19.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 274/1

(1)

Komisija je iz različnih časopisnih člankov, objavljenih spomladi leta 2009, izvedela, da naj bi sklad Fonds de Modernisation des Equipementiers Automobiles (sklad za posodobitev podjetij, ki proizvajajo avtomobilsko opremo, v nadaljnjem besedilu: sklad FMEA) v podjetje Trèves vložil 55 milijonov EUR. Z dopisi z dne 5. maja 2009, 11. junija 2009, 10. julija 2009 in 4. novembra 2009 je od francoskih organov zahtevala informacije v zvezi s tem. Navedeni organi so na zahteve odgovorili v dopisih (ali z elektronsko pošto) z dne 5. junija 2009, 23. junija 2009, 18. avgusta 2009, 18. novembra 2009 in 23. decembra 2009.

(2)

Poleg tega je bil 8. januarja 2010 na zahtevo francoskih organov organiziran sestanek v prostorih Komisije. Po tem sestanku so francoski organi z elektronsko pošto z dne 15. januarja 2010 predložili dodatne informacije.

(3)

Komisija je z dopisom z dne 29. januarja 2010 Francijo obvestila, da bo začela postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) v zvezi z naložbami sklada FMEA in v zvezi z načrtom odloga plačila davčnih obveznosti in socialnih prispevkov (tako imenovani „načrt poravnave“), ki ga je podjetju Trèves odobrila francoska uprava. Francija je pripombe glede začetka formalnega postopka preiskave poslala 25. marca 2010.

(4)

Odločitev Komisije, da začne postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo pripombe o zadevnih ukrepih.

(5)

Komisija je v zvezi s tem prejela pripombe naslednjih zainteresiranih strani: Italijanske republike, podjetja Trèves, skupine PSA Peugeot Citroën, skupine Renault, konkurenta podjetja Trèves, ki je želel ostati anonimen, in sklada FMEA. (3) Te pripombe je posredovala Franciji, da bi ta lahko nanje odgovorila; pripombe Francije je prejela z dopisom z dne 5. oktobra 2010. S francoskimi organi je bil 18. novembra 2010 organiziran tudi sestanek. Komisiji so bile dodatne informacije poslane še z elektronsko pošto z dne 21. decembra 2010 in 22. februarja 2011.

(6)

Pred opisom obravnavanih ukrepov je treba predstaviti Fonds Stratégique d’Investissement (strateški sklad za naložbe, v nadaljnjem besedilu: sklad FSI), sklad FMEA, CDC Entreprises, družbo za upravljanje sklada FMEA (točka II.1), ter podjetje Trèves in ukrepe, sprejete v zvezi z njim (točka II.2 v nadaljevanju). Na koncu bodo pojasnjeni razlogi za začetek formalnega postopka preiskave v zvezi z naložbo sklada FMEA ter načrtom odloga plačila davčnih obveznosti in socialnih prispevkov (točka II.3 v nadaljevanju).

(7)

Francija je zaradi krize, ki se je začela leta 2008, v podporo svojemu gospodarstvu oblikovala strateški sklad za naložbe (Fonds Stratégique d’Investissement). Kmalu zatem je ta v partnerstvu s skupino PSA Peugeot Citroën (v nadaljnjem besedilu: PSA) in skupino Renault (v nadaljnjem besedilu: Renault) ustanovil sklad FMEA. Medtem ko sklad FSI posreduje pri vseh vrstah podjetij ne glede na zadevni gospodarski sektor, pa sklad FMEA posreduje samo v korist proizvajalcev opreme v avtomobilski industriji.

(8)

Sklad Fonds Stratégique d’Investissement, ki razpolaga z 20 milijardami EUR, je francoska država ustanovila decembra 2008, da bi se odzvala na kapitalske potrebe podjetij, ki naj bi pripomogla k rasti in konkurenčnosti francoskega gospodarstva. Po besedah vodstva sklada FSI ta vlaga samo v podjetja, ki imajo dobre možnosti za rast in prispevek h konkurenčnosti francoskega gospodarstva.

(9)

Sklad FSI je v 49-odstotni lasti francoske države in 51-odstotni lasti Caisse des Dépôts et Consignations (francoska depozitna in konsignacijska družba, v nadaljnjem besedilu: CDC). CDC „in njene hčerinske družbe sestavljajo javno skupino, ki opravlja storitve splošnega pomena in gospodarskega razvoja“ Francije (4), njeno vodstvo pa je imenovano z odlokom.

(10)

Upravnemu odboru sklada FSI predseduje generalni direktor družbe CDC, poleg predsednika pa ga sestavlja še šest članov upravnega odbora, od katerih eden zastopa družbo CDC, dva zastopata državo (generalni direktor za državne deleže in generalni direktor za podjetja), trije pa zastopajo interese podjetij (direktorji podjetij SCOR, Essilor in Artémis).

(11)

FMEA je skupni sklad tveganega kapitala, namenjen spodbujanju konkurenčnih proizvajalcev avtomobilske opreme, ki lahko svojim strankam ponudijo raziskovalne in razvojne zmogljivosti ter okrepljeno mednarodno podporo. Sam ali z drugimi zasebnimi vlagatelji ali drugimi skladi izvaja naložbe v višini do 60 milijonov EUR, in sicer v izključno korist svojih vlagateljev.

(12)

Sklad FMEA je bil ustanovljen (25. marca 2009) v okviru načrta pomoči avtomobilski industriji, ki ga je predsednik Francoske republike napovedal 4. decembra 2008. Razpolaga s 600 milijoni EUR, ki so jih prispevali sklad FSI (200 milijonov EUR) ter skupini PSA (200 milijonov EUR) in Renault (200 milijonov EUR).

(13)

Sklad upravlja družba CDC Entreprises, ki je hčerinska družba družbe CDC. O naložbah tako odloča družba CDC Entreprises.

(14)

V okviru sklada FMEA delujeta izbirni in naložbeni odbor, ki pripravita dokumentacijo, na podlagi katere družba za upravljanje CDC Entreprises nato izvede naložbo. V teh odborih so enakovredno zastopani vsi trije vlagatelji: PSA, Renault in sklad FSI.

(15)

V skladu s temeljnim statutom sklada FMEA se mora družba za upravljanje o strateški naravi naložbenih projektov obvezno posvetovati z izbirnim odborom. Njegova posvetovalna mnenja za družbo za upravljanje niso zavezujoča. Sprejmejo se z dvotretjinsko večino.

(16)

Z izbirnim odborom se je treba obvezno posvetovati pred vsako naložbo ali dezinvesticijo oziroma o vsakem odstopanju od meril in pravil naložbene politike. Tudi kadar presoja naložbeni projekt ali projekt dezinvestiranja, se njegova mnenja sprejmejo z dvotretjinsko večino, za družbo za upravljanje pa niso zavezujoča. Vendar se izdano mnenje šteje za negativno, če eden od treh vlagateljev glasuje proti. V tem primeru se naložbeni projekt ali projekt dezinvestiranja znova predloži izbirnemu odboru.

(17)

Družba CDC Entreprises je eden od večjih akterjev na področju kapitalskih naložb v Franciji. Zanjo veljajo vsa pravila, ki jih francoski organ za finančne trge (Autorité des Marchés Financiers) določi za upravljanje sredstev za tretje osebe, zlasti pravila o neodvisnosti pri odločanju za naložbe in preprečevanju navzkrižja interesov. Družba CDC Entreprises med drugim upravlja naložbe sklada FSI v mala in srednja podjetja, ki ne kotirajo na borzi, ter naložbe v imenu družbe CDC in drugih vlagateljev.

(18)

CDC Entreprises je hčerinska družba v 100-odstotni lasti družbe CDC. Predsednika in generalnega direktorja družbe CDC Entreprises imenuje njen upravni odbor, katerega člane imenuje družba CDC.

(19)

Družba CDC Entreprises je s skladom FSI sklenila sporazum o pomoči in svetovanju, na podlagi katerega posebna skupina sklada FSI družbi CDC Entreprises pomaga pri predhodni izbiri naložbenih projektov (med drugim opravlja študije izvedljivosti in presojo tveganj, študijo in pomoč pri izvedbi teh ukrepov) in spremljanju uresničenih naložb.

(20)

Zaradi organizacije in delovanja odborov sklada FMEA je samo družba CDC Entreprises pooblaščena za zastopanje sklada FMEA. Sklepi odborov za družbo za upravljanje niso zavezujoči (razen odstopanj od meril in pravil naložbene politike ter obvladovanja navzkrižij interesov, vendar to v tej zadevi ni pomembno). Francoski organi so pojasnili, da se družbi CDC Entreprises do zdaj še ni zdelo potrebno, da bi glede naložb nasprotovala mnenjem odbora.

(21)

V spodnjem diagramu 1 so prikazane povezave med francosko državo, družbama CDC in CDC Entreprises, skladoma FSI in FMEA ter skupinama PSA in Renault.

Diagram 1

Povezave med francosko državo, družbama CDC in CDC Entreprises, skladoma FSI in FMEA ter skupinama PSA in Renault

(22)

Podjetje Trèves je specializirano za proizvodnjo notranje opreme motornih vozil. Pred začetkom izvajanja sedanjega načrta prestrukturiranja je podjetje zaposlovalo približno 6 500 oseb (načrt prestrukturiranja zadeva 1 300 oseb). Ukvarja se s tremi področji dejavnosti: zvočno izolacijo (5), sedeži in deli sedežev ter tekstilom. Podjetje je nekdaj sestavljalo devet tovarn (dve sta zdaj zaprti) v 14 državah (med drugim v Španiji, Združenem kraljestvu, Portugalski, Sloveniji in Češki republiki). V Franciji ustvari 40 % prometa. Njegovi najpomembnejši kupci so Renault, Peugeot SA, Volkswagen, Nissan in Toyota.

(23)

Podjetje Trèves je tik pred izbruhom krize v letu 2008 začelo uživati koristi prvega načrta prestrukturiranja, ki je bil uveden leta 2005 ter namenjen zmanjšanju števila zaposlenih in racionalizaciji proizvodnih zmogljivosti. Ob nastopu krize se je odločilo spremeniti in poglobiti načrt prestrukturiranja, zato se je želelo s posojilodajalci posvetovati v okviru poravnalnega postopka (6).

(24)

Med delničarjem podjetja Trèves (holding „Severt“, edini delničar), družbami skupine Trèves, posojilodajalci (to je bankami) in skladom FMEA je bil tako 25. maja 2009 sklenjen protokol o poravnavi. Ta temelji na izvedbi načrta prestrukturiranja (ta načrt je opisan v razdelku V.1.1).

(25)

Finančna sredstva za načrt prestrukturiranja so bila ocenjena na [110–140] (7) milijonov EUR. V okviru tega so različne strani sprejele zaveze, opisane v protokolu z dne 25. maja 2009.

(26)

Proizvajalca vozil Peugeot in Renault sta se zavezala, da bosta v okviru financiranja […] prispevala 33,3 milijona EUR.

(27)

Skupina Trèves se je zavezala, da bo po najboljših močeh v letu 2009 zagotovila znesek v višini [5–20] % likvidnostnih potreb, to je [5–30] milijonov EUR.

(28)

Banke so dodelile novo bančno posojilo v višini [10–30] milijonov EUR. Prav tako so odobrile konsolidacijsko posojilo v znesku [30–60] milijonov EUR za poplačilo obstoječih kratkoročnih ([0–20] milijonov EUR) in srednjeročnih ([30–40] milijonov EUR) posojil. Novo in konsolidacijsko posojilo je treba v celoti vrniti do […] 2014.

(29)

Sklad FMEA je v podjetje prispeval 55 milijonov EUR. Od tega je bilo [40–50] milijonov EUR dodeljenih v obliki dolžniških instrumentov, ki zagotavljajo dostop do kapitala (obveznice, izplačljive v delnicah po sistemu prilagodljive vezave) in so izplačljivi z [več kot 8]-odstotnim fiksnim kuponom. Hkrati s tem je bilo [5–15] milijonov EUR dodeljenih v obliki dokapitalizacije (vpis novih rednih delnic), s čimer je sklad FMEA pridobil [manj kot 50]-odstotni delež v podjetju Trèves.

(30)

Javni upniki so odobrili načrt poravnave davčnih obveznosti in socialnih prispevkov v višini 18,4 milijona EUR […]. V načrtu sta predvidena odlog plačila davčnih obveznosti in socialnih prispevkov podjetja Trèves ter plačilo kazni zaradi zamude in zamudnih obresti.

(31)

Financiranje načrta prestrukturiranja podjetja Trèves temelji na vložku novega kapitala v skupni vrednosti [100–120] milijonov EUR (ta znesek ne vključuje konsolidacijskega posojila). Od tega 55 milijonov EUR zagotovi sklad FMEA. K temu je treba dodati načrt poravnave davčnih obveznosti in socialnih prispevkov v znesku 18,4 milijona EUR. Komisija je v odločitvi o začetku formalnega postopka preiskave dvomila, da bi bilo ta ukrepa mogoče opredeliti kot državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(32)

Kar zadeva naložbo sklada FMEA, Komisija navaja, da je iz več elementov razvidno, da ta naložba izvira iz državnih sredstev. Na prvi pogled se zdi, da je bila dodeljena iz državnih sredstev in da jo je dodelila država (8). Pomisleki Komisije temeljijo zlasti na zgornji ugotovitvi o delovanju skladov FSI in FMEA ter družbe CDC Entreprises.

(33)

Komisija tudi dvomi, da je bilo pri navedeni naložbi izpolnjeno merilo zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Komisija zaradi razmer v avtomobilski industriji in v podjetju, ki se je spopadalo z nekaterimi finančnimi težavami (9), zlasti ni mogla z gotovostjo ugotoviti, prvič, da so predpostavke iz načrta prestrukturiranja verodostojne, stvarne in razumne, drugič, da je bila ocena vrednosti podjetja Trèves pred naložbo razumna, in, tretjič, da je pričakovana [več kot 12-odstotna] (10) notranja stopnja donosa zadostna glede na tveganje, ki ga je prevzel sklad FMEA.

(34)

Kar zadeva načrt poravnave davčnih obveznosti in socialnih prispevkov, se Komisija sprašuje, ali je ravnanje francoske uprave primerljivo z ravnanjem zasebnega upnika, ki bi v enakih okoliščinah poskušal izterjati dolgovane zneske. Komisija ni imela na voljo vseh elementov, na podlagi katerih bi lahko ugotovila, da so bili javni upniki na podlagi protokola o poravnavi z dne 25. maja 2009 v vsaj tako ugodnem položaju kot zasebni upniki podjetja Trèves (torej banke), ki so z dodelitvijo konsolidacijskega posojila prav tako privolili v odlog svojih terjatev. Komisija zato dvomi, da se je v načrtu poravnave davčnih obveznosti in socialnih prispevkov upoštevalo načelo zasebnega upnika v tržnem gospodarstvu.

(35)

Skratka, tudi če bi bilo treba oba ukrepa opredeliti kot državno pomoč, Komisija v odločitvi o začetku postopka navaja, da bi bilo mogoče njuno združljivost preučiti na podlagi Smernic Komisije o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (11) (v nadaljnjem besedilu: Smernice). Kljub vsemu trdi, da na tej stopnji ne more z gotovostjo ugotoviti, da so izpolnjeni vsi pogoji iz navedenih smernic.

(36)

Skupina Trèves je pripombe Komisiji poslala z dopisom z dne 2. julija 2010. Po njenem mnenju pravila in pogoji naložbe sklada FMEA v skupino Trèves ter uporaba načrta odloga plačila njenih davčnih obveznosti in socialnih prispevkov ne spadajo na področje uporabe člena 107(1) PDEU.

(37)

Prvič, po navedbah skupine Trèves je trditev, da je pomoč dodelila država, brez podlage, ker se je skupina Trèves prek sklada FMEA povezala z dvema svetovnima avtomobilskima proizvajalcema, s katerima ustvari [več kot 50] % prometa. Nasprotuje tudi ugotovitvi Komisije, da je družba prejela državna sredstva, saj meni, da po eni strani sredstva sklada FMEA prispevajo zasebni subjekti, po drugi strani pa sodelovanje drugih zasebnih vlagateljev (bank) pri financiranju skupine dokazuje, da se je bila ta zmožna financirati na trgu.

(38)

Drugič, skupina Trèves odločno zavrača ugotovitev Komisije glede gospodarskega položaja družbe Trèves v obdobju 2005–2008. Po njenem mnenju je Komisija splošno krizo v avtomobilski industriji v letu 2008 pomešala s posamičnim položajem družbe, katere promet se je med letoma 1999 ([500–700] milijonov EUR) in 2004 ([900–1 100] milijonov EUR) nenehno in znatno povečeval. To povečevanje je res upočasnila kriza, ki je avtomobilsko industrijo prizadela v drugi polovici leta 2008. Načrta prestrukturiranja iz let 2005 in 2009 nista bila namenjena odpravi likvidnostnih težav, temveč racionalizaciji proizvodnih zmogljivosti družbe za nov zagon podjetja v težkih gospodarskih razmerah in ne za zagotovitev njegovega preživetja, kot dokazujeta naraščanje dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) (12) podjetja Trèves v obdobju 2005–2007 ter izboljšanje njegovih rezultatov od leta 2009.

(39)

Skupina Trèves prav tako zanika pomen, ki ga je Komisija pripisala izjavam francoskega ministra za industrijo, da bi družba Trèves brez pomoči države razglasila stečaj. Subjektivna politična izjava, izrečena v napetih družbenih razmerah, je brezpredmetna za presojo dejanskega gospodarskega in finančnega položaja podjetja.

(40)

Smotrnost naložbe sklada FMEA v družbo Trèves naj bi bila zato nesporna s finančnega in sektorskega vidika. Družba opozarja, da sklad FMEA ni bil edini vlagatelj, temveč so se pojavili tudi številni drugi morebitni vlagatelji, sklad FMEA pa je sodeloval z zasebnimi partnerji. V nasprotju s tem, kar naj bi domnevala Komisija, ni nikakršnega protislovja med finančnimi in sektorskimi razlogi za naložbo sklada FMEA. Po mnenju skupine Trèves je v avtomobilski industriji pogosta praksa, da ima proizvajalec delež v enem od svojih dobaviteljev, da krepi industrijske vezi z njim in ima finančne koristi od njegove rasti.

(41)

Tretjič, skupina Trèves poudarja pomen upoštevanja načela preudarnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Naložbeni pogoji namreč niso samo zelo strogi, ampak so za sklad FMEA tudi ugodni. Sicer pa je imela družba Trèves v obdobju 2008–2009 v rokah vse potrebne adute za hitro povrnitev donosnosti (uveljavitev in rast v državah v vzponu, povečanje raznovrstnosti portfelja strank med proizvajalci, izrazita usmeritev v raziskave in razvoj). Ob upoštevanju teh adutov je bil načrt finančnega in industrijskega prestrukturiranja družbe Trèves pripravljen na podlagi previdnih in razumnih napovedi, ki so temeljile na poglobljeni reviziji stanja podjetja. Ne nazadnje dobri rezultati družbe Trèves v obdobju 2009–2010 nakazujejo preudarnost naložbe.

(42)

Skupina Trèves skratka meni, da tudi če bi naložba sklada FMEA spadala na področje uporabe člena 107(1) PDEU, bi bila ta pomoč združljiva s Smernicami, saj je zagotovljena ponovna vzpostavitev dolgoročne sposobnosti preživetja družbe, prestrukturiranje družbe Trèves pa ne povzroča nikakršnega izkrivljanja konkurence in vključuje izravnalne ukrepe, ki se deloma že izvajajo ([…], zmanjšanje proizvodnih zmogljivosti, zmanjšanje števila zaposlenih, nazadnje pa je del finančnih sredstev za prestrukturiranje družbe Trèves, ki naj bi izviral iz državnih sredstev, še naprej omejen na najnižji znesek stroškov prestrukturiranja).

(43)

Kar zadeva načrt odloga plačila davčnih obveznosti in socialnih prispevkov, skupina Trèves najprej meni, da so upoštevana načela zasebnega upnika v tržnem gospodarstvu. Meni še, da Komisija ne more predpostavljati, da bi bila zaradi morebitne opredelitve ukrepa kot pomoči dejansko izključena možnost, da bi finančni organi odobrili preudaren načrt odloga plačila. V načrtu odloga plačila so predvideni kazni in pribitki zaradi zamud, obrestna mera, ki je višja od zakonsko določene obrestne mere, ki jo lahko zahteva zasebni upnik, prvovrstne hipoteke […], javni organi pa so posredovali hkrati z zasebnimi vlagatelji.

(44)

Sklad FMEA je pripombe Komisiji poslal z dopisom z dne 22. junija 2010. Sklad se ne strinja s tem, da je njegova naložba v družbo Trèves opredeljena kot državna pomoč, in sicer najprej zaradi svoje neodvisnosti pri odločanju za naložbe in dalje zaradi pristopa, ki ga je uporabil za dosego svojih ciljev.

(45)

Kot poudarja, o svojih ukrepih odloča popolnoma samostojno. Ta neodvisnost izhaja ne samo iz njegovega statusa, ampak tudi iz njegovega vodenja. Kot skupnemu skladu tveganega kapitala mu je dodeljena družba za upravljanje, za katero prav tako veljajo pravila upravljanja sredstev za tretje osebe. Z zakonom predpisana neodvisnost družbe pri izbiri naložb, saj deluje v skladu s premoženjskimi interesi vlagateljev, prispeva k neodvisnosti sklada FMEA pri naložbenih odločitvah. Mnenja posvetovalnih odborov sklada FMEA, izbirnega in naložbenega odbora, se lahko sprejmejo samo s soglasjem enega od obeh proizvajalcev. Družba za upravljanje, CDC Entreprises, se ni do zdaj še nikoli oddaljila od mnenj, ki sta jih izdala odbora. Vpliv zasebnih vlagateljev, to je družb Renault in Peugeot, je torej odločilnega pomena pri izbiri in opredelitvi naložbenih projektov.

(46)

Naložba sklada FMEA v družbo Trèves poleg tega odseva naložbeno politiko sklada FMEA, ki daje prednost podjetjem z veliko inovacijsko zmogljivostjo ter velikimi možnostmi za rast in donosnost v sektorju proizvajalcev avtomobilske opreme. Družba Trèves je vodilni evropski proizvajalec opreme, za katerega so se zanimali tudi […] drugi zasebni skladi. Neto izboljšanje rezultatov družbe v letu 2010 nakazuje uresničljivost in primernost načrta prestrukturiranja, ki ga je predložila družba Trèves. Prehodne težave, s katerimi se družba spopada zaradi gospodarske in finančne krize, so skladu FMEA prav tako omogočile izvedbo naložbe pod izrazito zaščitnimi pogoji.

(47)

Sklad FMEA zato meni, da njegove naložbe ni mogoče opredeliti kot državno pomoč.

(48)

Skupina Renault je pripombe Komisiji poslala z dopisom z dne 6. julija 2010. Najprej nasprotuje trditvam Komisije, da je njena vključitev v sklad FMEA povezana s posojilom, ki ji ga je država dodelila aprila 2009. Družba opozarja, da ob ustanovitvi sklada 20. januarja 2009 (13) ni imela nobenih informacij o morebitnem prihodnjem posojilu, ki bi ga država dodelila proizvajalcem. Posojilo, ki ji je bilo dodeljeno leta 2009, je bilo namenjeno financiranju splošnih potreb podjetja zaradi krčenja finančnih trgov v četrtem četrtletju leta 2008 in prvem četrtletju leta 2009.

(49)

Poleg tega so vključitev skupine Renault v sklad FMEA upravičevali gospodarski, industrijski in finančni razlogi: za skupino Renault je namreč strateško in finančno nujno, da zagotovi trajnost svoje preskrbe, tako da se opre na zdrave in konkurenčne dobavitelje, hkrati pa računa na donosnost svoje finančne naložbe. Družba Renault tako lahko prek sklada FMEA vlaga v podjetja, ki so za panogo nujna, kot je družba Trèves, ki ostaja pomemben dobavitelj evropske avtomobilske industrije. Ukrepi sklada FMEA torej temeljijo na enakem pristopu, kot ga uporablja družba Renault, ki je prav tako preudaren vlagatelj v tržnem gospodarstvu.

