sedež v tretji državi. Navedeno dokazilo lahko sestavljajo ustrezne določbe pogodbe o zaposlitvi. Predložiti bi bilo treba potrdilo o napotitvi, ki dokazuje, da ima vodstveni delavec ali strokovnjak iz tretje države poklicne kvalifikacije, ki so v državi članici, v katero je bil sprejet, potrebne za njegovo delovno mesto ali reguliran poklic.

(14) Državljani tretjih držav, ki zaprosijo za sprejem kot diplomirani pripravniki, bi morali predložiti dokazila o zahtevanih visokošolskih kvalifikacijah, in sicer katero koli diplomo, potrdilo ali drugo dokazilo o formalnih kvalifikacijah, ki potrjuje, da je oseba uspešno zaključila posrednješolski visokošolski program, ki traja vsaj tri leta. Poleg tega morajo predložiti pogodbo o usposabljanju, ki vsebuje opis programa usposabljanja, njegovo trajanje in pogoje, v katerih bodo pripravniki nadzorovani, ki dokazuje, da se bodo dejansko usposabljali in da ne bodo delali kot običajni delavci.

(15) Razen če je ta pogoj v nasprotju z zgoraj navedenim načelom prednostnega obravnavanja državljanov unije, izraženega v ustreznih določbah Aktov o pristopu, se preskus trga dela ne bi smel zahtevati, saj bi bilo to merilo v nasprotju z namenom vzpostavitve preglednega in poenostavljenega sistema za sprejem oseb, premeščenih znotraj podjetja.

(16) Če premestitev vključuje več krajev v različnih državah članicah, mora prosilec zaradi lažjih preverjanj predložiti ustrezne informacije pristojnim organom držav članic, v katerih imajo pomožna gostiteljska podjetja sedeže.

(17) S to direktivo se ne bi smelo posegati v pravico držav članic do določanja števila državljanov tretjih držav, ki lahko vstopijo na njihovo ozemlje zaradi premestitve znotraj podjetja, in do neizdaje dovoljenja za prebivanje za zaposlitve na splošno ali za določene poklice, gospodarske sektorje ali regije.

(18) Države članice bi morale določiti ustrezne kazni, na primer denarne kazni, ki se naložijo v primeru neizpolnjevanja pogojev iz te direktive. Kazni bi se lahko naložile gostiteljskemu podjetju.

(19) Zagotovitev enotnega postopka, ki privede do enotnega dokumenta, v katerem sta združeni dovoljenji za prebivanje in delo, bi morala prispevati k poenostavitvi trenutno veljavnih pravil v državah članicah.

(20) Za skupine podjetij se lahko uvede skrajšani postopek, v katerem se jim prizna status skupine podjetij. Status bi jim bilo treba priznati na podlagi objektivnih meril, ki bi jih država članica javno objavila in ki bi zagotavljala enako obravnavanje vlagateljev. Status bi se jim priznal za največ tri leta, saj je izpolnjevanje pogojev treba redno preverjati. Status skupine podjetij bi se lahko priznal le mednarodnim gospodarskim družbam, ki predložijo priporočila o zmožnosti izpolnjevanja njihovih obveznosti in informacije o pričakovanem obsegu premestitev znotraj podjetja. Vse večje spremembe, ki vplivajo na zmožnost gospodarske družbe za izpolnjevanje navedenih obveznosti in kakršne koli dodatne informacije o prihodnjih premestitvah bi bilo treba brez odlašanja predložiti pristojnemu organu. Zagotoviti je treba ustrezne sankcije, kot so denarne sankcije, možnost odvzema statusa skupine podjetij in zavrnitev prihodnjih vlog za priznanje statusa.

(21) Ko se država članica odloči sprejeti državljana tretje države, ki izpolnjuje merila iz te direktive, bi moral državljan tretje države dobiti posebno dovoljenje za prebivanje („dovoljenje za osebo, premeščeno znotraj podjetja“), ki imetniku omogoča, da pod določenimi pogoji opravlja svoje naloge v različnih podjetjih iste multinacionalne gospodarske družbe, vključno s podjetji v drugi državi članici.

(22) Ta direktiva ne bi smela vplivati na pogoje za opravljanje storitev v okviru člena 56 Pogodbe. Zlasti ta direktiva ne bi smela vplivati na pogoje za zaposlitev, ki v skladu z Direktivo 96/71/ES veljajo za delavce, ki jih podjetje s sedežem v državi članici zaradi opravljanja storitev napoti na ozemlje druge države članice. Ta direktiva ne velja za državljane tretjih držav, ki jih napotijo podjetja s sedežem v državi članici v okviru opravljanja storitev v skladu z Direktivo 96/71/ES. Posledično se državljani tretjih držav, ki imajo dovoljenje za osebo, premeščeno znotraj podjetja, ne morejo sklicevati na določbe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev. Na podlagi te direktive se podjetja s sedežem v tretji državi ne bi smela obravnavati ugodneje kot podjetja s sedežem v državi članici, kot določa člen 1(4) Direktive 96/71/ES.

(23) Z nacionalno zakonodajo bi bilo treba zagotoviti enako obravnavanje v zvezi s tistimi področji socialne varnosti, ki so opredeljena v členu 3 Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti[11]. Ker se s to direktivo ne posega v določbe dvostranskih sporazumov, bi bilo mogoče pravice do socialne varnosti, ki jih imajo državljani tretjih držav, premeščeni znotraj podjetja, na podlagi dvostranskega sporazuma med državo članico, v katero je bila oseba sprejeta, in njeno matično državo, okrepiti v primerjavi s pravicami do socialne varnosti, ki bi se premeščeni osebi priznale na podlagi nacionalne zakonodaje. Pravic, ki se zagotavljajo s to direktivo, ne bi smelo biti več od že zagotovljenih v veljavni zakonodaji Unije na področju socialne varnosti za državljane tretjih držav, ki želijo prečkati meje med državami članicami.

(24) Za povečanje privlačnosti posebnega niza pravil, ki jih uvaja ta direktiva, in omogočanje, da prinese pričakovane koristi za konkurenčnost podjetij v Uniji, bi bilo treba državljanom tretjih držav, premeščenih znotraj podjetja, omogočiti ugodne pogoje za združitev družine v državi članici, ki prva izda dovoljenje za prebivanje na podlagi te direktive. Ta pravica bi dejansko odpravila pomembno oviro za osebe, ki bi se lahko premestile znotraj podjetja, preden sprejmejo premestitev. Za ohranitev enotnosti družine bi moralo biti družinskim članom osebe, premeščene znotraj podjetja v drugo državo članico, omogočeno, da se ji pridružijo v skladu s pogoji nacionalne zakonodaje navedene države članice.

(25) Ta direktiva ne bi smela veljati za državljane tretjih držav, ki zaprosijo za prebivanje v državi članici kot raziskovalci zaradi izvedbe raziskovalnega projekta, saj spadajo na področje uporabe Direktive Sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005 o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanom tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja[12].

(26) Ker države članice same ne morejo zadovoljivo doseči ciljev posebnega postopka za sprejem ter sprejetja pogojev za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav zaradi premestitev znotraj podjetja ter bi torej ta cilja zaradi obsega in učinkov ukrepov lažje dosegla Unija, lahko ta sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(27) Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

(28) [V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter brez poseganja v člen 4 navedenega protokola ti državi članici ne sodelujeta pri sprejetju te direktive, ki zato zanju ni zavezujoča in se na njunem ozemlju ne uporablja.]

(29) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanjo ni zavezujoča in se na njenem ozemlju ne uporablja –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1 Vsebina

Ta direktiva določa:

(a) pogoje za vstop državljanov tretjih držav in njihovih družinskih članov na ozemlje držav članic ter njihovo več kot trimesečno prebivanje na tem ozemlju v okviru premestitev znotraj podjetja;

(b) pogoje za vstop in več kot trimesečno prebivanje državljanov tretjih držav iz točke (a) v državah članicah, ki niso država članica, ki državljanu tretje države prva izda dovoljenje za prebivanje na podlagi te direktive.

Člen 2Področje uporabe

1. Ta direktiva se uporablja za državljane tretjih držav, ki prebivajo zunaj ozemlja države članice in zaprosijo za sprejem na ozemlje države članice v okviru premestitve znotraj podjetja.

2. Ta direktiva se ne uporablja za državljane tretjih držav, ki:

(a) zaprosijo za prebivanje v državi članici kot raziskovalci v smislu Direktive 2005/71/ES zaradi izvedbe raziskovalnega projekta;

(b) imajo na podlagi sporazumov med Unijo in njenimi državami članicami ter tretjimi državami enako pravico do prostega gibanja kot državljani Unije ali so zaposleni v podjetju s sedežem v navedenih tretjih državah;

(c) opravljajo dejavnosti v imenu podjetij s sedežem v drugi državi članici v okviru opravljanja storitev v smislu člena 56 Pogodbe o delovanju Evropske unije, niti za tiste, ki jih podjetja s sedežem v državi članici napotijo zaradi opravljanja storitev v skladu z Direktivo 96/71/ES.