(50)

Skratka, družba Renault se brez pridržkov strinja s pripombami, ki jih je sklad FMEA predložil v odziv na odločitev Komisije o začetku formalnega postopka, in sicer glede svoje vloge pri upravljanju sklada FMEA, načina njegovega delovanja, njegove neodvisnosti in neodvisnosti njegove družbe za upravljanje od javnih organov.

(51)

Skupina PSA je pripombe Komisiji poslala z dopisom z dne 6. julija 2010. Kot navaja, naložba sklada FMEA v družbo Trèves ni le donosna, ampak tudi v skladu z gospodarskimi in strateškimi interesi skupine.

(52)

Delež skupine PSA v skladu FMEA je izraz skupne želje proizvajalca in sklada po vlaganju v strateška podjetja z veliko inovacijsko zmogljivostjo, ki bi lahko zagotovila zanesljivo preskrbo in kar najbolj utrdila sektor proizvajalcev avtomobilske opreme. Skupina PSA še meni, da naložba sklada FMEA izpolnjuje njene zahteve po donosnosti glede na prevzeto tveganje.

(53)

Nazadnje skupina PSA poudarja, da njena odločitev za vključitev v sklad FMEA ni bila pogojena s sklenitvijo posojilne pogodbe v višini 3 milijard EUR med francosko državo in proizvajalcem marca 2009.

(54)

Konkurent družbe Trèves, ki želi ostati anonimen, je pripombe Komisiji poslal z dopisom z dne 23. junija 2010. Strinja se z ugotovitvami, ki jih je Komisija navedla v odločitvi o začetku postopka z dne 29. januarja 2010. Meni namreč, da se je družba Trèves z gospodarskimi težavami spopadala že pred začetkom gospodarske krize in da zato ne more biti deležna ukrepov na podlagi začasnega okvira Skupnosti. Poleg tega morajo državne pomoči, ki bi jih družba Trèves morda prejela, ne glede na njen gospodarski položaj spremljati pomembni ukrepi za izravnavo zelo velikih negativnih učinkov na konkurenco. Pomoč, katere edini namen je podjetje umetno ohranjati pri življenju v sektorju, ki se spopada z dolgoročno strukturno presežno zmogljivostjo, ni upravičena. Po mnenju konkurenta bi morala družba Trèves obvezno omejiti svojo prisotnost na trgih, in sicer s prodajo hčerinskih družb ali izrazitim zmanjšanjem svojih dejavnosti, za prestrukturiranje pa nameniti več lastnih sredstev.

(55)

Italijansko ministrstvo za gospodarski razvoj je pripombe Komisiji poslalo z dopisom z dne 15. junija 2010. S „trditvami“ (14) Komisije se strinja v dveh ključnih točkah: naložba sklada FMEA je zaradi odločilne prisotnosti javnih sredstev nesporno državna pomoč, ta vrsta pomoči pa naj bi bila namenjena podjetjem, ki so se že pred drugim četrtletjem leta 2008 spopadala s težavami v smislu Smernic.

(56)

Francoski organi so z dopisom z dne 25. marca 2010 Komisiji poslali pripombe po začetku formalnega postopka preiskave 29. januarja 2010.

(57)

Po njihovem mnenju pravila in pogoji naložbe sklada FMEA v družbo Trèves ne spadajo na področje uporabe člena 107(1) PDEU, ker naložba ni bila izvedena z državnimi sredstvi, temveč je bila izvedena s sredstvi, ki so bila večinoma zasebna in jih ni dodelila država. Tudi če bi se sredstva sklada FMEA štela za državna sredstva ali če bi odločitev za naložbo sprejela država, francoski organi menijo, da ima ta naložba vse značilnosti preudarne naložbe v tržnem gospodarstvu. Menijo še, da odlog plačila davčnih obveznosti in socialnih prispevkov, ki so ga odobrili javni upniki, izpolnjuje merila zasebnega upnika, ki si prizadeva izterjati dolgovane zneske.

(58)

Francoski organi navajajo, da naložba sklada FMEA nikakor ni vključevala prenosa državnih sredstev v smislu sodne prakse „Stardust marine“ (15). Sredstva sklada FMEA so, kar zadeva delež proizvajalcev PSA in Renault (2/3), popolnoma zasebna sredstva, kar zadeva delež sklada FSI (1/3), pa gre sicer za javna sredstva, ki niso pod stalnim nadzorom države. Sklad FSI, ki je bil ustanovljen po modelu zasebnih naložbenih skladov, ima obliko delniške družbe in konkurira drugim zasebnim naložbenim skladom. Izvaja dolgoročne naložbe, katerih cilj je donosnost.

(59)

Poleg tega družba za upravljanje sklada FMEA CDC Entreprises zaradi svojega statusa in načina delovanja ni pod nadzorom javnih organov. Zaradi svojega statusa je po zakonu neodvisna od družbe CDC in izvaja naložbe v izključno korist svojih vlagateljev, in sicer zasebnim vlagateljem konkurira oziroma z njimi sodeluje. Družba CDC Entreprises torej upravlja sredstva sklada FMEA popolnoma neodvisno. Pri naložbi v družbo Trèves je brez kakršnega koli posredovanja države upoštevala priporočila izbirnega in naložbenega odbora sklada FMEA. Francoski organi posledično sklepajo, prvič, da vložena sredstva niso državna sredstva, ker niso pod stalnim nadzorom javnih organov in torej na voljo nacionalnim organom, in, drugič, da odločitve za naložbo ni mogoče pripisati državi, ker družba CDC Entreprises deluje v izključnem interesu vlagateljev sklada FMEA in popolnoma neodvisno.

(60)

Kar zadeva skladnost naložbe sklada FMEA z načelom preudarnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, francoski organi opozarjajo, da se v skladu z naložbeno politiko sklada FMEA daje prednost projektom, ki so donosni in strateškega pomena za avtomobilsko industrijo, z velikimi možnostmi za rast in veliko inovacijsko zmogljivostjo. V primeru družbe Trèves je bila naložba izvedena na podlagi stvarnega in natančnega poslovnega načrta, ki ga je potrdilo več zasebnih analitikov. Prevzem deleža sklada FMEA v kapitalu družbe Trèves in vpis obveznic, izplačljivih v delnicah po sistemu prilagodljive vezave, pa sta bila izvedena sočasno kot v primeru drugih zasebnih vlagateljev in pod enakimi pogoji (naložbe „pari passu“). Po navedbah francoskih organov ti elementi zadostujejo kot dokaz o skladnosti naložbe s praksami na trgu.

(61)

Kar zadeva načelo zasebnega upnika v tržnem gospodarstvu, francoski organi menijo, da je načrt odloga plačila socialnih prejemkov in davčnih obveznosti, odobren družbi Trèves, v skladu z zamislijo, na kateri temelji uporaba tega načela, in sicer da si mora javni upnik enako kot zasebni upnik prizadevati za izterjavo zneskov, ki mu jih dolguje dolžnik, ki se spopada s finančnimi težavami. Francoski organi najprej pojasnjujejo, da skupini Trèves ni bil odobren noben odpis davčnih obveznosti ali socialnih prispevkov. Po njihovem mnenju sta v obravnavanem primeru upoštevana oba bistvena elementa, na podlagi katerih je mogoče presojati merilo zasebnega vlagatelja, in sicer uporaba kazni in pribitkov zaradi zamud ter uporabljena obrestna mera. Načrt odloga plačila namreč določa zamudne obresti in kazni zaradi zamud, ki so bile predhodno opredeljene v sporazumu o načrtu odloga plačila in so se upoštevale pri izračunu mesečnih obrokov, ki jih mora plačati družba Trèves. Poleg tega v skladu s členom 1153 civilnega zakonika, ki določa, da se v primeru neobstoja pogodbene določbe zaradi zamude pri plačilu zneska, dolgovanega zasebnemu upniku, naloži plačilo zamudnih obresti po zakoniti obrestni meri. Ta obrestna mera je bila leta 2009, ko je bil pripravljen načrt odloga plačila, 3,79-odstotna. Letna obrestna mera v celotnem obdobju trajanja načrta odloga plačila pa je približno [5–10]-odstotna. Francoski organi podredno poudarjajo, da so banke upnice skupine Trèves hkrati z načrtom odloga plačil socialnih prispevkov in davčnih obveznosti privolile v odlog plačila svojih obveznosti, in sicer z dodelitvijo konsolidacijskega posojila. Zasebni upniki družbe Trèves so za zagotovitev poplačila svojih terjatev torej prav tako odobrili plačilne olajšave.

(62)

Francoski organi najprej ugotavljajo, da večina prejetih pripomb potrjuje, da naložbe sklada FMEA v družbo Trèves ni mogoče opredeliti kot državno pomoč. Zato teh pripomb ne bodo dodatno komentirali.

(63)

Po drugi strani pa želijo glede pripomb, ki so jih predložili italijanski organi in neimenovana družba, ki se je predstavila kot konkurentka družbe Trèves, Komisiji sporočiti naslednje.

(64)

Francoski organi ugotavljajo, da italijanski organi trdijo samo, da je treba naložbo sklada FMEA v družbo Trèves opredeliti kot državno pomoč zaradi „ključne vloge“, ki so jo imela javna sredstva. Ta trditev ni podprta z nobenim dokazom ali utemeljitvijo.

(65)

Francoski organi še navajajo, da tudi konkurent družbe Trèves brez dokazov domneva o obstoju državne pomoči, ki naj bi bila nezdružljiva s Smernicami in začasnim okvirom, ki ga je Komisija leta 2008 sprejela med gospodarsko in finančno krizo. Elementi, na katere se sklicuje ta družba, so ali netočni ali iztrgani iz konteksta, njihova razlaga pa je zato napačna in pristranska.

(66)

Ko Komisija presoja nacionalni ukrep, mora najprej preučiti, ali je mogoče navedeni ukrep opredeliti kot državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU. Ko je ta opredelitev dokazana, lahko presodi, v kakšnem obsegu je mogoče ta ukrep šteti za združljiv s skupnim trgom na podlagi dovoljenih odstopanj od načela prepovedi državnih pomoči, ki so določena v PDEU. Če preučeni ukrep ni državna pomoč, je presoja združljivosti pomoči brezpredmetna.

(67)

Člen 107(1) PDEU določa, da „razen če Pogodbi ne določata drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

(68)

V tej določbi so navedena merila, na podlagi katerih je mogoče nacionalni ukrep opredeliti kot državno pomoč. Kot je Sodišče Evropskih skupnosti opozorilo v sodbi z dne 15. junija 2006, so ta merila „financiranje tega ukrepa s strani države ali iz državnih sredstev, [obstoj ugodnosti za podjetje,] selektivnost tega ukrepa, ter vpliv na trgovino med državami članicami in izkrivljanje konkurence med njimi“ (16).

(69)

Ta merila so kumulativna, tako da morajo biti izpolnjena vsa, da je mogoče ukrep opredeliti kot državno pomoč. Takoj ko Komisija ugotovi, da eno od teh meril ni izpolnjeno, lahko torej z gotovostjo potrdi, da preučevani ukrep ni državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(70)

V zvezi z naložbo sklada FMEA v družbo Trèves v znesku 55 milijonov EUR je treba najprej preveriti, ali je izpolnjeno merilo ugodnosti.

(71)

V skladu z ustaljeno sodno prakso (17) kapitalski vložek v podjetje ni državna pomoč, kadar se v podjetje prispeva svež kapital v razmerah, ki bi bile sprejemljive za zasebnega vlagatelja, ki posluje pod običajnimi pogoji tržnega gospodarstva („merilo zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu“).

(72)

Če pri tem predpostavljamo, da bo sklad FMEA svoj delež v podjetju Trèves odprodal leta 2012, je letna notranja stopnja donosa glede na izračune sklada FMEA na podlagi njegove naložbe [več kot 12-odstotna]. Ta stopnja pomeni donosnost celotne naložbe sklada FMEA pred obdavčitvijo za neposredni kapitalski vložek v višini [5–15] milijonov EUR in vložek v obliki dolžniških instrumentov, ki zagotavljajo dostop do kapitala, v znesku [40–50] milijonov EUR.

(73)

Komisija se mora pri presoji upoštevanja načela zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu zato izreči o naslednjih vprašanjih:

(74)

Komisija bo v odgovora na vprašanji (b) in (d) vključila ugotovitve, ki se nanašajo na strukturo naložbe sklada FMEA in delitev kapitalskega dobička.

(75)

Na podlagi teh podatkov bo lahko ugotovila, ali je sklad FMEA deloval pod podobnimi pogoji, kot bi jih zahteval zasebni vlagatelj, katerega naložba je tvegana zaradi razmer v avtomobilski industriji ob naložbi in razmer v podjetju, ki se spopada z nekaterimi finančnimi težavami.

(76)

Kot je bilo navedeno že v uvodni izjavi 23, je podjetje Trèves tik pred izbruhom finančne in gospodarske krize v letu 2008 začelo uživati koristi prvega načrta prestrukturiranja, uvedenega leta 2005 ter namenjenega zmanjšanju števila zaposlenih in racionalizaciji proizvodnih zmogljivosti (18). Ob izbruhu krize se je podjetje Trèves odločilo spremeniti in poglobiti načrt prestrukturiranja.

(77)

Tako je že konec poletja 2008 svojemu načrtu prestrukturiranja dalo nov zagon, in že konec decembra 2008, to je več mesecev pred sklenitvijo protokola o poravnavi z dne 25. maja 2009, je bilo mogoče opaziti naslednje rezultate:

(78)

Družba Trèves je tako v začetku leta 2009 pripravila bolj poglobljeno novo različico načrta prestrukturiranja, pri tem pa ji je pomagalo neodvisno svetovalno podjetje […]. To je zlasti potrdilo znesek likvidnostnih potreb, ki naj bi bil potreben za financiranje načrta ([110–140] milijonov EUR, glej uvodno izjavo 25 in naslednje).

(79)

Najprej je treba poudariti, da se zdijo napovedi prihodnjega prometa v načrtu prestrukturiranja zanesljive in stvarne. Temeljijo namreč na pričakovanem in zelo velikem zmanjšanju povpraševanja proizvajalcev. Pričakovani obseg za leto 2009 je na primer za [15–25] % manjši kot v letu 2008. Po drugi strani se napovedi ujemajo s takratnimi napovedmi analitikov avtomobilske industrije (na primer družbe JD Power) glede ponovne oživitve sektorja in njegove sestave do leta 2011. Družba Trèves je torej svoj prihodnji promet ocenila na podlagi previdne in natančne ocene obsega. Načrt ostaja previden glede razvoja sektorja in računa na raven dejavnosti v letu 2011 […] v primerjavi s prodajo v letu 2008.

(80)

Dalje, z načrtom se uvaja znatno znižanje stroškov. To je med drugim posledica povečanja učinkovitosti delovne sile in doseženih prihrankov pri stroških poslovanja […] (19) […]. Znižanje stroškov temelji tudi na precejšnjem zmanjšanju števila zaposlenih (prestrukturiranje skupaj zadeva 1 300 oseb).

(81)

Na podlagi teh ukrepov je v načrtu prestrukturiranja predvideno:

(82)

Treba je navesti, da je sklad FMEA pred naložbo pooblastil svetovalno podjetje […], da od sredine marca do konca aprila 2009 izvede celovito revizijo položaja družbe Trèves (tako imenovani skrbni pregled poslovanja). Načrt prestrukturiranja so preučile in potrdile tudi skupine sklada FMEA.

(83)

Družba Trèves se je tudi zavezala, da bo svojo dejavnost „[…]“ prodala ob upoštevanju sektorskih in družbenih ravnovesij, povezanih s to transakcijo, in v prizadevanju za konkurenčnost industrijskega orodja nove skupine Trèves.

(84)

Komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da se načrt prestrukturiranja, na podlagi katerega je sklad FMEA izvedel naložbo v družbo Trèves, lahko šteje za zanesljivega in stvarnega.

(85)

Vrednost lastnih sredstev družbe Trèves pred naložbo sklada FMEA je bila določena na [15–40] milijonov EUR. Na tej podlagi je sklad FMEA pridobil [več kot 50] % kapitala družbe Trèves z dokapitalizacijo v višini [5–15] milijonov EUR. Komisija mora preveriti, ali je ta ocena vrednosti ustrezna in premišljena glede na takratni položaj podjetja.

(86)

Za oceno vrednosti lastnih sredstev podjetja je na voljo več metod (20). Pogosto se uporablja metoda večkratnika dobička pred davki, obrestmi in amortizacijo. Z njo je mogoče oceniti vrednost lastnih sredstev podjetja za leto X, in sicer s pomnožitvijo dobička pred davki, obrestmi in amortizacijo iz leta X s faktorjem (večkratnikom), ki naj bi bil ustrezen za ta sektor, pri čemer se od rezultata odšteje neto dolg.

(87)

Druga metoda se imenuje „analiza diskontiranega denarnega toka“. Nominalna vrednost razpoložljivih denarnih tokov podjetja se za prihodnja leta diskontira na podlagi tehtanega povprečja stroškov nominalnega kapitala, od dobljene vrednosti pa se odšteje neto dolg.

(88)

Tretja metoda je metoda večkratnika prometa. Z njo je mogoče oceniti vrednost lastnih sredstev podjetja za leto X, in sicer s pomnožitvijo prometa iz tega leta X s faktorjem (večkratnikom), ki naj bi bil ustrezen za ta sektor, pri čemer se od rezultata odšteje neto dolg.

(89)

Sklad FMEA je za oceno vrednosti podjetja Trèves pred naložbo uporabil metodi analize diskontiranega denarnega toka in večkratnika prometa. Ker podjetje konec leta 2008 ni imelo pozitivnega dobička pred davki, obrestmi in amortizacijo, namreč prva metoda, metoda večkratnika dobička pred davki, obrestmi in amortizacijo, ni bila izvedljiva.

(90)

Nasprotno pa je bila metoda analize diskontiranega denarnega toka izvedljiva in je omogočala upoštevanje možnosti za ponovno vzpostavitev donosnosti, zaradi česar so se v oceno vrednosti vključili pričakovani ugodni učinki povečanja uspešnosti podjetja. Iz previdnosti in za potrditev se je uporabila tudi metoda večkratnika prometa.

(91)

Kar zadeva metodo analize diskontiranega denarnega toka podjetja, so bili stroški kapitala ali sektorsko tehtano povprečje stroškov nominalnega kapitala, ki vključuje posebno tveganje sektorja, ocenjeni na 12 %. Sklad FMEA je nato izračunal previdnejše, [več kot 12]-odstotno sektorsko tehtano povprečje stroškov nominalnega kapitala, ki je vključevalo dodatne premije za posebno tveganje, povezane z velikostjo podjetja in nelikvidnostjo naložbe. Na koncu je uporabil [več kot 12]-odstotno sektorsko tehtano povprečje stroškov nominalnega kapitala, da bi se upoštevalo dodatno tveganje, povezano z okoliščinami preoblikovanja (to je prestrukturiranja) podjetja. Dolgoročna vrednost podjetja (tako imenovana končna vrednost) je izračunana na podlagi rezultatov v letu 2011. Sklad FMEA je tako lastna sredstva v skupini Trèves ovrednotil na [15–40] milijonov EUR.

(92)

Pri metodi večkratnika prometa se je za promet konec leta 2008 upošteval in uporabil večkratnik [0–1]. Ta je enak večkratnikom, ki so jih ob transakciji na trgu dosegla primerljiva podjetja. Treba je poudariti, da so ti večkratniki konec leta 2008 in začetek leta 2009 dosegli zgodovinsko nizke ravni zaradi finančne in gospodarske krize, ki je močno prizadela avtomobilsko industrijo in proizvajalce opreme (dolgoročno povprečje večkratnika prometa za sektor proizvajalcev avtomobilske opreme znaša 0,51). Vrednost lastnih sredstev skupine Trèves na podlagi večkratnika [0–1] znaša [15–40] milijonov EUR.

(93)

Tudi če bi bilo treba večkratnik [0–1] šteti za zgodovinsko nizkega, je sklad FMEA uporabil vrednost, dobljeno s tem večkratnikom, in ne vrednosti na podlagi povprečja dolgoročnega večkratnika ali večkratnika za več let. Prav tako ni uporabil ocene vrednosti, dobljene z analizo diskontiranega denarnega toka. Iz navedenega izhaja, da je ocena vrednosti lastnih sredstev družbe Trèves pred naložbo sklada FMEA ustrezna in razumna. Uvršča se namreč v spodnji del razpona, določenega z metodo analize diskontiranega denarnega toka in borznih večkratnikov. Ocena vrednosti v teh okoliščinah je za zasebnega vlagatelja ugodna, saj povečuje možnosti za kapitalski dobiček v smislu ponovne uporabe večkratnikov za oceno vrednosti na njihovi zgodovinski povprečni ravni.

(94)

Poleg tega je treba opozoriti, da naložba sklada FMEA ni omejena na kapitalski vložek v višini [5–15] milijonov EUR, s katerim je pridobil [več kot 50] % delnic skupine Trèves. Sklad je vložil tudi [40–50] milijonov EUR v obliki dolžniških instrumentov, ki zagotavljajo dostop do kapitala in prinašajo [več kot 8]-odstotne letne obresti. Gre za dognano strukturo, ki bi jo zasebni vlagatelj zahteval v sektorju, kot je sektor dobaviteljev avtomobilskih delov. Velik delež dolžniških instrumentov, ki zagotavljajo dostop do kapitala in katerih pariteta je odvisna od uspešnosti podjetja, je namreč eden od sploh najspodbudnejših mehanizmov nadzora.

(95)

Mehanizem, ki ga je uvedel sklad FMEA, je naslednji. Dolžniški instrumenti, ki zagotavljajo dostop do kapitala, se lahko izplačajo z izdajo novih delnic družbe Trèves. Pariteta je v letu 2011 odvisna od doseženega praga dobička pred davki, obrestmi in amortizacijo v višini […] %. Če bo ta prag dosežen, bo sklad FMEA pridobil […] % lastnih sredstev s poplačilom obveznic. Če ne bo dosežen, bo sklad FMEA na podlagi poplačila obveznic razpolagal z […] % lastnih sredstev. V interesu vodstva družbe Trèves je torej, da zagotovijo doseganje tega praga dobička pred davki, obrestmi in amortizacijo […]. Interesi finančnega vlagatelja in vodstvenih delavcev-delničarjev so torej tesno povezani, da bi se kar najbolj povečala izhodna vrednost družbe.

(96)

Pristop, ki ga običajno uporabi zasebni vlagatelj, vključuje presojo letne notranje stopnje donosa, dosežene z načrtovanim naložbenim projektom. Za izračun letne notranje stopnje donosa naložbe v podjetje je treba določiti vrednost lastnih sredstev tega podjetja ob pričakovani donosnosti.

(97)

Kot je bilo navedeno že v uvodnih izjavah 85 do 87, se za določitev vrednosti podjetja uporablja več metod. Za presojo vrednosti podjetja v letu 2012, v katerem bi sklad FMEA lahko odprodal svoj delež (21), je sklad uporabil metodo večkratnika dobička pred davki, obrestmi in amortizacijo. Ta metoda se v industrijskem sektorju pogosto uporablja za predvidevanje izhodnih metod vlagatelja kapitala ali nepravega lastniškega kapitala. Sicer pa se je sklad FMEA pri izračunu pričakovane donosnosti na podlagi dobička pred davki, obrestmi in amortizacijo oprl na primeren ukrep sanacije podjetja, ki naj bi bila izvedena od njegove naložbe (25. maja 2009) do konca leta 2011. Poleg tega je sklad z upoštevanjem dobička pred davki, obrestmi in amortizacijo, predvidenega za leto 2011, in ne – večjega – dobička, predvidenega za leto 2012, uporabil previdni pristop, s katerim je preveril, ali bo sanacija podjetja dovolj hitro zadovoljiva (v nekaj več kot dveh letih in pol).

(98)

V obravnavanem primeru zato notranja stopnja donosa, ki jo je izračunal sklad FMEA, temelji na treh predpostavkah, navedenih v načrtu prestrukturiranja. Prvič, dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo skupine Trèves naj bi konec leta 2011 znašal [50–80] milijonov EUR. Drugič, vrednost skupine Trèves ob koncu leta 2011 je določena na podlagi večkratnika dobička pred davki, obrestmi in amortizacijo, ki znaša [1–6]. Tretjič, neto dolg naj bi konec leta 2011 znašal [50–150] milijonov EUR. Komisija mora tako ugotoviti, ali so se te tri predpostavke ob izvedbi naložbe sklada FMEA štele za verodostojne in stvarne.