Člen 3Opredelitve pojmov

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) „državljan tretje države“ pomeni vsako osebo, ki ni državljan Unije v smislu člena 20(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

(b) „premestitev znotraj podjetja“ pomeni začasno napotitev državljana tretje države iz podjetja, katerega sedež je zunaj ozemlja države članice in ki ima s tem državljanom tretje države sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, v podjetje, ki pripada gospodarski družbi ali isti skupini podjetij s sedežem na tem ozemlju;

(c) „oseba, premeščena znotraj podjetja,“ pomeni vsakega državljana tretje države, ki je premeščen znotraj podjetja;

(d) „gostiteljsko podjetje“ pomeni podjetje, ne glede na njegovo pravno obliko, ki ima sedež na ozemlju države članice in v katero je državljan tretje države premeščen;

(e) „vodstveni delavec“ pomeni vsako osebo na vodilnem položaju, ki predvsem vodi upravljanje gostiteljskega podjetja in ki jo na splošno nadzorujejo ali usmerjajo zlasti upravni odbor ali delničarji podjetja ali drug enakovreden organ; ta položaj obsega: vodenje gostiteljskega podjetja, oddelka ali enote gostiteljskega podjetja, nadzorovanje dela drugih zaposlenih, ki opravljajo nadzorne, strokovne ali vodstvene naloge, osebno pristojnost za zaposlovanje in odpuščanje ali priporočanje zaposlovanja, odpuščanja ali drugih ukrepov v zvezi z osebjem;

(f) „strokovnjak“ pomeni vsako osebo s posebnimi znanji, ki so bistvena in značilna za gostiteljsko podjetje, ob upoštevanju ne le znanja, značilnega za gostiteljsko podjetje, ampak tudi ustrezno visoke ravni kvalifikacij glede na vrsto dela ali trgovine, ki zahteva posebno tehnično znanje;

(g) „diplomirani pripravnik“ pomeni vsako osebo z visokošolsko izobrazbo, ki je premeščena zaradi poglobitve njenega znanja in izkušenj v podjetju zaradi priprave na zaposlitev na vodstvenem položaju v podjetju;

(h) „visokošolska izobrazba“ pomeni vsako diplomo, spričevalo ali drugo dokazilo o formalnih kvalifikacijah, ki ga je izdal pristojni organ in ki potrjuje uspešen zaključek najmanj triletnega posrednješolskega visokošolskega programa, to je sklopa predmetov v izobraževalni instituciji, ki jo država, v kateri ima izobraževalna institucija sedež, priznava kot visokošolsko institucijo;

(i) „družinski člani“ pomenijo državljane tretje države iz člena 4(1) Direktive Sveta 2003/86/ES[13];

(j) „dovoljenje za osebo, premeščeno znotraj podjetja,“ pomeni vsako dovoljenje z zaznamkom „oseba, premeščena znotraj podjetja,“ na podlagi katerega lahko imetnik prebiva in dela na ozemlju države članice v skladu s to direktivo;

(k) „enotni postopek za oddajo vlog“ pomeni postopek, ki na podlagi ene vloge za izdajo dovoljenja za prebivanje in delo državljanu tretje države na ozemlju države članice privede do odločitve glede te vloge;

(l) „skupina podjetij“ za namene te direktive pomeni dve ali več podjetij, katerih povezanost je bila v skladu z nacionalno zakonodajo priznana v naslednji obliki: podjetje, ki je neposredno ali posredno povezano z drugim podjetjem: je lastnik večine vpisanega kapitala navedenega podjetja; ali nadzoruje večino glasov, ki pripadajo izdanemu delniškemu kapitalu podjetja; ali lahko imenuje več kot polovico članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa podjetja;

(m) „prva država članica“ pomeni državo članico, ki državljanu tretje države prva izda dovoljenje za prebivanje na podlagi te direktive;

(n) „splošno veljavna kolektivna pogodba“ pomeni kolektivno pogodbo, ki jo morajo upoštevati vsa podjetja na zemljepisnem območju ter zadevni poklici ali gospodarske panoge. Kadar sistem za priznavanje splošne veljavnosti kolektivnih pogodb ni vzpostavljen, lahko države članice izhajajo iz kolektivnih pogodb, ki so splošno veljavne za vsa podobna podjetja na zemljepisnem območju ter za zadevne poklice ali gospodarske panoge, in/ali kolektivnih pogodb, ki so jih sklenili najbolj reprezentativni delodajalci in delovne organizacije na nacionalni ravni ter ki veljajo na ozemlju posamezne države članice.

Člen 4Ugodnejše določbe

1. Ta direktiva se uporablja brez poseganja v ugodnejše določbe:

(a) prava Unije, vključno z dvostranskimi in večstranskimi sporazumi, sklenjenimi med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter eno ali več tretjimi državami na drugi;

(b) dvostranskih ali večstranskih sporazumov, sklenjenih med eno ali več državami članicami in eno ali več tretjimi državami.

2. Ta direktiva ne posega v pravico držav članic, da sprejmejo ali ohranijo ugodnejšo ureditev za osebe, za katere se uporablja, in sicer glede člena 3(i) ter členov 12, 14 in 15.

POGLAVJE IIPOGOJI ZA SPREJEM

Člen 5Merila za sprejem

1. Brez poseganja v člen 10 državljan tretje države, ki zaprosi za sprejem v skladu s to direktivo:

(a) zagotovi dokazila, da gostiteljsko podjetje in podjetje s sedežem v tretji državi pripadata istemu podjetju ali isti skupini podjetij;

(b) zagotovi dokazila, da je bil zaposlen v isti skupini podjetij najmanj 12 mesecev neposredno pred datumom premestitve znotraj podjetja, če tako določa nacionalna zakonodaja, in da ga bo mogoče po opravljeni nalogi premestiti nazaj v podjetje, ki pripada navedeni skupini podjetij in ima sedež v tretji državi;

(c) predloži potrdilo delodajalca o napotitvi, ki vsebuje:

(i) navedbo trajanja premestitve in kraja gostiteljskega podjetja ali podjetij v zadevni državi članici;

(ii) dokazila, da bo v gostiteljskem podjetju ali podjetjih v zadevni državi članici zaposlen kot vodstveni delavec, strokovnjak ali diplomirani pripravnik;

(iii) navedbo višine plačila med premestitvijo;

(d) zagotovi dokazila, da ima poklicne kvalifikacije, ki so v državi članici, v katero je bil sprejet, potrebne za delovno mesto vodstvenega delavca ali strokovnjaka, ali če gre za diplomiranega pripravnika, da ima zahtevano visokošolsko izobrazbo;

(e) predloži dokumente, ki potrjujejo, da izpolnjuje pogoje, ki so v nacionalni zakonodaji za državljane Unije določeni za opravljanje reguliranega poklica, ki ga bo opravljala premeščena oseba;

(f) predloži veljavno potno listino, kot jo določa nacionalna zakonodaja, po potrebi pa tudi vlogo za izdajo vizuma ali vizum;

(g) brez poseganja v veljavne dvostranske sporazume predloži dokazila, da ima ali – če tako določa nacionalna zakonodaja – da je zaprosil za zdravstveno zavarovanje za vsa tveganja, za katera so običajno zavarovani državljani zadevne države članice, in sicer za obdobje, v katerem tako zdravstveno zavarovanje ter s tem povezana upravičenost do storitev in prejemkov nista zagotovljena s pogodbo o zaposlitvi ali na njeni podlagi;

(h) ne pomeni nevarnosti za javni red, javno varnost ali javno zdravje.

2. Države članice zahtevajo izpolnitev vseh pogojev iz zakonov ali drugih predpisov in/ali splošno veljavnih kolektivnih pogodb, ki veljajo za napotene delavce v podobnem položaju v ustrezni poklicni panogi, in sicer glede navedbe višine plačila med premestitvijo.

Kadar sistem za priznavanje splošne veljavnosti kolektivnih pogodb ni vzpostavljen, lahko države članice po lastni volji izhajajo iz kolektivnih pogodb, ki so splošno veljavne za vsa podobna podjetja na zemljepisnem območju ter za zadevne poklice ali gospodarske panoge, in/ali kolektivnih pogodb, ki so jih sklenili najbolj reprezentativni delodajalci in delovne organizacije na nacionalni ravni ter ki veljajo na ozemlju posamezne države članice.

3. Poleg dokazil iz odstavkov 1 in 2 vsak državljan tretje države, ki zaprosi za sprejem kot diplomirani pripravnik, predloži pogodbo o usposabljanju, ki vsebuje opis programa usposabljanja, njegovo trajanje in pogoje, v katerih se bo prosilca med izvajanjem programa nadzorovalo.