(99)

Prvič, kar zadeva dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo za leto 2011, je treba poudariti, da ta napoved temelji na izvajanju načrta prestrukturiranja. Kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 76 in naslednjih, je ta načrt mogoče šteti za verodostojnega in stvarnega. Tako je treba opozoriti, da znižanje stroškov v glavnem temelji na povečanju učinkovitosti delovne sile in prihrankih stroškov iz poslovanja, predvsem zaradi […]. Znižanje stroškov izhaja tudi iz precejšnjega zmanjšanja števila zaposlenih (prestrukturiranje skupaj zadeva 1 300 oseb).

(100)

Drugič, večkratnik dobička pred davki, obrestmi in amortizacijo ([1–6]), ki se je uporabil za določitev vrednosti podjetja, ustreza povprečnemu večkratniku sektorja, izračunanemu za obdobje 2000–2009 ([1–6]), od katerega se je iz previdnosti odštel standardni odmik, povezan z okoliščinami sanacije podjetja. Ta večkratnik je nekoliko višji od večkratnika, ki je za sektor veljal ob naložbi (približno 4,2). Kljub temu je dovolj preudarno, da se glede na predvideno izboljšanje faktorja za oceno vrednosti ob koncu leta 2011 uporabi faktor [1–6], pri čemer se je to izboljšanje že znatno začelo ob naložbi ([1–6] decembra 2008 v primerjavi z [1–6] maja 2009). Ta večkratnik se zdi še zlasti previden glede na dolgoročne napovedi za sektor, po katerih naj bi večkratniki znašali med [1–6] in [1–6].

(101)

Tretjič, napovedi iz aprila 2009 so pokazale izboljšanje stanja neto dolga, ki naj bi se s [100–200] milijonov EUR konec leta 2008 zmanjšal na [100–200] milijonov EUR konec leta 2010 (pred tem se je stanje dolga poslabšalo, saj se je s [100–200] milijonov EUR konec leta 2005 povečal na [100–200] milijonov EUR ob koncu leta 2008). Glede na skupno raven pričakovanega dobička pred davki, obrestmi in amortizacijo v obdobju 2009–2011, neobstoj dodatnih večjih stroškov z opredmetenimi in neopredmetenimi naložbami ter neobstoj dodatnih napovedi, pri katerih bi se upoštevali stroški prestrukturiranja, se napovedano zmanjšanje v višini [0–30] milijonov EUR zdi previdno.

(102)

Glede na navedeno je treba ugotoviti, da izračun notranje stopnje donosa ob naložbi temelji na razumnih predpostavkah.

(103)

Kar zadeva vprašanje, ali je [več kot 12-odstotna] notranja stopnja donosa sprejemljiva glede na tveganje, ki ga prinaša naložba, Komisija podaja naslednje pripombe.

(104)

Najprej je treba opozoriti, da z izračunom na podlagi elementov, navedenih v uvodnih izjavah 97 do 100, v resnici dobimo [več kot 15-odstotno] notranjo stopnjo donosa. Vendar je sklad FMEA zaradi varnosti in iz previdnosti uporabil […]-odstotni odbitek od pričakovanega dobička pred davki, obrestmi in amortizacijo v letu 2011. Zato je [več kot 12-odstotna] notranja stopnja donosa, uporabljena za to analizo, notranja stopnja donosa po najslabšem mogočem scenariju razvoja podjetja. Kot je bilo že navedeno, namreč po osnovnem scenariju dobimo [več kot 15-odstotno] notranjo stopnjo donosa, medtem ko po najboljšem mogočem scenariju (dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo, presežen za […] %) dobimo približno [več kot 20-odstotno] notranjo stopnjo donosa.

(105)

Tu je treba opozoriti, da se glede na nelikvidnost transakcije pri oceni ustreznosti predvidene ravni notranje stopnje donosa ni mogoče sklicevati na primerljive kotirane cene (na primer za podrejena posojila) ob naložbi sklada FMEA. Po drugi strani pa je mogoče na podlagi več elementov, navedenih v nadaljevanju, oceniti najnižjo [več kot 12-odstotno] notranjo stopnjo donosa, ki jo je sklad FMEA uporabil maja 2009.

(106)

Najprej je treba opozoriti, da je donosnost naložb v sektorju dobaviteljev avtomobilskih delov pogosto majhna. V petih letih pred krizo v drugem polletju leta 2008 je bila namreč povprečna notranja stopnja donosa 8,5-odstotna (22). Kljub temu so strokovnjaki za naložbe pogosto vlagali v ta sektor, saj so se zavedali morebitnega dobička, povezanega z nizko oceno vrednosti podjetij iz tega sektorja [v primerjavi z drugimi sektorji]. Tako je bilo v letu 2006 mogoče opaziti izjemne notranje stopnje donosa (ki so v treh letih presegle 20 % letno) za vlagatelje, ki so vlagali ob zatišju na trgu leta 2003.

(107)

Da bi bilo mogoče preseči povprečne donose, se mora strokovnjak za naložbe opreti na dobro poznavanje trga, kot v primeru sklada FMEA, in predvideti udeležbeno strukturo, na podlagi katere bo lahko dosegel kar največji donos, kar prav tako velja za naložbo sklada FMEA (glej ugotovitve o strukturi naložbe v uvodnih izjavah 94 in 95 ter o delitvi kapitalskega dobička v uvodnih izjavah 110 in 111).

(108)

Francoski organi se sklicujejo tudi na študijo združenja AFIC (francosko združenje vlagateljev kapitala (Association Francaise des Investisseurs en Capital)), ki spremlja gibanje donosnosti kapitalskih naložb v Franciji. Ta študija temelji na podatkih, ki jih je poslalo več kot 120 struktur, ki upravljajo več kot 500 naložbenih skladov. Raziskave združenja AFIC so pokazale od 14,1-odstotno neto donosnost konec leta 2007 do 10,8-odstotno neto donosnost konec leta 2008 (datum, ki je bližje datumu naložbe sklada FMEA) „razvojnega kapitala“. Razvojni kapital je podvrsta kapitalskih naložb, ki je pomembna za naložbeno politiko sklada FMEA (prevzem manjšinskega deleža in vložek svežega kapitala). Na podlagi upoštevanja stroškov plačila družbe za upravljanje, ki naj bi znašal največ […], ciljna notranja stopnja donosa, ki jo je treba doseči za „tržno učinkovitost“, znaša med 12 in 15 %.

(109)

Nazadnje, na podlagi parametrov, ki so bili na voljo ob naložbi, je mogoče določiti tehtano povprečje stroškov kapitala, določeno z modelom ocenjevanja vrednosti dolgoročnih sredstev (Capital Asset Pricing Model, v nadaljnjem besedilu: CAPM) (23) in prilagojenega avtomobilski industriji v Franciji, ki vključuje dodatne premije za tveganje, povezane z velikostjo podjetja Trèves in nelikvidnostjo naložbe. Ob upoštevanju teh dodatnih elementov, vključenih v premijo za tveganje, naj bi tehtano povprečje stroškov kapitala ob naložbi znašalo [več kot 12] %, sklad FMEA pa ga je zvišal na [več kot 12] % (glej uvodno izjavo 91). Vendar je treba opozoriti, da je tehtano povprečje stroškov kapitala minimalna stopnja donosnosti, ki jo vlagatelji podjetja (delničarji in upniki) zahtevajo za financiranje naložbenih projektov. Tehtano povprečje stroškov kapitala, izračunano za podjetje Trèves, je torej pomemben kazalnik sprejemljivosti najnižje [več kot 12-odstotne] notranje stopnje donosa (24).

(110)

Treba je še poudariti, da se kapitalski dobiček podjetja Trèves ne bo porazdelil med sklad FMEA in starega delničarja glede na njun kapitalski delež v podjetju Trèves. Za izstop v letu […] je namreč v sporazumu med delničarji natančno določeno, da se […] milijonov EUR vrednosti podjetja v celoti dodeli skladu FMEA (prva tranša). Dalje, prihodki od prodaje v višini od […] milijonov EUR do zneska v višini naložbe sklada FMEA, h katerim se prištejejo letne […]-odstotne obresti, se porazdelijo med sklad FMEA ([…] %) in stare delničarje ([…] %) (druga tranša). Skratka, sklad FMEA prejme […] % prihodkov od prodaje nad tem pragom, stari delničarji pa […] %.

(111)

Ta sporazum o delitvi kapitalskega dobička ščiti sklad FMEA. Sklad namreč tako dobi pomembno jamstvo, da bo [več kot 12-odstotna] notranja stopnja donosa njegove naložbe hitro dosežena (ta stopnja je enaka tehtanemu povprečju stroškov kapitala podjetja Trèves, opisanemu zgoraj). Dalje, ta sporazum je velika spodbuda za stare delničarje in vodstvene delavce podjetja, da uresničijo ali celo presežejo cilje iz načrta prestrukturiranja, saj naj bi ta načrt po scenariju prinesel [več kot 12-], [več kot 15-] ali [več kot 20-odstotno] notranjo stopnjo donosa za sklad FMEA.

(112)

Iz navedenih ugotovitev zato izhaja, da je bila predvidena [več kot 12-odstotna] notranja stopnja donosa ob naložbi razumna in sprejemljiva glede na tveganje, ki ga prinaša.

(113)

Na podlagi analize načrta prestrukturiranja podjetja Trèves, ocene njegove vrednosti pred naložbo sklada FMEA, strukture te naložbe, predpostavk, na katerih temelji [več kot 12-odstotna] notranja stopnja donosa, ustreznosti ravni te notranje stopnje donosa, zlasti z vidika predvidenega dogovora med delničarji glede delitve kapitalskega dobička, je treba ugotoviti, da je sklad FMEA deloval pod podobnimi pogoji, kot bi jih zahteval zasebni vlagatelj, katerega naložba je tvegana zaradi razmer v avtomobilski industriji ob naložbi in razmer v podjetju, ki se je spopadalo z nekaterimi finančnimi težavami. Povedano drugače, naložba sklada FMEA v znesku 55 milijonov EUR izpolnjuje merilo zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Podjetju Trèves torej ne prinaša ugodnosti.

(114)

Francoska uprava je podjetju Trèves odobrila načrt odloga plačila davčnih obveznosti in socialnih prispevkov v višini 18,4 milijona EUR. V zvezi s tem ukrepom želi Komisija najprej preučiti merilo ugodnosti.

(115)

V skladu s prakso odločanja Komisije in sodno prakso odobritev odloga plačila dolgov javnega upnika ne pomeni državne pomoči, če je mogoče njegovo ravnanje primerjati z ravnanjem zasebnega upnika, ki „želi izterjati vsote, ki so mu dolgovane, in v ta namen z dolžnikom sklene pogodbe, na podlagi katerih se dolg reprogramira ali določi obročno plačevanje skupnih dolgov, da bi se olajšalo njihovo vračanje“ (25).

(116)

Načrt odloga plačila dolgov je za javne upnike podjetja Trèves boljša rešitev kot prisilna izterjava. V primeru prisilne izterjave bi namreč javni upniki glede na splošno zadolženost podjetja izterjali samo del svojih neprednostnih terjatev. Nasprotno pa so bili davčne obveznosti in socialni prispevki z odobritvijo odloga plačila zavarovani s prvovrstnimi hipotekami […] (člen […] protokola o poravnavi z dne 25. maja 2009). Ta sredstva so opredeljena v Prilogi 7 k Protokolu. Na dan 31. decembra 2008 je njihova neto računovodska vrednost znašala [25–35] milijonov EUR. Znesek zavarovanj v korist javnih upnikov torej obsega 140 % zneska njihove terjatve, sestavljene iz glavnice (18,4 milijona EUR), kazni zaradi zamud in zamudnih obresti (glej uvodno izjavo 117).

(117)

Poleg tega bodo javni upniki podjetja Trèves prejeli obresti. Znesku v višini 18,4 milijona EUR so se namreč prištele kazni zaradi zamud v višini [1–2] milijona EUR in zamudne obresti v višini [1–2] milijona EUR, pri čemer je treba celoto vrniti med […] in […] v mesečnih obrokih po […] EUR. Prištete kazni zaradi zamud in zamudne obresti znašajo [2–4] milijone EUR, to je [10–20] % glavnice, kar glede na tehtano povprečno trajanje načrta odloga plačila prinaša približno [0–10]-odstotne letne obresti. Ta obrestna mera je bila že prvotno višja od obrestnih mer, ki so jih finančne ustanove odobrile za posojila, dodeljena podjetju Trèves v okviru protokola o poravnavi z dne 25. maja 2009, in sicer za nova posojila in konsolidacijska posojila (26).

(118)

V zvezi s tem je treba še poudariti, da je bil vložek javnih upnikov enak znatnemu vložku bank (konsolidacijsko posojilo v višini [30–60] milijonov EUR in novo posojilo v višini [10–30] milijonov EUR). Poleg tega je v protokolu o poravnavi izrecno navedeno, da so zavarovanja, dodeljena bankam, drugorazredna […], kar pomeni, da ti upniki do popolnega poplačila javnih upnikov ne morejo uveljaviti nobenega jamstva.

(119)

Poleg tega podjetju Trèves ni bil odobren odpis davčnih obveznosti in socialnih prispevkov.

(120)

Ne nazadnje so francoski organi potrdili, da sedanji načrt odloga plačila ne vključuje podaljšanja ali spremembe predhodnega načrta.

(121)

Iz navedenega izhaja, da je načrt odloga plačila davčnih obveznosti in socialnih prispevkov, odobren podjetju Trèves, francoska uprava odobrila na podlagi predpostavk, ki so se štele za zanesljive in na katerih temelji načrt prestrukturiranja (glej razdelek V), vključeval pa je pogoje, sprejemljive za zasebnega upnika v tržnem gospodarstvu, ki se znajde v enakem položaju.

(122)

Glede na navedbe iz razdelka V.1 se zdi, da niti naložba sklada FMEA v višini 55 milijonov EUR niti načrt odloga plačila davčnih obveznosti in socialnih prispevkov v višini 18,4 milijona EUR za skupino Trèves nista pomenila ugodnosti. Ta ukrepa zato nista državni pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

(123)

Komisija na podlagi poglobljene preučitve zadevnih ukrepov ugotavlja, da ti ne pomenijo državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU –

19.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 274/15

(1)

V odgovor na pritožbo je Komisija 15. novembra 2002 na portugalske organe naslovila zahtevo po podatkih v zvezi z uvedbo davku podobne dajatve, namenjene financiranju zbiranja, prevoza, obdelave in uničevanja stranskih proizvodov, pridobljenih pri zakolu prežvekovalcev in perutnine, v skladu z zakonskim odlokom št. 197/2002 z dne 25. septembra 2002 (1) (v nadaljnjem besedilu: zakonski odlok iz leta 2002). Portugalski organi so odgovorili z dopisom z dne 20. januarja 2003.

(2)

Ker iz predloženih podatkov izhaja, da je bila zadevna shema izvršena brez predhodne odobritve Komisije, je bila vpisana v register nepriglašenih pomoči pod številko NN 41 A-B/03.

(3)

Službe Komisije so z dopisoma z dne 16. in 30. aprila 2003 od portugalskih organov zahtevale nove podatke o zadevni shemi. Portugalski organi so imeli za odgovor na voljo štiri tedne.

(4)

Stalno predstavništvo Portugalske pri Evropski uniji je z dopisoma z dne 5. maja in 6. junija 2003, ki sta bila evidentirana 5. maja oziroma 10. junija 2003, v imenu portugalskih organov zaprosilo za podaljšanje roka za predložitev vseh zahtevanih podatkov, in sicer zaradi časa, potrebnega za njihovo pridobitev.

(5)

Službe Komisije so z dopisom z dne 25. julija 2003 odobrile štiritedensko podaljšanje.

(6)

Ker službe Komisije v roku štirih tednov, določenem v zadnjenavedenem dopisu, niso prejele odgovora, so portugalskim organom z dopisom z dne 19. decembra 2003 poslale opomin, v katerem so navedle, da bodo, če se navedeni organi ne bodo odzvali, Komisiji predlagale sprejetje odredbe o predložitvi podatkov na podlagi člena 10(3) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 (postal člen 108 PDEU) Pogodbe ES (2).

(7)

Stalno predstavništvo Portugalske pri Evropski uniji je z dopisom z dne 5. februarja 2004, ki je bil evidentiran istega dne, Komisiji posredovalo odgovor portugalskih organov na dopisa služb Komisije z dne 16. in 30. aprila 2003.

(8)

Službe Komisije so z dopisom z dne 11. novembra 2004 od portugalskih organov zahtevale nove podatke o zadevni shemi. Portugalski organi so imeli za odgovor na voljo štiri tedne.

(9)

Stalno predstavništvo Portugalske pri Evropski uniji je z dopisom z dne 30. decembra 2004, ki je bil evidentiran 5. januarja 2005, v imenu portugalskih organov zaprosilo za enomesečno podaljšanje roka za predložitev vseh zahtevanih podatkov, in sicer zaradi časa, potrebnega za njihovo pridobitev.

(10)

Službe Komisije so z dopisom z dne 17. januarja 2005 še drugič odobrile zaprošeno podaljšanje roka.

(11)

Ker službe Komisije v novem roku, ki so ga določile, niso prejele odgovora na svoja vprašanja, so portugalskim organom z dopisom z dne 12. aprila 2005 poslale nov opomin, v katerem so te organe znova opozorile, da bodo, če štiritedenski rok za predložitev odgovora ne bo upoštevan, Komisiji predlagale sprejetje odredbe o predložitvi podatkov na podlagi člena 10(3) Uredbe (ES) št. 659/1999.

(12)

Zgoraj navedeni rok za odgovor se je iztekel maja 2005. Ker Komisija do izteka tega roka ni prejela odgovora, je z odločbo z dne 21. februarja 2006 (3) Portugalski odredila, naj ji predloži vse zahtevane podatke, pri čemer je pojasnila, da bo, če od portugalskih organov ne bo prejela odgovora, sprožila postopek iz člena 108(2) PDEU (glej odstavek 80 odredbe o predložitvi podatkov).

(13)

Ker Komisija ni prejela nobenih podatkov, ki jih je zahtevala, se je 28. januarja 2009 odločila sprožiti postopek iz člena 108(2) PDEU. Ta odločitev je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (4). Komisija je pozvala druge države članice in zainteresirane tretje strani, naj predložijo svoje pripombe o zadevni pomoči.

(14)

Ker Komisija v predpisanem roku od Portugalske ni prejela pripomb, ji je z dopisom z dne 18. marca 2009 poslala opomin. Portugalska je 14. aprila 2009 Komisiji poslala svoje pripombe, predložila pa je tudi kopiji zakonskih odlokov št. 393-B/98 in št. 244/2003. Poleg tega je Komisija 15. junija 2009 prejela pripombe skupine ETSA – Empresa de Transformação de Subprodutos Animais, SA.

(15)

Komisija je 1. julija 2009 Portugalski posredovala pripombe skupine ETSA. Portugalska v zvezi s tem Komisiji ni predložila pripomb.

(16)

Po prejetju pripomb skupine ETSA so službe Komisije z dopisom z dne 19. februarja 2010 zaprosile portugalske organe, naj jim ti predložijo dodatna pojasnila. Portugalski organi so odgovorili z dopisom z dne 27. aprila 2010.

(17)

Službe Komisije so z dopisom z dne 1. februarja 2011 zaprosile portugalske organe za pojasnila in naknadne odgovore na vprašanja, ki so jih tem organom postavile že prej in na katera navedeni organi niso odgovorili v celoti.

(18)

Portugalski organi so z dopisom z dne 24. februarja 2011 zaprosili za 30-dnevno podaljšanje predpisanega roka za odgovor.

(19)

Službe Komisije so z dopisom z dne 28. februarja 2011 odobrile 30-dnevno podaljšanje roka za odgovor. Portugalski organi so z dopisom z dne 1. aprila 2011 odgovorili na vprašanja služb Komisije.

(20)

Službe Komisije so z dopisom z dne 20. junija 2011 obvestile portugalske organe, da bodo Komisiji predlagale, naj sprejme pogojni pozitivni sklep, pri čemer so navedle postavljene pogoje.

(21)

Po podatkih portugalskih organov je bilo med 1. januarjem in 14. oktobrom 1998 na Portugalskem ugotovljenih 66 primerov goveje spongiformne encefalopatije (v nadaljnjem besedilu: BSE). Komisija je v odgovor na te razmere, ki so pomenile tveganje za javno zdravje in zdravje živali, sprejela Odločbo 98/653/ES z dne 18. novembra 1998 o nujnih ukrepih, potrebnih ob pojavu goveje spongiformne encefalopatije na Portugalskem (5), in predpisala nujne ukrepe, potrebne zaradi primerov BSE, ki so se pojavili na Portugalskem, pri čemer je prepovedala zlasti odpošiljanje določenih živali in živalskih stranskih proizvodov s portugalskega ozemlja v druge države članice.

(22)

Da bi portugalska država ublažila posledice ukrepov, sprejetih v okviru boja proti BSE, je od leta 1999 prevzela vse stroške, povezane z dejavnostmi zbiranja, predelave in uničevanja stranskih proizvodov iz mesa sesalcev in perutnine. Portugalska država je odgovornost in stroške v zvezi z dejavnostmi zbiranja, predelave in uničevanja teh stranskih proizvodov prevzela z zakonskim odlokom št. 393-B/98 z dne 4. decembra 1998 (6) (v nadaljnjem besedilu: zakonski odlok iz leta 1998).

(23)

V členu 4(3) zakonskega odloka iz leta 1998 je bila predvidena možnost, da se klavnicam odmeri dajatev za financiranje uničevanja nekaterih surovin. V skladu s podatki, ki so jih predložili portugalski organi, ta dajatev klavnicam ni bila odmerjena.

(24)

Kot so pojasnili portugalski organi, niso imeli dovolj posebnih naprav za ustrezno obdelavo odpadkov, tako da so se bili – da bi zagotovili te storitve, ki so po svoji naravi odgovornost države – primorani obrniti na zasebne ponudnike storitev.

(25)

Portugalski organi so natančneje navedli, da je bila ta naloga splošnega interesa dodeljena zasebnemu sektorju, in sicer ob upoštevanju zahtev, določenih v zakonskem odloku št. 197/99 z dne 8. junija 1999 (7), ki je nacionalni instrument za prenos Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 97/52/ES z dne 13. oktobra 1997 o spremembah direktiv 92/50/EGS, 93/36/EGS in 93/37/EGS o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev, blaga in gradenj (8). Zasebna podjetja, zadolžena za opravljanje zadevnih storitev, so bila izbrana glede na njihovo sposobnost in tehnično zmožnost zagotoviti dobro izpolnjevanje naloge splošnega interesa, ki jim je bila dodeljena, ter glede na nujnost ukrepanja, da bi se ti proizvodi varno, hitro in učinkovito obdelali. Portugalski organi so predložili primer pogodbe o opravljanju storitev za obdobje od 1. septembra do 31. decembra 2004.

(26)

Po podatkih portugalskih organov so bili parametri, ki so bili uporabljeni kot podlaga za izračun nadomestila za zadevne storitve, vnaprej določeni s skupnim odlokom št. 96/99 z dne 25. januarja 1999 (9). Ta odlok je bil redno pregledovan ter spreminjan s skupnima odlokoma št. 324/2001 z dne 6. aprila 2001 (10) in št. 124/2002 z dne 19. februarja 2002 (11).

(27)

Svet je z Odločbo 2000/766/ES (12) prepovedal uporabo živalskih stranskih proizvodov iz skoraj vseh vrst živali v živalski krmi in odredil uničenje teh proizvodov v vseh državah članicah, tudi na Portugalskem.

(28)

Portugalski organi so pojasnili, da se je po tej odločbi količina odpadkov, za katere se uporablja ta proces, povečala, zato so se povečali tudi stroški, povezani s temi dejavnostmi.

(29)

Komisija je z Odločbo 2001/376/ES (13) sklenila, da ohrani Odločbo 98/653/ES, sprejeto v zvezi s Portugalsko.