4. Če premestitev zadeva gostiteljska podjetja v več državah članicah, vsak državljan tretje države, ki zaprosi za sprejem v skladu s to direktivo, predloži dokazila o obveščanju, zahtevanem na podlagi člena 16(1)(b).

5. Vsaka sprememba, ki vpliva na pogoje za sprejem iz tega člena, se sporoči pristojnim organom zadevne države članice.

Člen 6Razlogi za zavrnitev

1. Države članice zavrnejo vlogo, če pogoji iz člena 5 niso izpolnjeni ali če so bili predloženi dokumenti pridobljeni nepošteno oziroma so bili ponarejeni ali prirejeni.

2. Države članice zavrnejo vlogo, če sta bila delodajalec ali gostiteljsko podjetje v skladu z nacionalno zakonodajo kaznovana zaradi neprijavljenega dela in/ali nezakonite zaposlitve.

3. Države članice lahko zavrnejo vlogo na podlagi števila sprejetih državljanov tretjih držav.

4. Če premestitev zadeva gostiteljska podjetja v več državah članicah, država članica, v kateri je bila vložena vloga, omeji zemljepisni obseg veljavnosti dovoljenja na države članice, v katerih so pogoji iz člena 5 izpolnjeni.

Člen 7Odvzem dovoljenja ali zavrnitev podaljšanja dovoljenja

1. Države članice odvzamejo dovoljenje za osebo, premeščeno znotraj podjetja, ali zavrnejo njegovo podaljšanje v naslednjih primerih:

(a) če je bilo pridobljeno nepošteno oziroma je bilo ponarejeno ali prirejeno; ali

(b) če imetnik dovoljenja v državi članici prebiva za namene, za katere mu dovoljenje ni bilo izdano.

2. Države članice lahko odvzamejo dovoljenje za osebo, premeščeno znotraj podjetja, ali zavrnejo njegovo podaljšanje v naslednjih primerih:

(a) če pogoji iz člena 5 niso bili izpolnjeni ali niso več izpolnjeni; ali

(b) zaradi razlogov javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja.

Člen 8Kazni

Države članice lahko štejejo gostiteljsko podjetje za odgovorno in predvidijo kazni za neizpolnjevanje pogojev za sprejem. Navedene kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

POGLAVJE IIIPOSTOPEK IN DOVOLJENJE

Člen 9Dostop do informacij

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da so na voljo informacije o vstopu in prebivanju, tudi o pravicah, ter o vseh dokaznih listinah, potrebnih za vlogo.

Člen 10Vloge za sprejem

1. Države članice določijo, ali vlogo vloži državljan tretje države ali gostiteljsko podjetje.

2. Vloga se obravnava in prouči samo, če državljan tretje države prebiva zunaj ozemlja države članice, v katero želi biti sprejet.

3. Vloga se vloži pri organih države članice, v kateri poteka večina nalog v okviru premestitve znotraj podjetja.

4. Države članice imenujejo organ, ki je pristojen za sprejemanje vlog in izdajo dovoljenj za osebe, premeščene znotraj podjetja.

5. Vloga se vloži v enotnem postopku obravnavanja vlog.

6. Zadevna država članica zagotovi državljanom tretje države, katerih vloge za sprejem so bile sprejete, vse potrebno za pridobitev zahtevanega vizuma.

7. Vloge nekaterih skupin podjetij, ki so jim države članice v skladu z nacionalno zakonodajo ali upravno prakso priznale status skupine podjetij, se lahko obravnavajo v poenostavljenih postopkih.

Status se jim prizna za največ tri leta na podlagi:

(a) informacij v zvezi s finančnim položajem skupine podjetij, ki naj bi osebi, premeščeni znotraj podjetja, zagotovila zahtevano višino plačila in raven pravic iz člena 14;

(b) dokazil o izpolnjevanju pogojev za sprejem glede predhodnih premestitev;

(c) dokazil o upoštevanju davčnih zakonov in drugih predpisov v državi gostiteljici;

(d) informacij v zvezi s prihodnjimi premestitvami.

8. V okviru poenostavljenih postopkov iz odstavka 7 se:

(a) prosilec oprosti predložitve dokumentov iz člena 5, če so bili ti predhodno predloženi in so še vedno veljavni;

(b) lahko v skrajšanem postopku za sprejem izdajo dovoljenja za osebe, premeščene znotraj podjetja, prej kot v času, določenem v členu 12(1); ali

(c) izdaja vizumov posebej poenostavi.