(30)

Uredba (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (14), določa posebna pravila v zvezi z zbiranjem, predelavo in uničevanjem živalskih stranskih proizvodov, pri čemer ta pravila veljajo za različne kategorije stranskih proizvodov.

(31)

Kot so pojasnili portugalski organi, so se, da bi izpolnili svoje obveznosti v tem okviru, odločili prenesti stroške zadevnih dejavnosti na gospodarske subjekte v sektorju, pri čemer so strogo upoštevali načelo „plača povzročitelj obremenitve“, v mislih pa so imeli tudi skrb za varovanje javnega zdravja, ki ostaja bistveno in njihova odgovornost. Tako so sprejeli shemo, določeno v zakonskem odloku št. 197/2002 z dne 25. septembra 2002.

(32)

Od oktobra 2002, ko je začel veljati zakonski odlok iz leta 2002, so bili stroški, povezani z dejavnostmi zbiranja, prevoza, predelave in uničevanja stranskih proizvodov iz mesa sesalcev in perutnine, financirani s prihodki od davku podobne dajatve, odmerjene klavnicam, uvoznikom govedine, teletine in svinine s kostmi ter trgovcem znotraj Skupnosti, tj. trgovcem z govedino, teletino in svinino s kostmi oziroma prevzemnikom teh proizvodov.

(33)

Portugalski organi so v dopisu z dne 20. januarja 2003 navedli, da so plačila te dajatve oproščeni naslednji subjekti:

(34)

Glede vprašanja, čemu natančno so bili namenjeni prihodki, ustvarjeni s pobiranjem dajatve, so portugalski organi navedli, da so bili ti prihodki uporabljeni izključno za financiranje dejavnosti, povezanih s storitvami zbiranja, prevoza, predelave in uničevanja stranskih proizvodov iz mesa sesalcev in perutnine, vključno s SST.

(35)

V Prilogi 1 k zakonskemu odloku iz leta 2002 je bila določena višina dajatve glede na težo in zadevno vrsto živali:

(36)

Kar zadeva financiranje storitev zbiranja, prevoza, predelave in uničevanja SST, je člen 2(2) zakonskega odloka št. 197/2002 določal, da se posebej in izključno za klavnice uporablja fiksni znesek 0,30 EUR/kg SST.

(37)

Vse dajatve so se po postopku obrnjene davčne obveznosti plačevale Nacionalnemu zavodu za intervencije in jamstva v kmetijstvu (INGA), ki je javni organ. Dajatve, pobrane od subjektov, so bili prihodki zavoda INGA in so se mu neposredno izplačevali.

(38)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 32 in 33 tega sklepa, je člen 4 zakonskega odloka iz leta 2002 določal, da lahko klavnice tudi same poskrbijo za dejavnosti zbiranja, prevoza, predelave in uničevanja stranskih proizvodov, pri čemer lahko za njihovo izvajanje neposredno naročijo storitve tretjih strani, lahko pa te dejavnosti izvajajo tudi same, vendar ob upoštevanju veljavnih zakonskih določb in z izjemo SST. Če so klavnice same zbirale, predelovale in uničevale stranske proizvode, ustvarjene v lastnem obratu, razen SST, so morale plačevati dajatev, ki je v Prilogi 2 k zakonskemu odloku iz leta 2002 določena tako:

(39)

Če so klavnice same zbirale, predelovale in uničevale vse stranske proizvode, ustvarjene v lastnem obratu in v razsekovalnicah, razen SST, so bile v celoti oproščene plačila te dajatve.

(40)

V skladu s členom 5 zakonskega odloka iz leta 2002 je bil zavod INGA odgovoren za nadzor nad plačili dajatev s strani klavnic, ki so morale v ta namen voditi posodobljene registre količin trupov in njihove teže. Zavod INGA je bil pristojen tudi za nadzor nad plačili dajatev na uvoz in prevzem proizvodov iz Evropske unije, trgovci in prevzemniki pa so morali voditi posodobljene registre izvedenih dejavnosti.

(41)

Če so klavnice izbrale zadnjenavedeno možnost, so morale pred tem predložiti zadevne načrte v presojo zavodu INGA in se podrediti morebitnim pregledom, za katere bi se odločil pristojni organ.

(42)

Portugalski organi so zatrdili, da je višina dajatve omejena na kritje stroškov za te dejavnosti v navedenih obratih in da se te storitve zagotavljajo samo tistim obratom, ki proizvajajo stranske proizvode, katerih uničenje je obvezno.

(43)

Kar zadeva skladnost med prihodki od dajatve in stroški storitev, financiranih s temi prihodki, so portugalski organi navedli, da so zneski dajatve, predvideni v prilogah 1 in 2 k zakonskemu odloku iz leta 2002, ter znesek za SST, določen v členu 2(2), izračunani na podlagi dejanskih stroškov storitev, ki morajo biti opravljene, ob upoštevanju narave stranskih proizvodov, nastalih pri vsaki vrsti živali, in njihove relevantnosti.

(44)

Po mnenju portugalskih organov je bilo to financiranje v vseh pogledih podobno nadomestilu, ki ga uporabniki plačajo za javne storitve splošnega interesa. Zneski, ki so jih plačevali zavezanci, so bili neposredno sorazmerni s količinami odpadkov, ki so bili v resnici odstranjeni v okviru javnih storitev, in z dejanskimi stroški odstranjevanja teh odpadkov. V podporo tem trditvam so portugalski organi predložili dokumente za leta od 1999 do 2005, v katerih so navedeni številčni podatki o stroških storitev, in dokument za leto 2003, ki vsebuje številčne podatke o prihodkih od dajatve na različne vrste stranskih proizvodov za uvožene in nacionalne proizvode skupaj.

(45)

Glede vprašanja, ali so uvoženi proizvodi res upravičeni do sheme na enak način kot nacionalni proizvodi, so portugalski organi zatrdili, da se v skladu z bistvom načela „plača povzročitelj obremenitve“ dajatve, ki se uporabljajo za klavnice, uvoz mesa s kostmi in trgovino s takim mesom znotraj Skupnosti, ujemajo s stroški, povezanimi z obdelavo vseh stranskih proizvodov, ki nastanejo v verigi do stopnje končnega potrošnika.

(46)

Uvoz mesa s kostmi za portugalske organe pomeni obstoj stranskih proizvodov in zato se zanj uporabljajo storitve zbiranja, prevoza, predelave in uničevanja, kar je upravičevalo uporabo zadevnih dajatev.

(47)

Portugalski organi menijo, da so bile financirane dejavnosti v javnem interesu, saj se je po krizi BSE izkazalo, da mora odstranjevanje snovi, zaseženih v klavnicah iz zdravstvenih razlogov, zaradi njegovega pomena za varovanje zdravja ljudi in živali ter za varstvo okolja spadati v okvir javnih storitev države.

(48)

Sistem, uveden z zakonskim odlokom iz leta 2002, je bil razveljavljen z zakonskim odlokom št. 244/2003 z dne 7. oktobra 2003 (15) (v nadaljnjem besedilu: zakonski odlok iz leta 2003), ki je začel veljati 22. oktobra 2003. Z zadnjenavedenim zakonskim odlokom sta bili uvedeni splošna ureditev in prehodna ureditev za živalske stranske proizvode, ki niso primerni za prehrano ljudi.

(49)

V skladu s splošno ureditvijo so morali klavnice, razsekovalnice, valilnice in proizvajalci jajčnih izdelkov na lastno pobudo ali z najemom tretjih strani zagotoviti zbiranje, prevoz, skladiščenje, premeščanje, predelavo in uničevanje snovi kategorij 1, 2 in 3, proizvedenih v določeni enoti, v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002, in sicer z izvajanjem načrta, ki so ga predhodno predložili v odobritev generalni direkciji za veterinarstvo (GDV).

(50)

Klavnice, razsekovalnice, valilnice in proizvajalci jajčnih izdelkov so morali pripraviti načrt za uničevanje ali uporabo snovi kategorije 3, ki ga je moral GDV odobriti v 90 dneh od datuma začetka veljavnosti zakonskega odloka iz leta 2003 ali od začetka dejavnosti. Zakonski odlok iz leta 2002 je določal, da zavod INGA zagotavlja storitve zbiranja, prevoza, predelave, začasnega skladiščenja in uničevanja stranskih proizvodov, dokler GDV ne odobri načrtov za snovi kategorije 3. Pred odobritvijo načrta za snovi kategorije 3 so morali lastniki klavnic, razsekovalnic, valilnic in podjetij za proizvodnjo jajčnih izdelkov plačevati dajatve, določene v Prilogi 1 k zakonskemu odloku 2002, razen subjektov, za katere je veljala druga ureditev, predvidena v tem odloku, in ki so morali plačevati dajatve, določene v Prilogi 2 k zakonskemu odloku iz leta 2002.

(51)

Na podlagi prehodne ureditve je zavod INGA še naprej zagotavljal te storitve tudi za snovi kategorij 1 in 2.

(52)

Za snovi kategorij 1 in 2 so morale klavnice in razsekovalnice predložiti načrt za uničevanje ali uporabo v 30 dneh po izteku veljavnosti prehodne ureditve novembra 2005. Pred odobritvijo načrta so morale plačevati 0,35 EUR/kg snovi kategorij 1 ali 2. Po drugi strani so bili zavezanci takoj po odobritvi načrta za uničevanje ali uporabo oproščeni plačila dajatve.

(53)

Kadar so klavnice in razsekovalnice predložile načrt GDV, v katerem so navedle dejavnosti, potrebne za odstranitev snovi kategorij 1 in 2, so prevzele odgovornost za stroške, ki jih vključujejo te dejavnosti, in so bile podvržene pregledom pristojnega organa. Člen 3(4) zakonskega odloka iz leta 2003 je določal, da ta ureditev preneha veljati dve leti po začetku veljavnosti tega zakonskega odloka.

(54)

Prehodna ureditev, določena v zakonskem odloku iz leta 2003, je prenehala veljati novembra 2005. Portugalski organi so v dopisu z dne 1. aprila 2011 navedli, da od izteka veljavnosti prehodne ureditve, predvidene v zakonskem odloku iz leta 2003, stroške dejavnosti uničevanja stranskih proizvodov klavnic in razsekovalnic krijejo subjekti z iztržki od odpadkov, ki se predelujejo v biogoriva, in z izvozom moke.

(55)

V zvezi z obstojem in morebitno združljivostjo pomoči, dodeljene podjetjem, ki so zagotavljala storitve zbiranja, prevoza, predelave in uničevanja zadevnih snovi, klavnicam in razsekovalnicam, uvoznikom govedine, teletine, svinine in perutninskega mesa s kostmi, trgovcem znotraj Skupnosti ter rejcem, je Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka izrazila spodaj navedene dvome.

(56)

Zlasti je Komisija ponovno postavila vprašanja iz prve odredbe o predložitvi podatkov. Glede pomoči podjetjem, ki so zagotavljala storitve zbiranja, prevoza, predelave in uničevanja zadevnih snovi, je izrazila dvome o naravi storitev splošnega interesa, ki so jo portugalski organi želeli pripisati zadevnim dejavnostim, zlasti z vidika sodbe Altmark (16). Kar zadeva pomoč klavnicam in razsekovalnicam, uvoznikom govedine, teletine, svinine in perutninskega mesa s kostmi ter panožnim trgovcem znotraj Skupnosti, je Komisija podvomila o dejstvu, da se je prispevek, ki ga je ta sektor plačeval z zadevno dajatvijo, ujemal z dejanskimi gospodarskimi stroški storitev zbiranja, in zahtevala številčne podatke v zvezi s tem. In nazadnje, glede pomoči rejcem je imela Komisija pomisleke o prednostih, ki bi se lahko z uvedenim sistemom zagotavljale tem subjektom, ker niso bili zavezanci za zadevno dajatev.

(57)

Komisija je nato predhodno preučila združljivost zadevnih ukrepov z vidika smernic, veljavnih od leta 1998, in v fazi odločitve o sprožitvi postopka sklenila, da nima dovolj podatkov, da bi ugotovila združljivost zadevnih ukrepov.

(58)

Portugalska v svojih pripombah najprej opozarja, da so leta 1998 v portugalski državi zaradi BSE vladale posebne razmere. Zlasti omenja Odločbo 98/653/ES, s katero je bilo prepovedano odpošiljanje nekaterih proizvodov, med katerimi je bila tudi mesno-kostna moka kot samostojen proizvod ali sestavina drugih proizvodov, s portugalskega ozemlja v druge države članice ali tretje države. V tem okviru je Portugalska uvedla načrt za spremljanje, nadzor in izkoreninjenje BSE, ki ga je odobril Stalni veterinarski odbor Komisije. Komisija se je 18. aprila 2001 odločila ohraniti embargo za Portugalsko. Ta je bil preklican šele leta 2004 z Uredbo Komisije (ES) št. 1993/2004 (17).

(59)

Zato Portugalska vztraja, da je bil med letoma 1998 in 2004 namen vseh sprejetih ukrepov spopasti se z izrednimi razmerami, ki so ogrožale javno zdravje. Portugalska uprava je posledično želela omogočiti takojšnje izvajanje ukrepov, dokler se subjekti ne bi organizirali, da bi lahko sami opravljali te naloge, medtem ko bi ostali pod nadzorom države. Portugalska meni, da je varovanje javnega zdravja pravna dobrina, ki prevlada nad vsemi drugimi in ki upravičuje odstopanje od pravil o državni pomoči.

(60)

Po mnenju Portugalske so Odločba 98/653/ES in njena zaporedna podaljšanja preprečili, da bi portugalska država z ukrepi, ki jih je sprejela za rešitev krize BSE, škodila trgu in tako ovirala trgovino med državami članicami. Ker je bil, kot navaja Portugalska, uveden embargo na odpošiljanje zgoraj navedenih proizvodov, ni bilo trgovanja, to pa pomeni, da izkrivljanje konkurence ni bilo mogoče.

(61)

Portugalska najprej navaja, da leta 1998 ni bila dodeljena nobena pomoč, kar dokazuje z datumom začetka veljavnosti zakonskega odloka št. 393-B/98 z dne 4. decembra 1998. Šele takrat je portugalska država izjemoma in prehodno prevzela odgovornost za dejavnosti zbiranja, predelave in uničevanja stranskih proizvodov.

(62)

Portugalska država je stroške, ki jih vključujejo dejavnosti zbiranja, predelave in uničevanja stranskih proizvodov, prevzela z začetkom veljavnosti zakonskega odloka iz leta 1998, in sicer do začetka veljavnosti zakonskega odloka iz leta 2002. V zvezi s tem Portugalska navaja, da je treba njen prevzem odgovornosti za te ukrepe šteti za kratkoročen, ker je bila ureditev pozneje spremenjena, ter da je bila zadevna dajatev uvedena zato, da bi se financiranje dejavnosti zbiranja, prevoza, predelave in uničevanja stranskih proizvodov iz mesa sesalcev in perutnine, vključno s SST, preneslo na zadevni sektor.

(63)

Kar zadeva ceno navedenih ukrepov, so bili po navedbah Portugalske parametri, ki so bili uporabljeni kot podlaga za izračun nadomestila, vnaprej določeni z odlokom, objavljenim v uradnem listu. Portugalski organi omenjajo tri odloke (18), v katerih so navedene cene storitev (zbiranje, prevoz, predelava in pakiranje v velike vreče (big bags) na kilogram proizvoda). Stroški, ki jih vključujejo te dejavnosti in ki jih krijejo od klavnic neodvisne enote za predelavo stranskih proizvodov živalskega izvora, so bili upoštevani. Prav tako so bili upoštevani tekoči stroški, kot so stroški energije, goriva, plač, zavarovanj itd. Ti parametri so bili enaki za vse ponudnike storitev. Portugalski organi so navedli, da so bili dobički od 30- do 39,5-odstotni, kar je po njihovem mnenju stopnja, ki je primerna ali celo nižja od povprečja za opravljanje gospodarskih dejavnosti. Portugalski organi so priložili primere uporabe parametrov, na podlagi katerih so bile določene cene v navedenih odlokih.

(64)

Portugalska država torej meni, da se lahko dodeljena pomoč razglasi za združljivo na podlagi odstopanja od načela „plača povzročitelj obremenitve“, ker je ustrezala stroškom zagotovljenih storitev in ker so takrat veljavne smernice (Smernice za državno pomoč za teste TSE, poginule živali in klavniške odpadke (19)) določale, da lahko pomoč zaradi svoje kratkotrajnosti pokriva do 100 % dejanskih stroškov.

(65)

Od oktobra 2002 je bila pravna podlaga za plačevanje dajatev zakonski odlok iz leta 2002. Portugalski organi menijo, da je bila v teh dajatvah upoštevana višina nadomestil za dejavnosti, ki so jih morale opraviti enote za predelavo stranskih proizvodov. Vendar ker kriza še ni minila, je bil po mnenju portugalskih organov poseg države kot posrednice še vedno upravičen.

(66)

V simulacijah, ki so bile takrat izvedene, so bili upoštevani vsi stroški podjetij in zmeren dobiček. Portugalski organi so predložili primer, pripravljen na podlagi stroškov in obveznosti za leto 2003, ki po njihovem mnenju dokazuje ravnovesje med prihodki in stroški, povezanimi z delovanjem nove pravne ureditve, in ki določa višino dajatev za financiranje storitev.

(67)

Portugalski organi navajajo tudi, da storitve zbiranja, prevoza, predelave in uničevanja stranskih proizvodov iz perutninskega mesa niso bile financirane z dajatvami, odmerjenimi klavnicam ter uvoznikom govejih in prašičjih trupov, polovic trupov in drugih kosov s kostmi. Pojasnjujejo, da je – ker je treba določbe člena 2(1) zakonskega odloka iz leta 2002 razlagati v povezavi z določbami Priloge 1, ki so navedene v tem členu – jasno, da so storitve zbiranja, prevoza, predelave in uničevanja mesnih stranskih proizvodov financirale tri kategorije subjektov: klavnice goveda, prašičev, ovac/koz, perutnine in drugih živali, uvozniki govejih in prašičjih trupov, polovic trupov in drugih kosov s kostmi ter trgovci s temi proizvodi znotraj Skupnosti. Tako Priloga 1 vsebuje stolpec, v katerem so navedeni odmerjeni zneski za perutninske klavnice, ki niso zagotavljale zbiranja, prevoza, predelave in uničevanja stranskih proizvodov, nastalih pri zakolu perutnine, ob upoštevanju dejstva, da pri večini uvoženih trupov perutnine ni stranskih proizvodov.

(68)

Portugalski organi prav tako navajajo, da je razlika med dajatvama, določenima v Prilogi 2 k zakonskemu odloku iz leta 2002, upravičena zaradi stroškov v zvezi s stranskimi proizvodi, ki nastanejo v razsekovalnicah.

(69)

Po navedbah portugalskih organov v zakonskih odlokih iz leta 2002 in iz leta 2003 ni bilo predvideno, da bi se dajatve prenesle na rejce, čeprav so bili stroški dejavnosti zbiranja, prevoza, predelave in uničevanja dejansko preneseni na celoten sektor mesa. Portugalski organi so v zvezi s tem predložili računa za storitve z dne 22. oktobra 2002 in 28. oktobra 2003, ki po njihovem mnenju dokazujeta, da so klavnice prenesle stroške dejavnosti zbiranja, prevoza, predelave in uničevanja na rejce.

(70)

Portugalski organi nazadnje zatrjujejo, da podjetja, ki so zagotavljala storitve, sredstev nikoli niso uporabila za morebitne konkurenčne dejavnosti, ker so opravljala izključno dejavnosti zbiranja, prevoza, predelave in uničevanja živalskih stranskih proizvodov.

(71)

Portugalska še omenja, da je prehodna ureditev, uvedena z zakonskim odlokom iz leta 2003, prenehala veljati novembra 2005 in da so odtlej obrati, ki ustvarjajo stranske proizvode, v celoti prevzeli odgovornost, ki jo je namesto njih začasno sprejela država. Od novembra 2005 vse stroške nosijo subjekti z iztržki od odpadkov, ki se predelujejo v biogoriva, in z izvozom moke.

(72)

Skratka, portugalski organi menijo, da so bili pogoji iz veljavnih smernic izpolnjeni, ker so subjekti, ki ustvarjajo stranske proizvode, z zadevno dajatvijo postopno začeli plačevati za dejavnosti, povezane z uničevanjem stranskih proizvodov.

(73)

Skupina ETSA je predložila pripombe z dopisom z dne 15. junija 2009. To skupino sestavljata podjetji ITS – Indústria Transformadora de Subprodutos Animais, SA, in SEBOL – Comércio e Indústria de Sebo, SA. Ti podjetji na Portugalskem zagotavljata storitve zbiranja, prevoza, predelave in uničevanja stranskih proizvodov živalskega izvora kategorij 1, 2 in 3 ter sta med podjetji, ki jih je država najela za opravljanje navedenih storitev v obravnavanem obdobju. Zaradi tega se skupina ETSA obravnava kot prejemnica plačil države in se lahko šteje za zainteresirano stran v primeru C 3/09.

(74)

V uvodu skupina ETSA opozarja na okoliščine krize BSE, ki so portugalsko državo prisilile v sprejetje preventivnih ukrepov (med katerimi so storitve zbiranja, prevoza, predelave in uničevanja stranskih proizvodov živalskega izvora kategorij 1, 2 in 3), katerih namen je bil zoperstaviti se bolezni in zmanjšati tveganje za okužbe, da bi se zavarovala javno zdravje in okolje. Precejšen del teh ukrepov je bil sprejet na podlagi zakonodaje Skupnosti.

(75)

Zavod INGA je v obdobju 1998–2005 neposredno dodelil storitve zbiranja, prevoza, predelave in uničevanja odpadkov podjetjema ITS in SEBOL. Skupina ETSA navaja, da so bila vsa podjetja, ki so izpolnjevala zahteve za zagotavljanje teh storitev, najeta pod enakimi pogoji. Do 10. oktobra 2002 je bil zavod INGA zadolžen za izbiro podjetij, ki so imela dovoljenje za opravljanje te vrste storitev, in je nosil pripadajoče stroške, kot je določal člen 6 zakonskega odloka iz leta 1998. Parametri za izračun nadomestila so bili opredeljeni s skupnim odlokom št. 96/99. Cena je bila določena glede na težo surovine in jo je bilo mogoče prilagoditi, če bi se spremenili pogoji za opravljanje storitev. V ceni, plačani podjetjema SEBOL in ITS, so bili upoštevani ocenjeni stroški zagotavljanja storitev, zlasti tisti v zvezi s težo in količino odpadkov, ki jih je bilo treba zbrati in obdelati, ter izvajanjem in upravljanjem sistema za zbiranje poginulih živali pri subjektih, ki je med drugim predvideval hitro odstranitev po obvestilu o smrti živali.

(76)

Skupina ETSA poudarja, da čeprav storitve niso bile dodeljene z javnim razpisom, je znesek nadomestila pokrival zadevne stroške ob upoštevanju skupnih prihodkov in omogočal zgolj zmerno in legitimno stopnjo dobička. Po navedbah skupine ETSA se je raven nadomestila vedno zdela v skladu z načelom učinkovitosti, saj je cena, ki jo je plačeval zavod INGA, ustrezala evropskemu povprečju cen za enakovredne storitve in so bile po njenem mnenju cene, plačane do leta 2005, dejansko nižje od tistih, ki so bile uporabljene pozneje v pogodbah o opravljanju enakih storitev, sklenjenih – da bi se lažje določila višina nadomestila glede na tržna merila – z oddajo javnih naročil.

(77)

Od leta 2005 so se pogodbe o opravljanju storitev sklepale v okviru mednarodnih javnih naročil. Objavljeni so bili trije javni razpisi: govedo/enoprsti kopitarji na nacionalni ravni, ovce/koze (jug) in ovce/koze (sever). Podjetje ITS je predložilo ponudbo prek konzorcija, ki mu je bilo dodeljeno naročilo. Za tri navedene sklope so bile sklenjene tri pogodbe o opravljanju storitev. Izmed pogojev skupina ETSA navaja zlasti zbiranje, prevoz, predelavo in uničevanje odpadkov ter vodenje stalnega in posodobljenega registra in arhiva teh dejavnosti. Za zagotavljanje spoštovanja pogojev je skrbel zavod IFAP (Instituto de Financiamento da Agricultura e Pescas).

(78)

Skupina ETSA poudarja, da so bile cene oblikovane predhodno v sklenjenih pogodbah, in sicer na objektiven in pregleden način ter glede na količino in vrsto zadevnih živali. Po njenem mnenju so bile te cene določene po tržnih pogojih in so zagotavljale ustrezno kritje stroškov, ki so nastali zaradi izpolnjevanja obveznosti javnih storitev, predvidenih v pogodbah o opravljanju storitev in zadevni zakonodaji.

(79)

Na podlagi teh elementov skupina ETSA sklepa, da ni bila deležna nobene nezakonite pomoči, temveč da so bila vsa sredstva samo legitimno nadomestilo za zagotavljanje javnih storitev.

(80)

V skladu s členom 107(1) Pogodbe PDEU je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami, razen če ta pogodba ne določa drugače.

(81)

Členi 107 do 109 PDEU se uporabljajo v sektorju prašičjega mesa na podlagi člena 21 Uredbe Sveta (EGS) št. 2759/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupni ureditvi trga za te proizvode (20), ki je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005 (21). V sektorju govejega in telečjega mesa se uporabljajo na podlagi člena 40 Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za te proizvode (22), nazadnje spremenjene z Uredbo (ES) št. 1152/2007 (23). Pred sprejetjem zadnjenavedene uredbe so se ti členi v istem sektorju uporabljali na podlagi člena 24 Uredbe Sveta (EGS) št. 805/68 (24). Zadevni členi se v sektorju ovčjega in kozjega mesa uporabljajo na podlagi člena 22 Uredbe Sveta (ES) št. 2467/98 z dne 3. novembra 1998 o skupni ureditvi trga za te proizvode (25), ki je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005. V sektorju perutninskega mesa se uporabljajo na podlagi člena 19 Uredbe Sveta (EGS) št. 2777/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupni tržni ureditvi za te proizvode (26), ki je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 679/2006 (27). Z Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (28) so bile te različne uredbe razveljavljene, v njenem členu 180 pa je bilo določeno, da se pravila o državni pomoči uporabljajo za zgoraj navedene proizvode.

(82)

Naravo pomoči je treba ugotavljati na ravni vseh, ki so imeli korist od storitev zbiranja, prevoza, predelave in uničevanja klavniških odpadkov ter od financiranja teh dejavnosti. Komisija je med tistimi, ki bi lahko imeli korist od sistema, uvedenega na Portugalskem, opredelila naslednje kategorije:

(83)

Kar zadeva ocenjevanje morebitne pomoči skozi čas, je Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka razlikovala med štirimi obdobji glede na veljavnost različnih ustreznih določb Skupnosti za analizo morebitnih ukrepov pomoči. Upoštevala je obdobje od leta 1998 do 31. decembra 1999, preden so začele veljati Smernice o državni pomoči v kmetijskem sektorju, obdobje od 1. januarja 2000 do 31. decembra 2002, preden so začele veljati smernice o državni pomoči za odstranjevanje klavniških odpadkov in poginulih živali ter za stroške testiranja na transmisivno spongiformno encefalopatijo (TSE), obdobje od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2006, preden so začele veljati nove smernice o državni pomoči v kmetijskem sektorju (29), in obdobje od 1. januarja 2007 do danes.

(84)

Glede na nove podatke portugalskih organov, zlasti o uporabi zgoraj opisanega zakonskega odloka iz leta 2003 in različnih načinih financiranja morebitnih pomoči, bo Komisija nekoliko spremenila razlikovanje med različnimi obdobji in v svoji oceni za vsako skupino možnih prejemnikov pomoči upoštevala naslednja obdobja:

(85)

V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča se za pomoč štejejo ukrepi, ki lahko ne glede na obliko neposredno ali posredno dajo prednost podjetjem ali se obravnavajo kot ekonomska ugodnost, ki je prejemnik v običajnih tržnih pogojih ne bi prejel (30). Poleg tega se za pomoč štejejo ukrepi, ki v različnih oblikah zmanjšujejo stroške, ki običajno bremenijo proračun podjetja, in so zato, ne da bi bili subvencije v pravem pomenu besede, iste narave in imajo enake učinke (31).

(86)

Komisija ugotavlja, da so zbiranje, prevoz, predelava in uničevanje zadevnih snovi gospodarska dejavnost, saj pomenijo zagotavljanje storitev proti plačilu in jih lahko izvajajo številni gospodarski subjekti na trgu Skupnosti. Te ugotovitve potrjujejo zlasti podatki, ki jih je zagotovila skupina ETSA in so povzeti v uvodni izjavi 73 in naslednjih tega sklepa.

(87)

V zvezi s to gospodarsko dejavnostjo portugalski organi trdijo, da so podjetja, ki so zagotavljala zadevne storitve, izpolnjevala nalogo javnih storitev splošnega interesa, ki je utemeljena z razlogi javnega zdravja in varstva okolja. Portugalska v tem okviru poudarja posebne razmere v zvezi s krizo BSE. Zato ta država vztraja, da je bil namen vseh sprejetih ukrepov spopasti se z izrednimi razmerami, ki so ogrožale javno zdravje. Portugalska uprava je posledično želela omogočiti takojšnje izvajanje ukrepov, dokler se subjekti ne bi organizirali, da bi lahko sami prevzeli te naloge, medtem ko bi ostali pod nadzorom države (glej uvodne izjave 21 do 59 tega sklepa).

(88)

Skupina ETSA v svojih pripombah meni, da ni bila deležna nobene nezakonite pomoči, temveč da so bila vsa sredstva samo legitimno nadomestilo za zagotavljanje javnih storitev (glej uvodno izjavo 79 tega sklepa).

(89)

Iz sodbe Sodišča v zadevi Altmark (32) izhaja, da se člen 107 PDEU za javne subvencije, katerih namen je omogočiti izvajanje javnih storitev, ne uporablja, če je treba take subvencije šteti za nadomestilo za storitve, ki so jih opravila podjetja, ki prejemajo nadomestilo za izpolnjevanje obveznosti javnih storitev. Vendar Sodišče navaja, da morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

(90)

Uporaba sodne prakse iz sodbe Altmark v obravnavanem primeru vodi Komisijo do naslednjih premislekov.

(91)

Najprej je treba preučiti, ali gre v obravnavanem primeru za resnične storitve splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 106(2) PDEU.

(92)

Iz sodne prakse Sodišča izhaja, da imajo države članice, razen v sektorjih, v katerih je to vprašanje že urejeno s predpisi Skupnosti, široko diskrecijsko pravico pri presoji narave storitev, ki jih je mogoče opredeliti kot storitve splošnega gospodarskega pomena. Zato je naloga Komisije zagotoviti, da se ta diskrecijska pravica pri opredelitvi storitev splošnega gospodarskega pomena uporablja brez očitnih napak.

(93)

Od devetdesetih let prejšnjega stoletja je bil pri človeku in pri živalih ločeno ugotovljen pojav več različnih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE). Od leta 1996 so se nakopičili dokazi, ki kažejo na podobnost med povzročiteljem BSE (goveja spongiformna encefalopatija) in novo različico Creutzfeldt-Jakobove bolezni. Skupnost je od devetdesetih let prejšnjega stoletja sprejela vrsto ukrepov, namenjenih varovanju zdravja ljudi in živali pred tveganjem za pojav BSE. Ti ukrepi temeljijo na zaščitnih določbah direktiv v zvezi z ukrepi za zdravstveno varstvo živali in varstvo okolja. Na podlagi Odločbe 2000/766/ES so morale države članice poskrbeti, da se živalski odpadki v smislu Direktive Sveta 90/667/EGS (33) zbirajo, prevažajo, predelujejo, skladiščijo ali odstranjujejo v skladu z navedeno direktivo, Odločbo Komisije 97/735/ES (34) in Odločbo Sveta 1999/534/ES (35). V tem pogledu so bili z Uredbo (ES) št. 1774/2002 določeni zdravstvena pravila za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, in obveznosti držav članic, ki so morale zagotoviti vzpostavitev ustrezne ureditve in obstoj zadovoljive infrastrukture za zbiranje, prevoz in odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov.

(94)

Ker je Sodišče priznalo, da je ravnanje z določenimi odpadki lahko predmet storitev splošnega gospodarskega pomena (36), in glede na zgoraj navedene posebne razmere zaradi krize BSE, Komisija nima ugovorov v zvezi z naravo storitev splošnega gospodarskega pomena, ki so jo portugalski organi po svojih navedbah želeli pripisati tej dejavnosti zbiranja in poznejšega uničevanja trupov in drugih živalskih odpadkov, neprimernih za prehrano, v obdobju med letoma 1999 in 2005, ko je portugalska država v celoti (1999–2003) ali delno (2003–2005) prevzela odgovornost za te dejavnosti. Gre za odločitev, ki je utemeljena z razlogi javnega zdravja in varstva okolja, zato spada v okvir pojma splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 106(2) PDEU.

(95)

S sodbo Altmark se zahteva pooblastilo v obliki enega ali več uradnih in pravno zavezujočih aktov v nacionalnem pravu. Kar zadeva prvi pogoj, postavljen v sodbi Altmark, je mogoče ugotoviti, da so na Portugalskem zbiranje, prevoz, predelava in uničevanje živalskih stranskih proizvodov, neprimernih za prehrano ljudi, postali obvezni z zakonskima odlokoma iz leta 1998 in iz leta 2003. Člen 6 zakonskega odloka iz leta 1998 je določal, da zavod INGA, ki je odgovoren za zbiranje, predelavo in uničevanje živalskih stranskih proizvodov, neprimernih za prehrano, izbere podjetja, ki bodo zadolžena za opravljanje teh storitev. S skupnim odlokom št. 95/99 so bili vnaprej določeni parametri, na podlagi katerih je bila izračunana višina nadomestila za javne storitve, ter druge obveznosti, povezane z zagotavljanjem storitev, kot je obveznost, da mora podjetje vse stranske proizvode na celotnem nacionalnem ozemlju zbirati v skladu z zdravstvenimi in tehničnimi pravili, predvidenimi v zakonodaji.

(96)

Portugalski organi trdijo, da so bile obveznosti podjetij, ki so zagotavljala storitve, jasno opredeljene v pogodbah o opravljanju storitev. Kot primer so Komisiji predložili pogodbo o opravljanju storitev iz leta 2003, ki je bila sklenjena na podlagi zakonskega odloka iz leta 1998.

(97)

Komisija ugotavlja, da so obveznosti podjetij, ki so zagotavljala storitve, jasno opredeljene v pogodbi, ki so jo portugalski organi posredovali Komisiji. Glede na določbe zakonskega odloka iz leta 1998 in zadevnega skupnega odloka ter pogodbo o opravljanju storitev, ki je bila predložena kot primer, Komisija sklepa, da je prvi pogoj iz sodne prakse v sodbi Altmark izpolnjen.

(98)

V zvezi z drugim pogojem Komisija na podlagi podatkov, ki so ji na voljo, meni, da so bili parametri, na katerih je temeljil izračun nadomestila, določeni vnaprej ter na objektiven in pregleden način. Tako skupni odloki, ki so jih predložili portugalski organi, določajo metodo za izračun in upravičene stroške (glej uvodno izjavo 26 tega sklepa). Ti podatki so bili redno pregledovani glede na prejšnja leta. Od leta 2005 se uporabljajo postopki za oddajo javnih naročil. Z vidika razpoložljivih podatkov Komisija meni, da je drugi pogoj iz sodne prakse v sodbi Altmark izpolnjen.

(99)

Kar zadeva tretji pogoj, portugalski organi in zainteresirana tretja stran navajajo, da nadomestilo ni presegalo zneska, potrebnega za pokrivanje vseh ali nekaterih stroškov, ki so nastali zaradi izpolnjevanja obveznosti javnih storitev, ob upoštevanju ustreznih prihodkov in zmernega dobička za izpolnjevanje teh obveznosti.

(100)

Komisija je od portugalskih organov večkrat in zlasti ob sprožitvi postopka preiskave zahtevala, naj ji predložijo podrobnosti o metodi za izračun dejanskih gospodarskih stroškov storitev. Portugalski organi so predložili dokumente, ki vsebujejo podatke o letnih stroških ponudnikov storitev v obdobju 1999–2005, te podatke pa so primerjali z zneski, ki jih je zavod INGA plačeval ponudnikom za opravljanje storitev. Ti dokumenti dokazujejo, da nadomestilo, ki ga je zavod INGA plačeval podjetjem, ki so zagotavljala storitve, ni presegalo zneska, potrebnega za pokrivanje vseh ali nekaterih stroškov, ki so nastali pri opravljanju storitev. Predloženi dokumenti kažejo, da je bil poleg tega v nadomestilu upoštevan dobiček, ki je glede na obravnavano leto znašal od 30 do 39,5 % (glej uvodno izjavo 62 tega sklepa).

(101)

Portugalski organi zatrjujejo, da sredstva niso mogla biti uporabljena za morebitne konkurenčne dejavnosti, s katerimi bi se ukvarjala podjetja (navzkrižno subvencioniranje), saj izbrani ponudniki storitev niso izvajali drugih dejavnosti.

(102)

Vendar Komisija na podlagi podatkov, ki so jih zagotovili portugalski organi, ugotavlja, da ne more sklepati, da je bil upoštevani dobiček „zmeren“ v smislu sodne prakse iz sodbe Altmark.

(103)

Skupina ETSA je v svojih pripombah zatrdila, da je nadomestilo za zagotovljene storitve ustrezno odražalo nastale stroške, pri čemer je omogočalo zmerno stopnjo dobička, ki ni privedla do nobene posebne prednosti, ter da je v obdobju pred letom 2005 višina nadomestila za javne storitve ustrezala evropskemu povprečju in je bila nižja od tiste, ki je bila določena v javnem naročilu storitev, oddanem z javnim razpisom.

(104)

V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da niti portugalski organi niti zainteresirana tretja stran niso predložili dokumentov, ki bi potrjevali te trditve.

(105)

Zato Komisija ne more sklepati, da je tretji pogoj, postavljen s sodno prakso v sodbi Altmark, v obravnavanem primeru izpolnjen.

(106)

Ker pred letom 2005 podjetja, ki so zagotavljala storitve, niso bila izbrana v postopkih javnega naročanja, se v sodbi Altmark zahteva primerjalna ocena glede na stroške povprečnega podjetja. Portugalski organi niso zagotovili podatkov, ki bi dokazovali, da so bili stroški ocenjeni na podlagi ocene stroškov povprečnega podjetja.

(107)

Zato mora Komisija sklepati, da v obravnavanem primeru niso izpolnjena vsa štiri merila iz sodne prakse v sodbi Altmark in da ni mogoče izključiti morebitne prednosti za podjetja, ki so zagotavljala storitve, v obdobju od začetka veljavnosti zakonskega odloka iz leta 1998 do leta 2005, ko je prenehala veljati prehodna ureditev, določena z zakonskim odlokom iz leta 2003.

(108)

Javna plačila so prejela določena podjetja, in sicer tista, ki so bila zadolžena za storitve. Tako se zadevni ukrep lahko šteje za posebnega.

(109)

Zato Komisija sklepa, da ni mogoče izključiti selektivne prednosti za ponudnike storitev v obdobju od leta 1998 do leta 2005, ko je prenehala veljati prehodna ureditev, predvidena z zakonskim odlokom iz leta 2003.

(110)

Sodišče je v sodbi GEMO (37) menilo, da dejstvo, da zbiranje in odstranjevanje živalskih trupel in klavniških odpadkov, ki sta na voljo klavnicam in rejcem, izvajajo zasebna podjetja, ne more izpodbijati morebitne opredelitve ukrepa kot državne pomoči, ker za ureditvijo te dejavnosti stojijo javni organi.

(111)

Tudi v obravnavanem primeru so portugalski organi uredili zadevno dejavnost in njeno financiranje, in sicer z zakonskimi odloki iz leta 1998, iz leta 2002 in iz leta 2003. Komisija zato v tej fazi sklepa, da je mogoče to ureditev pripisati državi.

(112)

Sodišče je v sodbi GEMO pojasnilo, da je treba finančno breme, nastalo z odstranjevanjem živalskih trupel in klavniških odpadkov, šteti za stroške, ki jih vključuje gospodarska dejavnost rejcev in klavnic. (38) Zato je Sodišče sklenilo, da je treba člen 107(1) PDEU razlagati tako, da je treba ureditev, s katero se rejcem in klavnicam brezplačno zagotavlja zbiranje in odstranjevanje živalskih trupel in klavniških odpadkov, opredeliti kot državno pomoč kmetovalcem in klavnicam.

(113)

V obravnavanem primeru je mogoče šteti, da odstranjevanje živalskih trupel in klavniških odpadkov povzroča stroške, povezane s to dejavnostjo, ne le klavnicam in razsekovalnicam, ampak tudi uvoznikom govedine, teletine, svinine in perutninskega mesa s kostmi ter trgovcem z govedino, teletino in svinino s kostmi oziroma prevzemnikom teh proizvodov. Komisija meni, da je opisano financiranje stroškov zbiranja, predelave in uničevanja stranskih proizvodov iz mesa sesalcev in perutnine iz državnih proračunskih sredstev pred začetkom veljavnosti zakonskega odloka iz leta 2002 privedlo do tega, da so bili uporabniki teh storitev oproščeni stroškov, ki jih vključuje njihova dejavnost.

(114)

Na podlagi tega Komisija sklepa o obstoju prednosti v obdobju pred uporabo davku podobne dajatve.

(115)

Kar zadeva obdobje po začetku veljavnosti zakonskih odlokov iz leta 2002 in iz leta 2003, se je financiranje zgoraj opisanih dejavnosti zagotavljalo z davku podobno dajatvijo, uvedeno z zakonskim odlokom iz leta 2002 in spremenjeno z zakonskim odlokom iz leta 2003. V skladu z ureditvijo na podlagi zakonskega odloka iz leta 2002 so bili plačila dajatve oproščeni klavnice, ki same zbirajo, prevažajo, predelujejo in uničujejo vse zadevne stranske proizvode, razen SST, ustvarjene v lastnem obratu ali v razsekovalnicah, ker so te enote vzpostavile pogoje za neodvisno obdelavo lastnih stranskih proizvodov (glej odstavek 2 Priloge 2 k zakonskemu odloku iz leta 2002), ter uvozniki mesa brez kosti in trgovci z mesom brez kosti znotraj Skupnosti, ker pri takem mesu ni stranskih proizvodov, za katere bi veljala obvezna obdelava na podlagi zakonodaje Skupnosti in države članice. V zakonskem odloku iz leta 2003 je bila predvidena oprostitev zgoraj navedenih subjektov, če je bil odobren načrt za uničevanje ali uporabo v skladu s posebnimi pogoji, določenimi za različne kategorije snovi.

(116)

Za oceno, ali je obstajala prednost za klavnice in razsekovalnice, uvoznike govedine, teletine, svinine in perutninskega mesa s kostmi ter trgovce znotraj Skupnosti, tj. trgovce z govedino, teletino in svinino s kostmi oziroma prevzemnike teh proizvodov, ki so bili zavezani za plačilo dajatve, je treba preveriti, v kolikšni meri prispevek, plačevan z zadevno dajatvijo, ustreza dejanskim gospodarskim stroškom storitev zbiranja.

(117)

Kot ugotavlja Komisija, so portugalski organi v dopisu z dne 20. januarja 2003 navedli, da so bili zneski dajatve, predvideni v prilogah 1 in 2 k zakonskemu odloku iz leta 2002, ter znesek za SST, določen v členu 2(2), izračunani na podlagi dejanskih stroškov predpisanih storitev, ob upoštevanju narave stranskih proizvodov, nastalih pri vsaki vrsti živali, in njihove relevantnosti.

(118)

Po mnenju portugalskih organov je bilo to financiranje v vseh pogledih podobno nadomestilu, ki ga uporabniki plačajo za javne storitve splošnega interesa. Zneski, ki so jih plačevali zavezanci, naj nikakor ne bi bili pavšalni, temveč neposredno sorazmerni s količinami odpadkov, ki so bile v resnici odstranjene v okviru javnih storitev, in z dejanskimi stroški odstranjevanja teh odpadkov.

(119)

V podporo tem trditvam so portugalski organi predložili dokumente s številčnimi podatki za leto 2003, ki vsebujejo primerjavo med dejanskimi gospodarskimi stroški zagotovljenih storitev in prispevki, plačanimi z zadevno dajatvijo. Za preostanek leta 2002, to je za čas po 10. oktobru 2002, ko je začel veljati zakonski odlok iz leta 2002, portugalski organi niso predložili dokumentov, ki bi vsebovali podatke o prihodkih od pobiranja dajatve.

(120)

Za leti 2004 in 2005 so portugalski organi zagotovili dokumente, ki vsebujejo številčne podatke o stroških opravljenih dejavnosti, ne pa o prihodkih od dajatve, odmerjene subjektom, katerih načrt za uničevanje in uporabo še ni bil odobren ter ki so bili torej še vedno dolžni plačevati dajatev, določeno s prehodno ureditvijo na podlagi zakonskega odloka iz leta 2003.

(121)

Komisija za leta 2002, 2004 in 2005 glede na dokumente, ki so jih predložili portugalski organi, ne more ugotoviti, da so bili prispevki zavezancev neposredno sorazmerni s količinami odpadkov, ki so bile v resnici odstranjene v okviru javnih storitev, in z dejanskimi stroški uničevanja teh odpadkov.

(122)

Komisija sklepa, da v letu 2003 prednost ni obstajala, saj so bili prispevki zavezancev za dajatev neposredno sorazmerni s stroški, nastalimi s prejetimi storitvami.

(123)

Po drugi strani Komisija ne more izključiti možnosti, da so bili klavnice in razsekovalnice, uvozniki govedine, teletine, svinine in perutninskega mesa s kostmi ter trgovci znotraj Skupnosti, tj. trgovci z govedino, teletino in svinino s kostmi oziroma prevzemniki teh proizvodov, ki so bili zavezani za plačilo dajatve, deležni prednosti v obdobju od oktobra 2002 do 1. januarja 2003 ter v letih 2004 in 2005.

(124)

V obravnavanem primeru je mogoče šteti, da odstranjevanje živalskih trupel in klavniških odpadkov povzroča stroške, povezane s to dejavnostjo, ne le klavnicam in razsekovalnicam, ampak tudi rejcem, na katere se zaradi tržnih zakonov prenese vsaj del stroškov navedenih storitev. V skladu s sodno prakso iz zgoraj navedene sodbe GEMO Komisija meni, da je opisano financiranje stroškov zbiranja, predelave in uničevanja stranskih proizvodov iz mesa sesalcev in perutnine iz državnih proračunskih sredstev pred začetkom veljavnosti zakonskega odloka iz leta 2002 privedlo do tega, da so bili uporabniki teh storitev oproščeni stroškov, ki jih vključuje njihova dejavnost.

(125)

Na podlagi tega Komisija sklepa o obstoju prednosti v obdobju pred uporabo davku podobne dajatve.

(126)

Kot je navedeno zgoraj, so bili na podlagi ukrepov, ki so jih uvedli portugalski organi, da bi prevzeli dejavnosti zbiranja, prevoza, predelave in uničevanja stranskih proizvodov iz mesa sesalcev in perutnine, rejci oproščeni stroškov, ki bi jih morali v običajnih okoliščinah delno kriti. Iz zakonskega odloka iz leta 2002 in prehodne ureditve, predvidene v zakonskem odloku iz leta 2003, izhaja, da rejcem zadevne dajatve ni bilo treba plačevati. Portugalski organi navajajo, da so bili pred koncem leta 2005 stroški zbiranja preneseni na celoten sektor. Komisija ugotavlja, da računa, ki so ju predložili portugalski organi, v resnici kažeta na to, da je ena od klavnic oktobra 2002 in oktobra 2003 na rejce prenesla dajatev na podlagi zakonskega odloka iz leta 2002 in zakonskega odloka iz leta 2003. Predloženi dokumenti potrjujejo trditev portugalskih organov, da so bili stroški v skladu s tržnimi zakoni preneseni na celoten sektor. Na podlagi tega Komisija sklepa, da so rejci nosili stroške, ki jih vključuje njihova dejavnost, in da torej niso bili deležni posebne prednosti.