9. Skupina podjetij, ki ji je bil priznan status skupine podjetij v skladu z odstavkom 7, obvesti pristojni organ o vseh spremembah, ki vplivajo na pogoje za sprejem.

10. Države članice določijo ustrezne kazni, vključno z odvzemom statusa, če skupina podjetij ne predloži dokazil in informacij iz odstavka 7.

Člen 11Dovoljenje za osebo, premeščeno znotraj podjetja

1. Osebi, premeščeni znotraj podjetja, ki izpolnjuje upravna merila iz člena 5 in katere vlogi so ugodili pristojni organi, se izda dovoljenje za osebo, premeščeno znotraj podjetja.

2. Dovoljenje za osebo, premeščeno znotraj podjetja, velja najmanj eno leto ali toliko časa, kot traja premestitev na ozemlje zadevne države članice, odvisno od tega, katero obdobje je krajše, in se lahko podaljša za največ tri leta za vodstvene delavce in strokovnjake ter eno leto za diplomirane pripravnike.

3. Dovoljenje za osebo, premeščeno znotraj podjetja, izdajo pristojni organi države članice v enotni obliki, določeni v Uredbi Sveta (ES) št. 1030/2002[14]. Države članice v skladu s točko (a) 7.5–9 Priloge k navedeni uredbi na dovoljenju za prebivanje navedejo informacije v zvezi z dovoljenjem za delo pod pogoji iz člena 13.

4. Države članice v polje „vrsta dovoljenja“ vnesejo zaznamek „oseba, premeščena znotraj podjetja,“ in naziv zadevne skupine podjetij. Države članice izdajo imetniku dovoljenja za osebo, premeščeno znotraj podjetja, dodaten dokument s seznamom podjetij, ki lahko gostijo državljana tretje države, vsakič, ko se navedeni seznam spremeni, pa tudi popravek navedenega seznama.

5. Države članice ne izdajo nobenih dodatnih dovoljenj, zlasti nikakršnih dovoljenj za delo.

Člen 12Procesna jamstva

1. Pristojni organi zadevne države članice odločijo o vlogi za sprejem osebe v državo članico kot osebe, premeščene znotraj podjetja, ali za popravek dodatnega dokumenta iz člena 11(4) in prosilca o tem pisno obvestijo v 30 dneh od vložitve popolne vloge v skladu s postopki obveščanja, določenimi v nacionalni zakonodaji zadevne države članice. V izjemnih primerih, ki vključujejo zapletene vloge, vključno z vlogami v zvezi z gostiteljskimi podjetji v več državah članicah, se lahko ta rok podaljša za največ 60 dni.

2. Če so informacije, priložene v podporo vlogi, pomanjkljive, pristojni organi v razumnem roku obvestijo prosilca, da so potrebne dodatne informacije, in določijo razumen rok za njihovo predložitev.

3. Prosilci so pisno obveščeni o vseh odločitvah o zavrnitvi vloge ali o vseh odločitvah o zavrnitvi podaljšanja ali odvzemu dovoljenja za osebo, premeščeno znotraj podjetja, zoper te odločitve pa je mogoče v zadevni državi članici vložiti pravno sredstvo v skladu z nacionalno zakonodajo. V obvestilu se navedejo razlogi za odločitev, mogoča pravna sredstva in rok za ukrepanje.

POGLAVJE IVPRAVICE

Člen 13Pravice na podlagi dovoljenja za osebo, premeščeno znotraj podjetja

Imetnik dovoljenja za osebo, premeščeno znotraj podjetja, v času njegove veljavnosti uživa vsaj naslednje pravice:

1. pravico do vstopa in bivanja na ozemlju države članice, ki je dovoljenje izdala;

2. pravico prostega dostopa do celotnega ozemlja države članice, ki je izdala dovoljenje, ob upoštevanju omejitev, določenih z nacionalno zakonodajo;

3. pravico do opravljanja določene poklicne dejavnosti na podlagi dovoljenja v skladu z nacionalno zakonodajo, in sicer v katerem koli drugem podjetju iz iste skupine podjetij, navedenih v dodatnem dokumentu iz člena 11(4) v skladu s členom 16;

4. pravico do opravljanja svojih nalog pri strankah podjetij iz iste skupine podjetij, navedenih v dodatnem dokumentu iz člena 11(4), dokler traja delovno razmerje s podjetjem s sedežem v tretji državi.