(127)

Komisija ugotavlja, da je bila rejcem prednost zagotovljena samo v obdobju pred uporabo dajatve.

(128)

Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev Komisija sklepa, da je bila prednost v zvezi z zbiranjem, prevozom, predelavo in uničevanjem živalskih stranskih proizvodov klavnicam in uvoznikom zagotovljena v vseh obdobjih, razen v letu 2003, rejcem pa samo v obdobju pred uvedbo dajatve.

(129)

Člen 107(1) PDEU se nanaša na pomoč, ki jo dodeli država članica, ali na pomoč iz državnih sredstev. Zadevni ukrep mora biti torej mogoče pripisati državi, poleg tega pa mora biti financiran iz državnih sredstev.

(130)

V obravnavanem primeru se je financiranje stroškov, povezanih z dejavnostmi zbiranja, predelave in uničevanja stranskih proizvodov iz mesa sesalcev in perutnine, od leta 1999 do oktobra 2002 zagotavljalo z neposrednimi prihodki države, od oktobra 2002 naprej pa s prihodki od davku podobne dajatve, odmerjene klavnicam, uvoznikom govedine, teletine in svinine s kostmi ter trgovcem znotraj Skupnosti, tj. trgovcem z govedino, teletino in svinino s kostmi oziroma prevzemnikom teh proizvodov.

(131)

Plačila ponudnikom storitev iz neposrednih prihodkov države so prednosti, financirane iz državnih sredstev. Dejstvo, da so bile te javne storitve od leta 1999 do uvedbe dajatve leta 2002 financirane iz državnega proračuna, pomeni, da so podjetja, ki so te storitve opravljala, prejemala javna sredstva za pokrivanje stroškov, nastalih z navedenimi storitvami.

(132)

Dajatve, uvedene med septembrom 2002 in novembrom 2005, ne spadajo na področje uporabe določb PDEU v zvezi z državno pomočjo, razen če pomenijo način financiranja ukrepa pomoči in so torej sestavni del tega ukrepa (39).

(133)

Vse dajatve so se plačevale zavodu INGA po postopku obrnjene davčne obveznosti. Dajatve, pobrane od subjektov, so bile prihodki zavoda INGA in so se mu neposredno izplačevale.

(134)

Da bi bila lahko dajatev sestavni del ukrepa pomoči, morata biti dajatev in ukrep pomoči na podlagi ustreznih nacionalnih predpisov neločljivo vsebinsko povezana, in sicer tako, da so prihodki od dajatve nujno namenjeni financiranju pomoči (40).

(135)

Glede na to, da so dajatve tvorile prihodke zavoda INGA in so se mu neposredno izplačevale, Komisija meni, da je zadevna dajatev sestavni del ukrepa pomoči.

(136)

Kar zadeva vprašanje, ali se lahko v obravnavanem primeru prihodki od davku podobne dajatve štejejo za državna sredstva ali ne, je pomembno navesti, da pri državnih sredstvih ni treba razlikovati med primeri, v katerih pomoč dodeli neposredno država, in tistimi, v katerih jo dodelijo javna ali zasebna telesa, ki jih je država imenovala ali ustanovila. Sodišče je 15. julija 2004 v sodbi Pearle in drugi (41) navedlo, da se obvezni prispevki, ki jih pobira posredniški organ od vseh podjetij v danem poklicnem sektorju, ne štejejo za državna sredstva samo, če so izpolnjeni naslednji štirje pogoji:

(137)

Iz razpoložljivih podatkov izhaja, da prvi pogoj iz sodbe Pearle in drugi ni izpolnjen, ker je bil zadevni ukrep uveden z zakonskim odlokom zaradi izvajanja politike, ki jo je določila država z namenom boja proti BSE.

(138)

Poleg tega nista izpolnjena tretji in četrti pogoj, ker je bil način financiranja urejen z omenjenimi zakonskimi odloki. To pomeni, da so lahko portugalski organi posredovali pri določanju načina financiranja ukrepa.

(139)

Ker niso izpolnjeni vsi pogoji iz sodbe Pearle in drugi ter se zdi, da je imela portugalska država nadzor nad določanjem načina financiranja ukrepa pomoči, Komisija meni, da prihodki od davku podobne dajatve dejansko pomenijo državna sredstva, ki jih je mogoče pripisati državi.

(140)

V skladu s sodno prakso Sodišča okrepitev konkurenčnega položaja podjetja po dodelitvi državne pomoči na splošno kaže na izkrivljanje konkurence v škodo drugih konkurenčnih podjetij, ki te pomoči niso prejela (42).

(141)

Zadevni ukrep bi lahko vplival na položaj Portugalske v sektorju mesa (43). Ker so portugalska podjetja dejavna na zelo konkurenčnem mednarodnem trgu, je ta ukrep izkrivljal ali bi lahko izkrivljal konkurenco. Prav tako bi lahko prizadel trgovino med državami članicami.

(142)

Portugalski organi so navedli, da zaradi embarga na odpošiljanje zlasti živega goveda in mesno-kostne moke kot samostojnega proizvoda ali sestavine drugih proizvodov ni bilo trgovanja ter da to pomeni, da izkrivljanje konkurence ni bilo mogoče.

(143)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da lahko v skladu s sodno prakso (44) pomoč prizadene trgovino med državami članicami in izkrivlja konkurenco, tudi če se podjetje, ki je prejelo pomoč in ki je konkurenčno proizvajalcem iz drugih držav članic, sámo ne ukvarja z izvozom. Kadar namreč država članica dodeli pomoč podjetju, se lahko notranja ponudba zato ohrani na isti ravni ali poveča, medtem ko se možnosti podjetij s sedeži v drugih državah članicah za ponujanje svojih storitev na trgu te države članice zmanjšajo.

(144)

V teh okoliščinah Komisija meni, da dejstvo, da je bilo odpošiljanje zgoraj navedenih proizvodov iz Portugalske v druge države članice prepovedano, ne vpliva na ugotovitev, da bi zadevna pomoč lahko izkrivljala konkurenco in prizadela trgovino.

(145)

Komisija ocenjuje, da ukrep, ki je bil uveden z zakonskimi odloki iz leta 1998, iz leta 2002 in iz leta 2003 ter ki se je nanašal na zbiranje, prevoz, predelavo in uničevanje živalskih stranskih proizvodov, pomeni državno pomoč klavnicam in uvoznikom v obdobju veljavnosti zakonskega odloka iz leta 1998 do izteka veljavnosti prehodne ureditve, vzpostavljene z zakonskim odlokom iz leta 2003, z izjemo leta 2003, za katero so portugalski organi uspeli dokazati neobstoj prednosti.

(146)

V zvezi z rejci Komisija meni, da ukrep pomeni državno pomoč na podlagi člena 107(1) v obdobju pred uvedbo zadevne dajatve.

(147)

Glede podjetij, ki so zagotavljala storitve, Komisija sklepa, da v obdobju od začetka veljavnosti zakonskega odloka iz leta 1998 do leta 2005, ko je prenehala veljati prehodna ureditev, določena z zakonskim odlokom iz leta 2003, ni mogoče izključiti možnosti državne pomoči.

(148)

Komisija ugotavlja, da Portugalska ni priglasila – v smislu člena 108(3) PDEU – ukrepov pomoči, sprejetih od leta 1999, niti shem, predvidenih v zakonskih odlokih iz leta 2002 in iz leta 2003. V členu 1(f) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 je „nezakonita pomoč“ opredeljena kot nova pomoč, ki se izvaja v nasprotju s členom 93(3) Pogodbe.

(149)

Ker ukrepi, ki jih je uvedla Portugalska, vsebujejo elemente državne pomoči, se sklepa, da gre za novo pomoč, ki ni bila priglašena Komisiji in ki je zato nezakonita v smislu PDEU.

(150)

Presoja združljivosti morebitne pomoči bo izvedena v dveh delih: v prvem delu bo Komisija preučila združljivost pomoči, dodeljene podjetjem, ki so zagotavljala storitve, v drugem delu pa bo presodila združljivost morebitne pomoči klavnicam in razsekovalnicam, uvoznikom in panožnim trgovcem znotraj Skupnosti ter rejcem.

(151)

Ker gre za pomoč, ki je bila od leta 2002 financirana z davku podobno dajatvijo, mora Komisija, če je financiranje sestavni del ukrepa pomoči, preučiti tako financirane ukrepe – to je pomoč – kot njihovo financiranje. Tako je Sodišče določilo, da mora Komisija, kadar je način financiranja pomoči, zlasti z obveznimi prispevki, sestavni del ukrepa pomoči, pri njeni presoji nujno upoštevati ta način financiranja (45). Kot je navedeno v uvodni izjavi 135 tega sklepa, je treba način financiranja zadevne pomoči šteti za sestavni del ukrepa pomoči.

(152)

Prepoved, določena v členu 107(1) PDEU, ima izjeme.

(153)

Iz sodne prakse Sodišča izhaja, da nadomestila za javne storitve niso državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, če izpolnjujejo nekatere pogoje (glej uvodno izjavo 89 tega sklepa). Če pa nadomestila za javne storitve teh pogojev ne izpolnjujejo in so izpolnjena splošna merila za uporabo člena 107(1) PDEU, ta nadomestila pomenijo državno pomoč, ki se lahko vseeno razglasi za združljivo s PDEU na podlagi člena 106(2) PDEU, če je nujna za izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena in ne prizadene razvoja trgovine v obsegu, ki bi bil v nasprotju z interesi Unije. Komisija je opredelila pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za vzpostavitev tega ravnovesja. Že v sporočilu o storitvah splošnega interesa v Evropi iz leta 2001 (46) je pojasnila, da je treba zagotoviti, da nobene omejitve pravil iz Pogodbe ES in zlasti omejitve konkurence ter svoboščin notranjega trga ne presegajo tega, kar je nujno za zagotovitev učinkovite uresničitve naloge splošnega interesa. To predvsem pomeni, da nadomestilo ne sme biti višje od dodatnih neto stroškov, ki nastanejo pri izvajanju naloge, zaupane zadevnemu podjetju. Komisija je te pogoje opredelila tudi pozneje v Okviru Skupnosti za državne pomoči v obliki nadomestila za javne storitve (47) in v Odločbi z dne 28. novembra 2005 o uporabi člena 86(2) (48). V zvezi z izračunom nadomestila je Komisija pojasnila, da nadomestilo ne sme presegati zneska, potrebnega za pokrivanje stroškov, ki nastanejo zaradi izpolnjevanja obveznosti javnih storitev, ob upoštevanju ustreznih prihodkov in zmernega dobička za izpolnjevanje teh obveznosti. Zmerni dobiček lahko vključuje zlasti vsa ali nekatera povečanja produktivnosti, ki so jih zadevna podjetja dosegla v dogovorjenem omejenem obdobju, brez zmanjšanja ravni kakovosti storitev, ki jih je država zaupala podjetju.

(154)

V točki 18 Okvira Skupnosti za državne pomoči v obliki nadomestila za javne storitve je navedeno, da je treba „zmerni dobiček“ razumeti kot stopnjo donosa lastnega kapitala, ki mora upoštevati tveganje ali odsotnost tveganja, ki ga je podjetje imelo zaradi intervencije s strani države članice, zlasti če slednja odobri izključne ali posebne pravice. Ta stopnja običajno ne presega povprečne stopnje za zadevni sektor v zadnjih letih. V sektorjih, kjer ni podjetja, primerljivega s podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitve splošnega gospodarskega pomena, je primerjava možna s podjetji, ki imajo sedež v drugih državah članicah, ali po potrebi s podjetji iz drugih sektorjev, pod pogojem, da se upoštevajo posebne značilnosti posameznega podjetja. Pri določanju, kaj pomeni zmerni dobiček, lahko države članice uvedejo merila, iz katerih izhajajo spodbude, med drugim za kakovost opravljene storitve in povečanje učinkovitosti proizvodnje.

(155)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 99 in naslednjih tega sklepa, Komisija na podlagi podatkov, ki so jih predložili portugalski organi, ne more sklepati, da je bilo nadomestilo izračunano ob upoštevanju zmernega dobička, ki ne presega povprečne stopnje v sektorju. Službe Komisije so od portugalskih organov večkrat zahtevale, naj jim predložijo vse potrebne podatke za presojo, ali so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za odstopanje od državne pomoči, dodeljene v obliki storitev gospodarskega pomena. Dejansko v podatkih, ki so jih zagotovili portugalski organi, nikjer ni navedeno, da bi bila opravljena primerjava z drugimi podjetji za določitev povprečne stopnje v zadevnem sektorju.

(156)

Zato Komisija ne more sklepati o združljivosti pomoči, dodeljene ponudnikom storitev, v smislu člena 106(2) PDEU.

(157)

Člen 107(3)(c) PDEU določa, da se lahko za združljivo z notranjim trgom šteje pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Da bi se lahko za pomoč uporabilo odstopanje iz navedenega člena, mora ta pomoč prispevati k razvoju zadevnega sektorja.

(158)

V obravnavanem primeru so portugalski organi od leta 1999 prevzeli vse stroške, povezane z dejavnostmi zbiranja, predelave in uničevanja stranskih proizvodov iz mesa sesalcev in perutnine. Od oktobra 2002 so bili stroški, povezani s temi dejavnostmi zbiranja, prevoza, predelave in uničevanja stranskih proizvodov iz mesa sesalcev in perutnine, financirani s prihodki od dajatve, odmerjene klavnicam, uvoznikom govedine, teletine in svinine s kostmi ter trgovcem znotraj Skupnosti, tj. trgovcem z govedino, teletino in svinino s kostmi oziroma prevzemnikom teh proizvodov.

(159)

V skladu s točko 23.3 Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju 2000–2006 (49) (v nadaljnjem besedilu: kmetijske smernice) in Sporočilom Komisije o določitvi pravil, ki se uporabljajo za oceno nezakonite državne pomoči (50), je treba vsako nezakonito pomoč v smislu člena 1(f) Uredbe (ES) št. 659/1999 oceniti v skladu s pravili in smernicami, ki veljajo ob dodelitvi pomoči. Leta 2002 je Komisija sprejela Smernice Skupnosti za državno pomoč za teste TSE, poginule živali in klavniške odpadke. Te smernice so bile veljavne od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2006 (51). V točki 44 smernic TSE je predvidena izjema od načela, da je treba nezakonito pomoč oceniti v skladu s pravili in smernicami, ki veljajo ob dodelitvi pomoči, in sicer zlasti za primere v zvezi s klavniškimi odpadki. V skladu s točko 47 smernic TSE bo Komisija uporabila načela, ki temeljijo na točki 11.4 kmetijskih smernic, za nezakonito pomoč v zvezi s klavniškimi odpadki, dodeljeno pred koncem leta 2002. Zato je točka 47 smernic TSE ustrezna pravna podlaga za oceno pomoči, dodeljene od leta 1999.

(160)

V skladu s točko 194(c) Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013 Komisija od 1. januarja 2007, ko so začele veljati te smernice, smernic TSE ne uporablja več, razen za nezakonito pomoč, dodeljeno pred 1. januarjem 2007, kot je določena v točki 43 in naslednjih teh smernic. Zato točka 47 smernic TSE ostaja pravilo, ki se uporablja za nezakonito pomoč v zvezi s klavniškimi odpadki od 1. januarja 2003.

(161)

V točki 47 smernic TSE je predvidena vrsta določb o klavniških odpadkih.

(162)

V skladu s točko 47 smernic TSE je Komisija za državno pomoč v zvezi s klavniškimi odpadki od januarja 2001 sprejela vrsto posameznih odločitev, na podlagi katerih lahko državna pomoč pokriva do 100 % stroškov, nastalih zaradi odstranjevanja snovi s specifičnim tveganjem, mesno-kostne moke in živalske krme s takimi proizvodi, ki jih je treba odstraniti v skladu z novo zakonodajo Skupnosti o transmisivnih spongiformnih encefalopatijah (TSE). Te odločitve so temeljile predvsem na točki 11.4 kmetijskih smernic, poleg tega pa sta bili v njih upoštevani kratkotrajnost pomoči in nujnost dolgoročnega spoštovanja načela „plača povzročitelj obremenitve“. Komisija je izjemoma odobrila dodelitev take državne pomoči tudi subjektom, ki se ne ukvarjajo z vzrejo živih živali, na primer klavnicam. Komisija bo ista načela uporabila za nezakonito državno pomoč, dodeljeno pred koncem leta 2002 za primerljive stroške, povezane z novo zakonodajo Skupnosti o TSE, ne da bi to vplivalo na druge določbe prava Skupnosti.

(163)

Kot je poudarjeno v točki 47 smernic TSE, je Komisija izjemoma odobrila dodelitev take državne pomoči tudi subjektom, ki se ne ukvarjajo z vzrejo živih živali, na primer klavnicam. V preteklosti je Komisija odločila, da mora ta izjema pokrivati tudi druga podjetja, ki opravljajo dejavnosti, tesno povezane z vzrejo živih živali, kot so kafilerije.

(164)

Na podlagi točke 11.4 kmetijskih smernic Komisija odobri pomoč do 100 % dejanskih stroškov, nastalih zaradi ukrepov, kot so zdravstveni pregledi, testiranja in drugi ukrepi spremljanja, nakup in uporaba zdravil in fitofarmacevtskih sredstev ter uničenje pridelka, če:

(165)

V skladu s točko 47 smernic TSE se uporabljajo tudi ta merila.

(166)

BSE je prenosljiva bolezen, ki ogroža zdravje ljudi. Gre za živalsko bolezen, o katere primarnem izbruhu je treba neposredno uradno obvestiti Komisijo in druge države članice (52). Cilj zadevnega ukrepa pomoči je bil zagotoviti izvajanje nujnih preventivnih ukrepov v zvezi z zbiranjem, prevozom, predelavo in uničevanjem v skladu z veterinarsko zakonodajo, veljavno med letoma 1999 in 2005 v sektorju mesa.

(167)

Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da je Portugalska navedla, da je med letom 1999 in koncem leta 2002 prevzela vse stroške, povezane z dejavnostmi zbiranja, predelave in uničevanja stranskih proizvodov iz mesa sesalcev in perutnine, in sicer v okviru nujnih ukrepov, ki jih je Komisija odobrila v Odločbi 98/653/ES, s katero je bil prepovedan izvoz mesne moke, kostne moke in mesno-kostne moke, proizvedene iz sesalcev. Komisija tudi ugotavlja, da je bil embargo na govedino in teletino za Portugalsko preklican šele s sprejetjem Uredbe (ES) št. 1993/2004.

(168)

Poleg tega Komisija poudarja, da so bila podjetja izbrana in plačana v skladu s tržnimi načeli na nediskriminacijski način (glej uvodno izjavo 21 in naslednje tega sklepa), kot določata točki 33 in 34 smernic TSE. Glede na nujnost ukrepov, ki jih je bilo treba sprejeti, lahko Komisija v obravnavanem primeru sprejme dejstvo, da so portugalski organi v skladu z zakonskim odlokom št. 197/99 z dne 8. junija 1999, ki je po podatkih teh organov nacionalni instrument za prenos Direktive 97/52/ES, izbrali ponudnike storitev brez postopkov za oddajo javnih naročil (glej uvodno izjavo 24 tega sklepa).

(169)

Portugalski organi navajajo, da so zakonski odlok št. 197/99 sprejeli, da bi izpolnili svoje obveznosti na podlagi Odločbe 2000/766/ES, pri čemer so upoštevali načelo „plača povzročitelj obremenitve“ (glej uvodni izjavi 65 in 66 tega sklepa). Potrdili so, da sredstva niso mogla biti uporabljena za morebitne konkurenčne dejavnosti, s katerimi bi se ukvarjala podjetja, ki so zagotavljala storitve, saj so ta podjetja dejansko opravljala samo dejavnost zbiranja, prevoza, predelave in uničevanja živalskih stranskih proizvodov.

(170)

Komisija tudi ugotavlja, da je bila odgovornost za storitve in njihovo financiranje ob upoštevanju prehodnega obdobja prenesena na subjekte s sistemom, uvedenim z zakonskim odlokom iz leta 2003.

(171)

Glede na posebne okoliščine in izredne razmere, ki jih je med letoma 1999 in 2004 povzročilo tveganje širjenja BSE, ter dejstvo, da je sistem, uveden z zakonskim odlokom iz leta 2003, določal postopen prenos odgovornosti za storitve in njihovega financiranja na subjekte v sektorju, Komisija meni, da se zadevna pomoč lahko opredeli kot kratkotrajna in da se je z njo dolgoročno upoštevalo načelo „plača povzročitelj obremenitve“.

(172)

Zato lahko Komisija na podlagi podatkov, ki jih ima na voljo, sklene, da je pomoč, dodeljena med letom 1999 in koncem leta 2002, upravičena do odstopanja iz člena 107(3)(c) PDEU.

(173)

Kar zadeva pomoč, dodeljeno med letom 2003 in novembrom 2005, Komisija meni – glede na izredne razmere, ki so vladale do konca leta 2004, in dejstvo, da je, kot je bilo že navedeno, ureditev iz zadevnega zakonskega odloka določala postopen prenos odgovornosti za storitve in njihovega financiranja –, da se lahko ta pomoč opredeli za združljivo in skladno s točko 47 smernic TSE, če se ujema z dejanskimi stroški prejetih storitev.

(174)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 100 tega sklepa, so portugalski organi dokazali, da je pomoč v obdobju med letoma 1999 in 2005 ustrezala dejanskim stroškom storitev, ki so jih imeli njihovi ponudniki.

(175)

Zato Komisija na podlagi podatkov, ki jih ima na voljo, sklepa, da je pomoč, dodeljena ponudnikom storitev med letom 2003 in novembrom 2005, upravičena do odstopanja iz člena 107(3)(c) PDEU.

(176)

Kot je Komisija ugotovila v uvodni izjavi 166 tega sklepa, je med letoma 1999 in 2004 tveganje širjenja BSE na Portugalskem povzročilo posebne okoliščine in izredne razmere. Ob upoštevanju teh izjemnih okoliščin in ker je sistem, uveden z zakonskim odlokom iz leta 2003, določal postopen prenos odgovornosti za storitve in njihovega financiranja na subjekte v sektorju, Komisija meni, da se zadevna pomoč lahko opredeli kot kratkotrajna in da se je z njo dolgoročno upoštevalo načelo „plača povzročitelj obremenitve“. V skladu s svojo predhodno prakso Komisija v obravnavanem primeru ocenjuje, da bi se lahko pomoč na podlagi točke 47 smernic TSE izjemoma dodelila drugim subjektom v sektorju, zlasti klavnicam in razsekovalnicam ter uvoznikom in panožnim trgovcem znotraj Skupnosti.

(177)

Enako kot je Komisija ugotovila za podjetja, ki so zagotavljala storitve, je bila tudi tu pomoč dodeljena v skladu z načeli, določenimi v točki 47 smernic TSE.

(178)

Torej lahko Komisija v zvezi s klavnicami in razsekovalnicami ter uvozniki in panožnimi trgovci znotraj Skupnosti sklene, da je dodeljena pomoč upravičena do odstopanja iz člena 107(3)(c) PDEU.

(179)

Kar zadeva rejce, Komisija glede na premisleke, navedene v uvodni izjavi 160 in naslednjih tega sklepa, prav tako ugotavlja, da je bila pomoč dodeljena v skladu z načeli, določenimi v točki 47 smernic TSE, in da je ta pomoč upravičena do odstopanja iz člena 107(3)(c) PDEU.

(180)

Od oktobra 2002, ko je začel veljati zakonski odlok iz leta 2002, so bili stroški, povezani z dejavnostmi zbiranja, prevoza, predelave in uničevanja stranskih proizvodov iz mesa sesalcev in perutnine, financirani s prihodki od davku podobne dajatve, odmerjene klavnicam, uvoznikom govedine, teletine in svinine s kostmi ter trgovcem znotraj Skupnosti, tj. trgovcem z govedino, teletino in svinino s kostmi oziroma prevzemnikom teh proizvodov.