Člen 14 Pravice

Ne glede na veljavno zakonodajo o delovnih razmerjih so osebe, premeščene znotraj podjetja, upravičene do:

1. pogojev za zaposlitev, ki veljajo za napotene delavce v podobnem položaju, kot jih določajo zakoni ali drugi predpisi in/ali splošno veljavne kolektivne pogodbe v državi članici, v katero so bile te osebe sprejete v skladu s to direktivo.

Kadar sistem za priznavanje splošno veljavnih kolektivnih pogodb ni vzpostavljen, lahko države članice po lastni volji izhajajo iz kolektivnih pogodb, ki so splošno veljavne za vsa podobna podjetja na zemljepisnem območju ter za zadevne poklice ali gospodarske panoge, in/ali kolektivnih pogodb, ki so jih sklenili najbolj reprezentativni delodajalci in delovne organizacije na nacionalni ravni ter ki veljajo na ozemlju posamezne države članice;

2. enakega obravnavanja, kot so ga deležni državljani države članice gostiteljice, kar zadeva:

(a) svobodo združevanja, pripadnosti in članstva v organizaciji, ki zastopa delavce ali delodajalce, ali v kateri koli organizaciji, katere člani opravljajo poseben poklic, vključno z ugodnostmi, ki jih nudijo te organizacije, in sicer brez poseganja v nacionalne predpise o javnem redu in javni varnosti;

(b) priznavanje diplom, spričeval in drugih poklicnih kvalifikacij v skladu z zadevnimi nacionalnimi postopki;

(c) določbe nacionalne zakonodaje glede področij socialne varnosti iz člena 3 Uredbe (ES) št. 883/04, in sicer brez poseganja v veljavne dvostranske sporazume. V primeru mobilnosti med državami članicami se brez poseganja v veljavne dvostranske sporazume ustrezno uporablja Uredba Sveta (ES) št. 859/2003[15];

(d) plačilo pokojnin iz obveznega pokojninskega zavarovanja na podlagi predhodne zaposlitve delavca, ko se ta preseli v tretjo državo, in sicer brez poseganja v Uredbo (ES) št. 859/2003 in veljavne dvostranske sporazume;

(e) dostop do blaga in storitev ter dobavo blaga in zagotavljanje storitev, ki so na voljo javnosti, razen socialnih stanovanj in svetovalnih storitev služb za zaposlovanje.

Pravica do enakega obravnavanja iz odstavka 2 ne posega v pravico države članice, da v skladu s členom 7 odvzame dovoljenje ali zavrne njegovo podaljšanje.

Člen 15Družinski člani

1. Uporablja se Direktiva Sveta 2003/86/ES, in sicer ob upoštevanju odstopanj iz tega člena.

2. Z odstopanjem od člena 3(1) in člena 8 Direktive 2003/86/ES združitev družine v prvi državi članici ni odvisna od zahteve, da mora imeti imetnik dovoljenja, izdanega na podlagi te direktive, realne možnosti za pridobitev pravice do stalnega prebivanja in je v navedeni državi članici prebival najkrajše določeno obdobje.

3. Z odstopanjem od zadnjega pododstavka člena 4(1) in od člena 7(2) Direktive 2003/86/ES lahko prva država članica uporabi merila za integracijo iz navedenih določb šele potem, ko je zadevnim osebam dovoljena združitev družine.

4. Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 5(4) Direktive 2003/86/ES prva država članica izda dovoljenja za prebivanje družinskim članom najpozneje dva meseca od dne vložitve vloge, če so izpolnjeni pogoji za združitev družine.

5. Z odstopanjem od člena 13(2) in (3) Direktive 2003/86/ES je obdobje veljavnosti dovoljenj za prebivanje družinskih članov v prvi državi članici enako obdobju veljavnosti dovoljenja za prebivanje, izdanega osebi, premeščeni znotraj podjetja, če to omogoča obdobje veljavnosti njihovih potnih listin.

POGLAVJE VMOBILNOST MED DRŽAVAMI ČLANICAMI

Člen 16Mobilnost med državami članicami

1. Državljanom tretjih držav, ki jim je bilo izdano dovoljenje za osebo, premeščeno znotraj podjetja, v prvi državi članici, ki izpolnjujejo merila za sprejem iz člena 5 in zaprosijo za dovoljenje za osebo, premeščeno znotraj podjetja, v drugi državi članici, se dovoli delo v katerem koli podjetju, ki ima sedež v navedeni državi članici in pripada isti skupini podjetij, ter pri strankah navedenega gostiteljskega podjetja pod pogoji iz člena 13(4), na podlagi dovoljenja za prebivanje, izdanega v prvi državi članici, in dodatnega dokumenta iz člena 11(4), če:

(a) premestitev v drugih državah članicah ne traja dlje od dvanajst mesecev;

(b) je prosilec pristojnemu organu druge države članice pred svojo premestitvijo v navedeno državo članico predložil dokumente iz člena 5(1), (2) in (3) v zvezi s premestitvijo v navedeno državo članico ter prvi državi članici predložil dokazila o taki predložitvi.

2. Če trajanje premestitve v drugo državo članico presega dvanajst mesecev, lahko druga država članica zahteva, naj se v navedeni državi članici vloži nova vloga za dovoljenje za prebivanje osebe, premeščene znotraj podjetja.

Če se z zadevno zakonodajo za izvajanje mobilnosti zahteva vizum ali dovoljenje za prebivanje, se taki vizumi ali dovoljenja izdajo pravočasno, in sicer v takem roku, da opravljanje nalog ni ovirano, hkrati pa imajo pristojni organi na voljo dovolj časa za obravnavo vlog.

Države članice ne zahtevajo, naj osebe, premeščene znotraj podjetja, zapustijo njihovo ozemlje, da bi vložile vloge za izdajo vizumov ali dovoljenj za prebivanje.

3. Premestitev v Evropsko unijo ne sme trajati več kot tri leta za vodstvene delavce in strokovnjake ter eno leto za diplomirane pripravnike.

POGLAVJE VIKONČNE DOLOČBE

Člen 17Statistični podatki

1. Države članice sporočijo Komisiji statistične podatke o številu prvič izdanih ali podaljšanih dovoljenj za prebivanje, in če je mogoče, o številu dovoljenj za prebivanje za namene premestitve znotraj podjetja, ki so bila državljanom tretjih držav odvzeta, pri čemer morajo biti ti podatki razvrščeni po državljanstvu, starosti in spolu, delovnem mestu premeščene osebe (vodstveni delavec, strokovnjak in diplomirani pripravnik), trajanju veljavnosti dovoljenja in gospodarskem sektorju.

2. Statistični podatki iz odstavka 1 se sporočijo v skladu z Uredbo (ES) št. 862/2007[16].

3. Statistični podatki iz odstavka 1 se nanašajo na referenčna obdobja enega koledarskega leta in se predložijo Komisiji v šestih mesecih od konca referenčnega leta. Prvo referenčno leto je leto […….].

Člen 18 Poročila

Komisija najpozneje do [tri leta od datuma prenosa te direktive] in vsaka tri leta po tem Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive v državah članicah, vključno z morebitnimi potrebnimi predlogi.

Člen 19Kontaktne točke

1. Države članice določijo kontaktne točke, pristojne za prejemanje in pošiljanje informacij, potrebnih za izvajanje člena 16.

2. Države članice zagotovijo ustrezno sodelovanje pri izmenjavi informacij in dokumentov iz odstavka 1.

Člen 20Prenos

1. Države članice najpozneje do [dve leti po začetku veljavnosti] sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov ter ji predložijo korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih določb nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 21Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati […] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 22Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije.

V Bruslju, [...]

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik[pic][pic][pic][pic][pic][pic]

[1] COM(2007) 637 in 638 z dne 23. oktobra 2007.

[2] UL C 274, 19.9.1996, str. 3.

[3] Glej dokumenta STO S/L/286 in S/C/W/273, Dodatek 1, z dne 18. decembra 2006.

[4] Predlog direktive o enotnem postopku obravnavanja vlog za državljane tretjih držav, da lahko prebivajo in delajo na ozemlju države članice, ter o skupnih pravicah za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici.

[5] UL C , , str. .

[6] UL C , , str. .

[7] COM(2010) 2020.

[8] COM(2005) 669.

[9] Dokumenta STO S/L/286 in S/C/W/273, Dodatek 1, z dne 18. decembra 2006.

[10] UL L 18, 21.1.1997, str. 1.

[11] UL L 166, 30.4.2004, str. 1.

[12] UL L 289, 3.11.2005, str. 15.

[13] UL L 251, 3.10.2003, str. 12.

[14] UL L 157, 15.6.2002, str. 1.

[15] UL L 124, 20.5.2003, str. 1.

[16] UL L 199, 31.7.2007, str. 23 .