(181)

V skladu s sodno prakso Sodišča (53) Komisija običajno meni, da lahko financiranje državne pomoči z obveznimi dajatvami vpliva na pomoč, ker ima zaščitni učinek, ki presega pomoč v pravem pomenu besede. Zadevni prispevki so dejansko obvezne dajatve. V skladu s to isto sodno prakso Komisija šteje, da pomoč ne more biti financirana z davku podobno dajatvijo, ki bremeni tudi proizvode, uvožene iz drugih držav članic.

(182)

Ob upoštevanju te sodne prakse ter dejstva, da je bila pomoč dodeljena iz državnih sredstev in torej pomeni državno pomoč v smislu člena 107 PDEU, je treba preveriti, ali je bila ta pomoč diskriminacijska, kar bi bilo v nasprotju s členom 110 PDEU, če so bili plačilu dajatve podvrženi tudi proizvodi iz drugih držav članic.

(183)

Portugalski organi so utemeljili uporabo dajatev za uvoženo meso s kostmi z dejstvom, da so bili uvoženi proizvodi upravičeni do zadevnega sistema na enak način kot nacionalni proizvodi, ker obstoj mesa s kostmi pomeni obstoj stranskih proizvodov, za katere se uporabljajo storitve zbiranja, prevoza, predelave in uničevanja.

(184)

Glede na podatke, ki so na voljo Komisiji, so bile dajatve odmerjene klavnicam ter uvoznikom govejih in prašičjih trupov, polovic trupov in drugih kosov s kostmi (glej člen 2(2) zakonskega odloka iz leta 2002), njihov namen pa je bil zagotoviti storitve zbiranja, prevoza, predelave in uničevanja stranskih proizvodov iz mesa sesalcev in perutnine (glej člen 1(1) zakonskega odloka iz leta 2002).

(185)

Zaradi teh podatkov je Komisija podvomila o ujemanju med dajatvami, odmerjenimi zavezancem, in storitvami, ki so jih ti prejeli. Ugotovila je, da ne more izključiti obstoja sistema, ki bi bil lahko diskriminacijski do proizvodov, uvoženih iz drugih držav članic, za katere je bilo treba plačevati dajatev.

(186)

Pozneje so portugalski organi zatrdili, da storitve zbiranja, prevoza, predelave in uničevanja stranskih proizvodov iz perutninskega mesa niso bile financirane z dajatvami, odmerjenimi klavnicam ter uvoznikom govejih in prašičjih trupov, polovic trupov in drugih kosov s kostmi, temveč da so v skladu s Prilogo 1 k zakonskemu odloku iz leta 2002 izhajale iz dajatev, prejetih od perutninskih klavnic, ki niso podpirale zbiranja, prevoza, predelave in uničevanja stranskih proizvodov, nastalih pri zakolu perutnine. Uvozniki trupov perutnine in trgovci s temi proizvodi so bili oproščeni plačila dajatve ob upoštevanju dejstva, da pri večini uvoženih trupov perutnine ni stranskih proizvodov.

(187)

Kar po drugi strani zadeva uvoznike govejih in prašičjih trupov, polovic trupov in drugih kosov s kostmi ter trgovce s temi proizvodi, so portugalski organi dokazali, da pri teh uvoženih kosih s kostmi nastajajo stranski proizvodi.

(188)

Komisija je že v odredbi o predložitvi podatkov in pozneje ob sprožitvi postopka od portugalskih organov zahtevala, naj potrdijo, da so bili uvoženi proizvodi upravičeni do sheme na enak način kot nacionalni proizvodi, in s številčnimi podatki dokažejo, da so se v danem referenčnem obdobju zneski, plačani od proizvodov iz govedine, teletine in svinine s kostmi iz drugih držav članic, ujemali s stroški storitev, ki so se uporabljale izključno za te proizvode (glej odstavek 37, točka (h)), odločitve o sprožitvi postopka).

(189)

Portugalski organi so zatrdili, da so bili uvoženi kosi s kostmi do storitev zbiranja, prevoza, predelave in uničevanja mesnih stranskih proizvodov upravičeni na enak način kot nacionalni proizvodi, vendar niso zagotovili natančnih in usklajenih številčnih podatkov v zvezi s tem.

(190)

Zato Komisija na podlagi podatkov, ki so ji bili predloženi, ne more sklepati, da so se dajatve, uvedene z zakonskim odlokom iz leta 2002 in plačane od uvoženih proizvodov, ujemale s stroški storitev, ki so se uporabljale za stranske proizvode, ustvarjene s temi uvoženimi proizvodi, ter da so bili posledično uvoženi proizvodi do storitev, financiranih z zadevnim ukrepom pomoči, upravičeni na enak način kot nacionalni proizvodi.

(191)

Na podlagi člena 3(2) zakonskega odloka iz leta 2003 so morali klavnice, razsekovalnice, valilnice in proizvajalci jajčnih izdelkov plačevati dajatve, določene v Prilogi 1 k zakonskemu odloku 2002 – razen subjektov, za katere je veljala druga ureditev, predvidena v tem odloku, in ki so morali plačevati dajatve iz Priloge 2 –, do odobritve načrta za uničevanje snovi kategorije 3. Za snovi kategorij 1 in 2 so morali ti subjekti pred odobritvijo načrta plačevati 0,35 EUR/kg snovi (člen 5(1) zakonskega odloka iz leta 2003).

(192)

Komisija je v zvezi s spremembami sistema dajatev, uvedenimi z zakonskim odlokom iz leta 2003, od portugalskih organov zahtevala, naj dokažejo, da so bili uvoženi proizvodi upravičeni do navedenih storitev v enakem obsegu kot nacionalni proizvodi.

(193)

Portugalski organi so potrdili, da je dajatev, uvedena z zakonskim odlokom iz leta 2003, temeljila na dejansko ustvarjenih stranskih proizvodih in da so bili uvoženi proizvodi do navedenih storitev upravičeni v enakem obsegu. Vendar Komisija ugotavlja, da portugalski organi niso zagotovili številčnih podatkov v podporo tem trditvam.

(194)

Ker Komisija nima podatkov, s katerimi bi preverila te trditve, ne more sklepati, da so se dajatve, uvedene z zakonskim odlokom iz leta 2003, ujemale s stroški storitev, ki so se uporabljale za stranske proizvode, ustvarjene s temi uvoženimi proizvodi, ter da so bili posledično uvoženi proizvodi do storitev, financiranih z zadevnim ukrepom pomoči, upravičeni v enakem obsegu kot nacionalni proizvodi.

(195)

Komisija ugotavlja, da sistem dajatev, uveden z zakonskim odlokom iz leta 2002 ter s prehodno ureditvijo iz členov 3(2) in 5(2) zakonskega odloka iz leta 2003, ni skladen s členom 110 PDEU zaradi obstoja sistema, ki bi bil lahko diskriminacijski do proizvodov, uvoženih iz drugih držav članic in prav tako obremenjenih z dajatvijo.

(196)

Komisija obžaluje nezakonitost pomoči za zbiranje, prevoz, predelavo in uničevanje klavniških odpadkov, ki jo je Portugalska dodelila v nasprotju s členom 108(3) PDEU.

(197)

S pomočjo za zbiranje, prevoz, predelavo in uničevanje klavniških odpadkov so bile upoštevane določbe Skupnosti, ki se uporabljajo na ravni upravičencev. Po drugi strani financiranje sistema dajatev, ki je bil uveden z zakonskim odlokom iz leta 2002 ter s prehodno ureditvijo iz členov 3(2) in 5(2) zakonskega odloka iz leta 2003, ni skladno z notranjim trgom zaradi morebitnega diskriminacijskega učinka za proizvode, uvožene iz drugih držav članic in prav tako obremenjene z dajatvijo.

(198)

Komisija meni, da je v obravnavanem primeru ustrezno sprejeti pogojni sklep z uporabo možnosti, predvidene v členu 7(4) Uredbe (ES) št. 659/1999, po katerem lahko Komisija pozitivnemu sklepu priloži pogoje, na podlagi katerih se pomoč šteje za združljivo s skupnim trgom, in določi obveznosti, da zagotovi nadzor nad izpolnjevanjem sklepa.

(199)

Da bi Portugalska odpravila kršitev člena 110 PDEU in tako za nazaj odpravila morebitno diskriminacijo, mora povrniti tisti del dajatve, ki je bremenil proizvode iz drugih držav članic, in sicer v roku in pod pogoji, ki jih določi Komisija. Z odpravo te kršitve bi zadevna pomoč postala združljiva s Pogodbo.

(200)

Komisija določi pogoje, ki jih je treba upoštevati pri navedenem povračilu. Tako mora Portugalska osebam, ki so plačevale dajatev, povrniti tisti njen del, ki je bremenil proizvode iz drugih držav članic med datumom začetka uporabe dajatve, predvidene z zakonskim odlokom iz leta 2002, in datumom zadnje uporabe te dajatve pred iztekom veljavnosti prehodne ureditve, določene v zakonskem odloku iz leta 2003. V ta namen mora Portugalska zagotoviti izpolnjevanje naslednjih pogojev:

—

če lahko zavezanci za dajatev predložijo dokaz, da je bila ta dajatev obračunana za proizvode, uvožene iz drugih držav članic, lahko zahtevajo povračilo sorazmernega dela prihodka od dajatve, ki je bil namenjen financiranju tistega dela pomoči, do katerega so bili upravičeni izključno nacionalni proizvodi. Ti zahtevki za povračilo se vložijo v roku, ki se določi v skladu z nacionalnim pravom in ki nikakor ne more biti krajši od šestih mesecev od datuma objave tega sklepa,

—

Portugalska mora ugotoviti obseg morebitne diskriminacije do uvoženih proizvodov. V ta namen mora preveriti, ali se zneski, ki so bili z obravnavano dajatvijo skupno obračunani za nacionalne proizvode, v referenčnem obdobju finančno ujemajo s prednostmi, ki so jih bili deležni izključno ti proizvodi,

—

zneski morajo biti povrnjeni najpozneje šest mesecev od datuma vložitve zahtevka,

—

povrnjeni zneski morajo vključevati obresti, nastale od datuma, ko je bila dajatev plačana, do datuma dejanskega povračila. Te obresti se izračunajo na podlagi referenčne obrestne mere, predvidene z načinom določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (55),

—

portugalski organi sprejmejo vsak razumen dokaz, s katerim zavezanci izkazujejo zneske, ki so jih plačali v okviru dajatve za proizvode iz drugih držav članic,

—

pravica do povračila ne more biti odvisna od drugih pogojev, zlasti ne od tega, da dajatev ni bila prenesena naprej,

—

če zavezanec še ni plačal dajatve, se portugalski organi uradno odpovejo plačilu njenega sorazmernega dela, ki bremeni proizvode, uvožene iz drugih držav članic, in za katerega je bilo dokazano, da je namenjen financiranju tistega dela pomoči, do katerega so bili upravičeni izključno nacionalni proizvodi. Odpovejo se tudi morebitnim pripadajočim zamudnim obrestim,

—

Portugalska se zavezuje, da bo predložila celovito poročilo, ki bo dokazovalo pravilno izvajanje ukrepa povračila, če bo Komisija to zahtevala,

—

če je bila za iste proizvode, ki so bili obremenjeni z dajatvijo na Portugalskem, v drugi državi članici odmerjena dajatev s podobnimi cilji, se portugalski organi zavezujejo, da bodo zavezancem povrnili tisti del dajatve, ki je bremenil proizvode iz te druge države članice,

—

Portugalska se zavezuje, da bo s tem sklepom seznanila vse morebitne zavezance za dajatev.

19.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 274/36

(1)

Komisija je po prejetju pritožb januarja in februarja 2004 opravila predhodno preiskavo pomoči, ki jo je Belgija dodelila za pokrivanje stroškov testiranja na transmisivno spongiformno encefalopatijo pri govedu (v nadaljnjem besedilu: testi na BSE).

(2)

Na podlagi teh pritožb je Komisija belgijskim organom 27. januarja 2004 poslala dopis, v katerem je zahtevala podatke o zadevnem ukrepu. Hkrati so belgijski organi v skladu s členom 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) (z dopisom z dne 23. januarja 2004, evidentiranim 28. januarja 2004) priglasili ukrep pomoči za financiranje testiranja na transmisivno spongiformno encefalopatijo (TSE), vpisan pod številko N 54/04.

(3)

Belgijski organi so podatke v pisni obliki poslali Komisiji z dopisoma z dne 6. februarja 2004 in 14. maja 2004, evidentiranima 11. februarja 2004 in 19. maja 2004.

(4)

Komisija je z dopisom z dne 19. julija 2004 obvestila Belgijo, da je ukrep prenesla v evidenco nepriglašenih pomoči pod številko NN 45/04, saj se je izkazalo, da je bil del sredstev že izplačan.

(5)

Belgijski organi in službe Komisije so imeli neuradni sestanek 1. septembra 2004.

(6)

Belgijski organi so Komisiji predložili dodatne podatke z dopisoma z dne 16. septembra 2004 in 22. februarja 2007, evidentiranima 20. septembra 2004 in 22. februarja 2007.

(7)

Komisija je z dopisom z dne 26. novembra 2008 obvestila Belgijo, da bo v zvezi s tem ukrepom sprožila postopek na podlagi člena 108(2) PDEU. Odločitev je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o zadevnem ukrepu.

(8)

Belgija je z dopisom z dne 19. decembra 2008, evidentiranim 26. decembra 2008, prosila za podaljšanje roka za odgovor. Ta rok je bil odobren z dopisom z dne 13. januarja 2009. Belgija je pripombe poslala z dopisom z dne 25. februarja 2009, evidentiranim 6. marca 2009.

(9)

Komisija ni prejela pripomb zainteresiranih strani.

(10)

Komisija je z dopisom z dne 17. julija 2009 Belgiji postavila dodatna vprašanja v zvezi z njenimi pripombami. Belgija je z dopisom z dne 4. septembra 2009, evidentiranim 8. septembra 2009, prosila za podaljšanje roka za odgovor. Komisija je odgovor Belgije prejela z dopisom z dne 16. oktobra 2009, evidentiranim 20. oktobra 2009.

(11)

Belgijski organi in službe Komisije so se sestali 2. oktobra 2009 in 30. oktobra 2009.

(12)

Na podlagi teh sestankov je Belgija z dopisom z dne 14. decembra 2009, evidentiranim 16. decembra 2009, poslala dodatne informacije. Belgija je zaradi istočasne preiskave, ki so jo izvajali belgijski organi za konkurenco v zvezi z morebitnimi dogovori med laboratoriji, 21. januarja 2010, 29. septembra 2010 in 17. januarja 2011 prosila za podaljšanje rokov. Komisija je ta podaljšanja rokov odobrila.

(13)

Komisija je 22. februarja 2011 poslala zadnji zahtevek za posredovanje informacij, na katerega so belgijski organi odgovorili z dopisom z dne 6. aprila 2011. Komisija je odobrila dodatno podaljšanje roka, da bi Belgija v odgovorih lahko upoštevala rezultate preiskave svojih organov za konkurenco.

(14)

Belgijski organi so odgovorili z dopisom z dne 19. maja 2011, evidentiranim 25. maja 2011.

(15)

Komisija je januarja 2004 prejela pritožbo v zvezi z osnutkom kraljevega odloka, katerega cilj naj bi bil uvedba davkom podobne dajatve za financiranje testov na BSE.

(16)

Na podlagi te pritožbe so službe Komisije belgijske organe prosile za pojasnila. Belgijski organi so v odgovoru na to zahtevo za posredovanje informacij navedli, da so bili od 1. januarja 2001 testi na BSE obvezni za govedo, starejše od 30 mesecev, in govedo, starejše od 24 mesecev, ki je bilo zaklano v sili. (5) Obenem so priglasili osnutek kraljevega odloka o financiranju testiranja na TSE pri živalih (v nadaljnjem besedilu: kraljevi odlok TSE). Ta osnutek kraljevega odloka je bil evidentiran pod številko N 54/04. Belgijski organi so navedli, da novi osnutek kraljevega odloka spreminja osnutek kraljevega odloka, ki ga je Belgija priglasila leta 2001 in Komisija odobrila z Odločbo N 21/02 z dne 13. februarja 2002 (6), ter drugi osnutek, o katerem so s Komisijo neformalno razpravljali leta 2003. Vendar se ta dva osnutka nista izvajala in sta bila spremenjena z odlokom, priglašenim leta 2004.

(17)

Iz podatkov, ki jih je predložila Belgija, izhaja, da je državna blagajna od 1. januarja 2001 (7) krila stroške testov na BSE (to je stroške jemanja vzorcev in analiz). Od 1. januarja 2002 je belgijski urad za intervencije in nadomestila (Bureau d’Intervention et de Restitution; v nadaljnjem besedilu: urad za intervencije in nadomestila) v pričakovanju politične odločitve o izbranem sistemu financiranja vnaprej plačeval stroške teh testov.

(18)

Belgijski organi so maja 2004 na podlagi nekaterih pripomb služb Komisije v zvezi s priglašenim osnutkom kraljevega odloka (N 54/04) predložili nov osnutek kraljevega odloka, katerega namen je bil odgovoriti na pripombe Komisije in v katerem je bil predviden sistem plačil v višini 10,70 EUR na govedo, ki je bilo pripeljano v klavnico od 1. januarja 2003 in za katero je bilo treba opraviti hitri test na BSE. Belgijski organi so navedli, da so se testi, ki so bili opravljeni in vnaprej plačani v letu 2002, v celoti financirali iz posrednih državnih pomoči, to je iz davkom podobnih dajatev. Poleg tega so belgijski organi navedli, da je od 1. januarja 2003 financiranje iz davkom podobnih dajatev znašalo največ 40 EUR na test. Belgijski organi so predložili podrobne preglednice, v katerih so navedeni stroški testov na BSE od leta 2003, in napoved financiranja teh testov iz davkom podobnih dajatev in plačil. Belgijski organi so navedli, da je bilo predvideno, da se sistem financiranja iz plačil začne izvajati 1. julija 2004, iz davkom podobnih dajatev pa 1. januarja 2005.

(19)

Ker je bilo v priglašenem osnutku kraljevega odloka navedeno, da se je dodeljevanje pomoči in pobiranje davkov izvajalo od 1. januarja 2002, je bil ukrep 19. julija 2004 evidentiran kot nepriglašena pomoč pod številko NN 45/04. Priglasitev, evidentirano pod številko N 54/04, pa je Belgija umaknila.

(20)

Iz podatkov, ki jih je Belgija predložila leta 2004, izhaja, da je bil splošni cilj, da se testi plačajo vnaprej, kasneje pa naj bi se ta znesek povrnil iz dela prispevkov, namenjenega za povračilo vnaprej plačanih testov.

(21)

Belgijski organi so v dopisu z dne 16. septembra 2004 navedli novi osnutek kraljevega odloka, v katerem je ohranjena ideja o plačilu 10,70 EUR za vsako testirano govedo. Celotni znesek, naveden v tem novem osnutku kraljevega odloka, naj bi se uporabil za financiranje testov na BSE pri govedu, zaklanem po začetku veljavnosti tega osnutka. Povračilo zneskov, ki presegajo 40 EUR, kolikor dovoljujejo Smernice Skupnosti za državno pomoč za teste na TSE, poginule živali in klavnične odpadke (8) z dne 24. decembra 2002 (v nadaljnjem besedilu: Smernice TSE), in ki so bili plačani vnaprej po 1. januarju 2003, bi bilo predmet drugega osnutka, ki bo predložen Komisiji in katerega namen bo povračilo teh vnaprejšnjih plačil. Ta kraljevi odlok je bil sprejet 15. oktobra 2004 (9) in je začel veljati 1. decembra 2004.

(22)

Po podatkih, ki so jih predložili belgijski organi, je skupni znesek vnaprej plačanih stroškov, ki presegajo najvišji znesek 40 EUR, v obdobju od 1. januarja 2003 (10) do 30. junija 2004 znašal 15 237 646 EUR. Po navedbah belgijskih organov je bil po 30. juniju 2004 najvišji znesek 40 EUR upoštevan (11).

(23)

Belgijski organi so v istem dopisu z dne 16. septembra 2004 predložili informativna lista v skladu s členom 19 Uredbe Komisije (ES) št. 1/2004 z dne 23. decembra 2003 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o ustanovitvi ES za državno pomoč malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (12).

(24)

Ta ukrepa sta bila predmet oprostitev pod številkama XA 53/04 in XA 54/04. Kot je navedeno v točki 19 in naslednjih točkah odločitve o sprožitvi formalnega postopka preiskave, se je ukrep, ki je bil oproščen pod številko XA 53/04 in je pokrival vnaprejšnje plačilo testov na BSE (13), pri čemer je bila največja intenzivnost pomoči 40 EUR na test, začel izvajati 1. januarja 2003. Pravna podlaga za ta ukrep je zakon z dne 27. decembra 2002 o izdatkih iz splošnega proračuna za leto 2003. Ukrep, ki je bil oproščen pod številko XA 54/04, določa, da je največja intenzivnost pomoči 33,38 EUR na test, in se je začel izvajati 15. oktobra 2004. Ta ukrep ni časovno omejen. Pravna podlaga zanj je zakon z dne 27. decembra 2003 o izdatkih iz splošnega proračuna za leto 2004.

(25)

Belgijski organi so v istem dopisu z dne 16. septembra 2004 v odgovor na vprašanja služb Komisije navedli, da so morali laboratoriji, izbrani za izvajanje testov, izpolnjevati zelo natančne pogoje za opravljanje zadevnih analiz.

(26)

Belgijski organi so kmalu po dopisih z dne 14. maja 2004 in 16. septembra 2004 priglasili osnutka kraljevih odlokov o financiranju dejavnosti Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige. Cilj teh ukrepov je bil uvedba prispevka in plačila za kritje dejavnosti te agencije. Ukrepa sta bila predmet Odločbe C(2005) 4203 z dne 9. novembra 2005 o državnih pomočeh N 9/05 in N 10/05 (v nadaljnjem besedilu: Odločba N 9/05 in N 10/05), navedene v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave. Ta ukrepa sta bila sprejeta s kraljevim odlokom z dne 10. novembra 2005 o določitvi prispevkov iz člena 4 zakona z dne 9. decembra 2004 o financiranju Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige (14) in s kraljevim odlokom z dne 10. novembra 2005 o plačilih iz člena 5 zakona z dne 9. decembra 2004 o financiranju Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige (15). Navedena kraljeva odloka sta začela veljati 1. januarja 2006. V kraljevem odloku o prispevkih je predvidena razveljavitev kraljevega odloka z dne 15. oktobra 2004, navedenega v uvodni izjavi 21.

(27)

Dejansko kraljevi odlok o plačilih predvideva, da bo morala klavnica plačati 10,70 EUR na testirano govedo ali kopitarja. Kraljevi odlok o prispevkih pa predvideva delno financiranje testov na BSE, ki ga krijejo različni sektorji. Skupni strošek testa na BSE je 44,08 EUR, od tega 12 EUR za odvzem vzorca (kar v višini 10,70 EUR financira klavnica v skladu s kraljevim odlokom o plačilih, 1,30 EUR pa se financira iz prispevkov) in 32,08 EUR, ki se financirajo iz prispevkov in jih Zvezna agencija za varnost prehranjevalne verige neposredno izplača laboratorijem. Komisija je v Odločbi N 9/05 in N 10/05 ugotovila, da financiranje Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige iz plačil ni državna pomoč, da financiranje celovitih naključnih pregledov iz pavšalnih prispevkov ni državna pomoč, da je delno financiranje stroškov testov na BSE iz prispevkov združljiva državna pomoč in da je financiranje stroškov drugih testov/pregledov, povezanih s proizvodnjo/trženjem, združljiva državna pomoč.

(28)

Komisija je decembra 2006 Belgiji poslala nova vprašanja v zvezi z zadevo NN 45/04. Vprašanja so se nanašala zlasti na povračilo zneskov, izplačanih kot vnaprejšnje plačilo od 1. januarja 2003.

(29)

Belgijski organi so v odgovoru z dne 22. februarja 2007 navedli, da so nameravali 15 let izvajati celovito povračilo vseh izdatkov, povezanih z analizami na BSE. V praksi je bil sistem solidarne izterjave uveden z novim sistemom financiranja Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige. Od 1. januarja 2006 vsak izvajalec Zvezni agenciji za varnost prehranjevalne verige plačuje prispevek, ki je delno namenjen vračilu preteklih stroškov, povezanih z vnaprejšnjimi plačili testov na BSE. Prav tako prispevajo v ta sistem vsi aktivni izvajalci, ki so v obravnavanem obdobju imeli govedo.

(30)

V pritožbah glede kraljevega odloka TSE je navedeno, da se prispevek plača za vse vrste živali, zaklane v belgijskih klavnicah, in velja tudi za uvožene proizvode. En pritožnik je trdil, da precejšen odstotek živali, zaklanih v belgijskih klavnicah, prihaja iz drugih držav članic. Po navedbah pritožnikov prispevek diskriminira uvožene živali, ker se prihodki porabijo za vračilo stroškov testov na BSE pri belgijskem govedu.

(31)

Uvodoma je treba opozoriti, da sprožitev formalnega postopka preiskave zadeva pomoč pri financiranju testiranja na TSE pri živalih v Belgiji od 1. januarja 2001 in mehanizme financiranja teh pomoči, razen pomoči, ki jih je Komisija zaradi njihove združljivosti z notranjim trgom odobrila z odločbo. Konkretno to pomeni, da se ne bo ocenjevala združljivost pomoči, odobrenih z Odločbo N 9/05 in N 10/05 (ki se nanašajo na prispevke in plačila, s katerimi se financira Zvezna agencija za varnost prehranjevalne verige), s pravili o državni pomoči, ki so veljala v času dodelitve pomoči. Zato se ta sklep nanaša samo na pomoči, ki so financirale teste na BSE v obdobju 2001–2006, in na njihov sistem financiranja, ker so se v tem obdobju pomoči za teste na BSE plačevale vnaprej in ker je povračilo teh vnaprejšnjih plačil potekalo več let.

(32)

Zaradi jasnosti je treba opozoriti na terminološko razliko med plačilom in prispevkom. Po eni strani obstajajo dajatve ali plačila, ki pokrivajo stroške opravljene storitve. V zadevnem primeru znašajo 10,70 EUR in se pobirajo od 1. decembra 2004 na podlagi kraljevega odloka TSE in nato na podlagi kraljevega odloka o plačilih, s katerimi se financira Zvezna agencija za varnost prehranjevalne verige. Po drugi strani obstajajo prelevmani ali prispevki, ki jih na podlagi kraljevega odloka z dne 10. novembra 2005 pobira Zvezna agencija za varnost prehranjevalne verige, plačati pa jih morajo kmetijska gospodarstva na belgijskem ozemlju, razdeljena na 7 sektorjev (glej uvodno izjavo 29 Odločbe N 9/05 in N 10/05).

(33)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave ugotovila, da se v Belgiji ukrepi pomoči za financiranje testov na BSE financirajo in so se financirali iz subvencij ter sistema davkom podobnih dajatev, ki ga sestavljajo plačila in prispevki. Del prihodkov iz teh plačil in prispevkov naj bi bil namenjen za povračilo vnaprejšnjih plačil testov.

(34)

Komisija je naštela več težav in navedla, da nima dovolj podatkov za dokončno oceno zadevnih ukrepov. Prvič, postavljalo se je vprašanje glede obstoja ugodnosti za prejemnike storitev. Ni bilo namreč jasno, ali so plačila za teste na BSE pokrivala tisti del stroška testov, ki ga ni pokrivala združljiva državna pomoč. Nista bila znana ne natančni strošek teh testov ne vir dodatnega financiranja, če plačila ne bi zadoščala za kritje skupnih stroškov testov na BSE. Prav tako ni bilo ugotovljeno, ali so pogoji, pod katerimi je Zvezna agencija za varnost prehranjevalne verige zagotavljala storitve, ustrezali tržnim cenam, zlasti ker belgijski organi niso jasno navedli, da so bili laboratoriji izbrani z odprtim in preglednim postopkom.

(35)

Drugič, mehanizem prelevmanov ni bil jasen. Zlasti upravičenci in plačniki niso bili jasno opredeljeni in mehanizem povračila vnaprej plačanih stroškov testov na BSE ni bil jasen. Dodatna vprašanja so se postavljala v zvezi s pogoji, ki jih morajo izpolnjevati davkom podobne dajatve, da štejejo za skladne s pravili o državni pomoči, zlasti glede oprostitve plačila davkom podobnih dajatev za uvožene proizvode in vprašanj, ali so izvoženi proizvodi imeli koristi od ukrepa pomoči, ki se financira iz davkov, in ali so dajatve vplivale na ceno končnih proizvodov, saj jo določajo spremembe v ponudbi in povpraševanju na prostem trgu.

(36)

Komisija je pripombe Belgije, s katerimi odgovarja na dvome, ki jih je Komisija navedla v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave, prejela 27. februarja 2009. Povzeti jih je mogoče v naslednjih točkah:

(37)

Belgija takoj nasprotuje opredelitvi Komisije, da je financiranje testov na BSE državna pomoč, saj so ti testi obvezni. Belgija namreč trdi, da je obvezno izvajanje testov na BSE določeno z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (16) zaradi varovanja javnega zdravja. V podporo svoji trditvi navaja dve sodbi (17), v katerih je Sodišče presodilo, da stroškov pregledov, ki se izvajajo zaradi varovanja javnega zdravja, ni mogoče šteti za nadomestilo za storitev in da morajo organi sami kriti te stroške. Belgija priznava, da se zadevni sodbi nanašata na prosti pretok blaga in ne na državne pomoči, vendar meni, da je sklepanje mogoče prenesti na področje državnih pomoči.

(38)

Poleg tega Belgija navaja, da se država članica, ker Uredba (ES) št. 999/2001 ne določa, da morajo stroške pregledov kriti podjetja, lahko odloči za „običajen“ sistem financiranja testov na BSE. Zato Belgija meni, da je treba merilo selektivnosti za državne pomoči presojati glede na ta običajni sistem (18). O državnih pomočeh bi lahko govorili le, če bi bili nekateri sektorji ali podjetja obravnavani ugodneje, kot bi bili v običajnem sistemu, ki ga je izbrala Belgija. Belgija navaja, da se zdi, da Komisija meni, da morajo praviloma stroške nositi kmetje, kar pa ne izhaja iz veljavnih predpisov. Če različni sistemi financiranja testov na BSE lahko povzročijo izkrivljanje konkurence, je po mnenju Belgije to treba rešiti z usklajevanjem zakonodaj (19), vendar pa to nikakor ni vprašanje državnih pomoči. Belgija navaja tudi sodbo GEMO (20), vendar meni, da to ne spreminja njenega pristopa v obravnavanem primeru. Belgija v dopisu z dne 16. oktobra 2009 ponovno navaja, da se ne strinja z opredelitvijo, ki jo je Komisija navedla v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave, da gre za državno pomoč. Vendar je Belgija v duhu sodelovanja sprejela logiko Komisije, da bi pojasnila vprašanja, navedena v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave.

(39)

Belgija meni, da se plačilo v znesku 10,70 EUR na testirano govedo ne sme šteti za državno pomoč.

(40)

Po njenem mnenju bi o državnih pomočeh lahko govorili le, če se enemu ali več podjetjem dodeli ugodnost. Pri plačilu je zato mogoče govoriti o prednosti le, če je prejeta ugodnost višja od plačanega zneska. Če organi delno financirajo teste na BSE, je kmetova končna ugodnost enaka strošku testa, od katerega se odšteje kmetovo plačilo.

(41)

Belgija sklepanje nadaljuje s trditvijo, da bi v primeru vračila to pomenilo, da se od kmeta zahteva višji skupni znesek. Če je namreč treba povrniti celotni znesek testa, bi to pomenilo, da se na koncu ta strošek prišteje znesku že poravnanega plačila.

(42)

Belgija poudarja, da sodna praksa Sodišča obravnava vprašanje državnih pomoči le, če se prihodki iz dajatev uporabljajo tako, da koristijo določeni skupini in take koristi ne prinašajo vsem, ki so dajatev plačali (21). V obravnavanem primeru morajo 10,70 EUR na testirano govedo plačati gospodarski subjekti, ki se ukvarjajo s proizvodnjo govejega mesa. Teh 10,70 EUR, ki se porabijo za test, zanje ni nikakršna gospodarska prednost, zato jih ni mogoče šteti za državno pomoč v smislu člena 107 PDEU.

(43)

Po mnenju Belgije je Komisija podobno sklepala v Odločbi N 9/05 in N 10/05. Belgija navaja, da v tej odločbi plačilo v znesku 10,70 EUR ni bilo opredeljeno kot državna pomoč (glej uvodno izjavo 98 Odločbe). Podobno je sklepala tudi v Odločbi N 21/02, v kateri dela stroškov testov na BSE, ki so se delno financirali iz sektorskih dajatev, ni štela za državno pomoč.

(44)

Belgijski organi so v dopisu z dne 16. oktobra 2009 navedli, da gre plačilo v breme kmeta in da zadeva del ekonomskih stroškov testov na BSE. Belgija je na vprašanje Komisije, ali znesek plačila ustreza dejanskemu ekonomskemu strošku storitev, ki jih opravljajo laboratoriji, odgovorila, da se plačilo nanaša samo na del stroškov testov na BSE, kot je navedeno v Odločbi N 9/05 in N 10/05. Sklepanje Komisije v uvodnih izjavah od 61 do 66 te odločbe, v katerih je ugotovila, da so stroški opravljenih storitev in znesek plačil enakovredni, se je nanašalo na druge storitve in ne na teste na BSE. Belgija ponovno navaja, da je bilo v Odločbi N 9/05 in N 10/05 v zvezi s testi na BSE ugotovljeno, da je storitev v obliki testov na BSE državna pomoč, vendar znesek plačila (to je 10,70 EUR) ni državna pomoč in ga je treba odšteti od stroška testov.

(45)

Belgija se sklicuje na točko 132 Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013 (22) (v nadaljnjem besedilu: Kmetijske smernice 2007–2013), v katerih je navedeno, da je 40 EUR na test „zdaj nekako najugodnejša cena za te teste v Skupnosti“. Od julija 2005 so cene, ki jih predlaga Zvezna agencija za varnost prehranjevalne verige, nižje od 40 EUR. Po mnenju belgijskih organov to kaže, da so cene v Belgiji skladne s tržnimi cenami. Komisija je v Odločbi N 9/05 in N 10/05 ugotovila, da so bili laboratoriji izbrani z odprtimi, preglednimi in nediskriminatornimi postopki ter da izvajalcev storitev (to je laboratorijev) ni mogoče šteti za prejemnike državnih pomoči. Od takrat se položaj ni spremenil. Poleg tega belgijski organi za konkurenco trenutno preiskujejo sporazume med laboratoriji glede cen testov na BSE. To po mnenju belgijskih organov jasno kaže, da laboratorijem nikakor ne nameravajo plačevati previsoke cene. Belgijski organi so v dopisu z dne 16. oktobra 2009 navedli, da bo potekala preiskava morebitnega sporazuma med laboratoriji glede cen in da bi preiskava načeloma morala biti končana v prvem četrtletju 2010.

(46)

Belgijski organi navajajo, da se prispevki in plačila niso nikdar uporabljali za uvoz ali izvoz. Prispevek morajo plačati samo podjetja s sedežem v Belgiji, plačilo v višini 10,70 EUR pa se plača samo za govedo, zaklano v Belgiji in starejše od 30 mesecev.

(47)

Belgija poudarja, da je Komisija te ukrepe že preučila v Odločbi N 9/05 in N 10/05 ter ugotovila, da prispevki ne diskriminirajo uvoženih ali izvoženih proizvodov ter da niso v nasprotju z določbami Pogodbe.

(48)

Belgijski organi navajajo, da klavnice prenašajo strošek plačila na stranke, tako kot vsako običajno podjetje svoje stroške prenese na kupce. Zato ta prenos prevzamejo običajni tržni mehanizmi. Poleg tega je običajna praksa, da se strošek plačila ločeno navede na računih, izdanih proizvajalcem. V zvezi s tem Belgija navaja uvodni izjavi 93 in 95 Odločbe N 9/05 in N 10/05, v katerih je navedeno, da se šteje, da so merila iz točke 25 Smernic TSE izpolnjena.

(49)

Belgija navaja, da so vsi kmetje v Belgiji MSP na podlagi naslednjih pogojev: imajo zaposlenih manj kot 250 oseb, njihov letni promet ne presega 40 milijonov EUR ali njihova skupna letna bilanca stanja ne presega 27 milijonov EUR in 25 % podjetja ali več ni v lasti drugih podjetij, ki niso MSP.

(50)

Belgija v zvezi z obdobjem od 1. januarja 2001 do 1. januarja 2003 nima posebnih pripomb, saj Komisija v uvodni izjavi 80 odločitve o sprožitvi formalnega postopka preiskave sama ugotavlja verjetno združljivost. Belgija kljub temu navaja, da pomoči niso presegle 100 % nastalih stroškov in da lahko po potrebi predloži več podatkov.

(51)

Vendar Belgija poudarja, da so ti podatki predloženi le podredno, saj je njeno prvotno stališče, da v obravnavanem primeru ne gre za državne pomoči, ker Belgija odloča, kako bo financirala teste na BSE.

(52)

Belgija za obdobje od 1. januarja 2003 do 1. januarja 2007 navaja, da ni bila izplačana nobena pomoč, ki bi presegla 100 % stroškov testa. Belgija se sklicuje na Odločbo N 9/05 in N 10/05, v kateri je bilo to vprašanje že obravnavano.

(53)

Belgija v obdobju, ki se začne 1. januarja 2007, ni nikdar dodelila pomoči, ki bi presegala 40 EUR, saj so bili stroški testov nižji od 40 EUR.

(54)

Belgija svojim pripombam prilaga podroben časovni razpored ukrepov, sprejetih v okviru financiranja testov na BSE. Ker so ti podatki večinoma povzeti v opisnem delu tega sklepa, časovni razpored v tem oddelku ni povzet v celoti. Kljub temu bodo nekateri podatki povzeti v nadaljevanju.

(55)

Časovni razpored financiranja testov na BSE:

(56)

Cene testov na BSE:

(57)

Belgija je v dopisu z dne 16. oktobra 2009 odgovorila na vprašanja, ki jih je Komisija postavila 24. julija 2009, to je po tem, ko je Belgija predložila svoje pripombe. Najprej je Belgija ponovila svoje stališče, da državi članici ni treba določiti, da morajo stroške testov na BSE nositi gospodarski subjekti. Ker gre za stroške varovanja javnega zdravja, se stroški pregledov, ki jih naložijo javni organi, ne morejo šteti za nadomestilo za storitev in jih ni mogoče naložiti gospodarskim subjektom. Vendar se je zaradi sodelovanja odločila odgovoriti na vprašanja Komisije in sprejeti logiko iz odločitve o sprožitvi formalnega postopka preiskave.

(58)

Belgija je v zvezi z delom, ki ga financira Skupnost, potrdila, da je vključen v podatke, ki jih je že sporočila.

(59)

Nato je Belgija v zvezi z obdobjem od 30. junija 2004 do 31. decembra 2005 navedla, da je financiranje izvajala Zvezna agencija za varnost prehranjevalne verige s sredstvi, s katerimi je razpolagala in ki jih je prevzela od prejšnjih subjektov, iz katerih izhaja. V tem obdobju ni bilo davkom podobnih dajatev.

(60)

Komisija je postavila vprašanja o povezavi zneska 15 237 646 EUR z zneskom 67 156 527,65 EUR, omenjenim v pripombah Belgije (glej uvodno izjavo 55). Belgija je odgovorila, da je znesek 15 237 646 EUR v celoti del zneska 67 156 527,65 EUR. Poleg tega so belgijski organi navedli, da nameravajo preveriti pravilnost izračuna navedenega zneska.

(61)

Belgija je v zvezi s plačili navedla, da so bremenila kmete in niso mogla biti državna pomoč. Belgija se v zvezi s tem sklicuje na Odločbo N 9/05 in N 10/05, v kateri je bilo navedeno, da je državna pomoč samo 33,38 EUR od skupne cene 44,08 EUR. Znesek 10,70 EUR ni državna pomoč, zato je bil pri oceni skladnosti z največjo intenzivnostjo pomoči 40 EUR na test odštet od cene testa.

(62)

Belgija je za vsak primer navedla, da je edina razlika v primerjavi s sistemom, ki ga je Komisija odobrila v Odločbi N 9/05 in N 10/05, popravek zneska plačila z 10,70 EUR na 11,07 EUR.

(63)

Belgija je v dopisu z dne 1. decembra 2009 sporočila popravke podatkov, ki jih je že predložila in se nanašajo na število opravljenih testov. Navedla je, da novi podatki nadomestijo podatke, ki so bili predloženi v dopisih pred odločitvijo o sprožitvi formalnega postopka preiskave in po njej.

(64)

Razlog za te spremembe je, da je bilo prej upoštevano napačno število vzorcev. Prvi izračuni so namreč temeljili na teoretičnem številu treh vzorcev na uro, medtem ko so na terenu dejansko odvzeli 12 vzorcev na uro. Posledica večjega števila testov na uro je nižji strošek odvzema vzorca, zato je nižji tudi skupni strošek testa, saj je del stroška testa urna postavka, ki je nižja zaradi večjega števila odvzetih vzorcev na uro. Poleg tega je bilo število zaklanih živali v letih 2003 in 2004 nižje, kot je navedeno v prejšnjih podatkih. Podatki, ki jih je Belgija navedla v dopisu z dne 1. decembra 2009, so podatki za govedo, zaklano za prehrano ljudi, ki jih je sporočila Komisiji za leti 2003 in 2004.

(65)

Na podlagi preglednice iz uvodne izjave 64 Belgija sklepa, da je skupni strošek testov na BSE od 1. julija 2004 nižji od 40 EUR.

(66)

Na tej podlagi so belgijski organi predložili tudi popravek preglednice, ki so jo predložili pred sprožitvijo formalnega postopka preiskave in je povzeta v uvodni izjavi 25 odločitve o sprožitvi. Pri zadnjih podatkih so navedene dejanske številke in ne več ocene. Iz teh podatkov izhaja, da skupni vnaprej plačani znesek ni 15 237 789,90 EUR, kot je bilo ocenjeno prej, temveč 6 619 810,74 EUR.

(67)

Belgija tudi navaja, da se, če bi preiskava belgijskih organov za konkurenco pokazala, da so bile cene, ki so jih laboratoriji zaračunavali za teste na BSE, višje zaradi morebitnega nezakonitega sporazuma med laboratoriji, zavezuje, da bo izterjala preveč plačane zneske in, če bi bilo treba, sprožila sodne postopke pred pristojnimi sodišči.

(68)

Belgijski organi so v dopisu z dne 6. aprila 2011 znova potrdili, da se je plačilo 10,70 EUR nanašalo samo na test na BSE in da je ta znesek plačal prejemnik, ki je v tistem trenutku od testa dejansko imel korist, ni pa bilo namenjeno povračilu predhodnih vnaprej plačanih testov na BSE.

(69)

Belgijski organi so v istem dopisu z dne 6. aprila 2011 navedli, da je skupni znesek, ki ga je urad za intervencije in nadomestila plačal vnaprej, 67 156 527,65 EUR. Zvezna agencija za varnost prehranjevalne verige je ta znesek delno povrnila, kot sledi:

(70)

Belgija je navedla, da je vlada ustavila povračila vnaprejšnjih plačil uradu za intervencije in nadomestila, zato bodo povrnjeni zneski izkazani v pozitivnem saldu Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige. Ta saldo je treba šteti za povračilo stroškov testov na BSE.

(71)

V zvezi s tem, da proizvajalec plača strošek testov na BSE, je Belgija znova potrdila, da ne obstaja poseben sistem, v katerem bi klavnice proizvajalcu morale zaračunati znesek plačila za test na BSE, ampak da se to dogaja samo od sebe. Belgija je predložila nekaj primerov računov, iz katerih je jasno razvidno, da je znesek tega plačila ločena postavka na računu. Gre za potrdilo o nakupu, ki ga klavnica izda proizvajalcu, na katerem se znesek plačila odšteje od skupnega zneska, ki ga mora klavnica plačati proizvajalcu za nakup živali. Belgija trdi, da je to dokaz, da je proizvajalec končni dolžnik za plačilo testa na BSE Zvezni agenciji za varnost prehranjevalne verige.

(72)

Belgijski organi so v zadnjem dopisu z dne 25. maja 2011 navedli, da bi bili zneski pomoči lahko predmet kumulativne uporabe de minimis pomoči, kot je določeno v Uredbi Komisije (ES) št. 1860/2004 z dne 6. oktobra 2004 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za de minimis pomoči v kmetijskem in ribiškem sektorju (25), in združljive pomoči v znesku 40 EUR na test v obdobju veljavnosti te uredbe.

(73)

Komisija v tem postopku ni prejela pripomb zainteresiranih tretjih strani.

(74)

Belgija je v pripombah na odločitev o sprožitvi formalnega postopka preiskave uvodoma navedla, da meni, da države članice financirajo strošek testov na BSE, ker so testi obvezni in ker noben predpis Skupnosti ne zahteva, da morajo strošek pregledov nositi podjetja. Vendar je iz Kmetijskih smernic 2007–2013 in prakse Komisije jasno razvidno, da lahko različno visoki stroški testov povzročijo izkrivljanje konkurence in da večina držav daje pomoči za pokrivanje cene teh testov, zato je treba urediti intenzivnost pomoči, da se omejijo izkrivljanja konkurence, ki jih povzročajo te pomoči. Zlasti v Smernicah TSE je jasno navedeno, da pomoči, ki jih dajejo države, predstavljajo tveganje za izkrivljanje konkurence. V točki 24 Smernic TSE je na primer navedeno, da „od 1. januarja 2003 pri obveznem testiranju goveda, zaklanem za prehrano ljudi, na BSE, skupna neposredna in posredna državna pomoč, vključno s plačili Skupnosti, ne sme biti več kot 40 evrov na test. Obveznost testiranja je lahko določena v zakonodaji Skupnosti ali posameznih držav.“ Države članice so prejele te smernice skupaj s pozivom, naj sprejmejo ustrezne ukrepe in svoje ureditve uskladijo s temi smernicami. V Kmetijskih smernicah 2007–2013 je enaka opredelitev državne pomoči za teste na BSE povzeta v točki 132(f) in naslednjih. Poleg tega je treba poudariti, da se belgijski organi niso pritožili zoper Odločbo N 9/05 in N 10/05, v kateri je del financiranja testov na BSE opredeljen kot pomoč, kar implicitno pomeni, da so belgijski organi sprejeli opredelitev pomoči za financiranje testov na BSE kot državno pomoč.

(75)

Iz teh elementov lahko ugotovimo, da Belgija za to, da izpodbija opredelitev pomoči za financiranje testov na BSE kot državno pomoč, ker so testi obvezni, nima nobene podlage, saj gre za besedila, ki veljajo in se uporabljajo že leta.

(76)

Zato Komisija presoja zadevne ukrepe z vidika člena 107 PDEU. Člen 107(1) PDEU določa, da je, razen če Pogodba ne določa drugače, vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(77)

Da bi ukrep spadal na področje uporabe člena 107(1) PDEU, morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji štirje pogoji: 1) financirati ga mora država ali se mora financirati iz državnih sredstev in ga mora biti mogoče pripisati državi; 2) selektivno mora zadevati nekatera podjetja ali sektorje proizvodnje; 3) vsebovati mora gospodarsko prednost za podjetja prejemnike; 4) prizadeti mora trgovino v Uniji in izkrivljati konkurenco ali groziti, da jo bo izkrivljal.

(78)

V naslednjih uvodnih izjavah bomo ta štiri merila uporabili za ukrepe, ki bi bili lahko državna pomoč.

(79)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 55, se je za financiranje stroškov testov na BSE uporabljalo več sistemov financiranja. Ta sklep pri proučitvi merila prisotnosti državnih sredstev razlikuje med različnimi načini financiranja testov na BSE.

(80)

V obdobju od 1. januarja 2001 do 31. decembra 2001 je stroške testov na BSE v celoti financirala državna blagajna. Nobenega dvoma ni, da gre v tem primeru za financiranje iz državnih sredstev.

(81)

V naslednjem obdobju, to je od 1. januarja 2002 do 30. junija 2004, je teste v pričakovanju strukturne rešitve za njihovo financiranje vnaprej plačeval urad za intervencije in nadomestila. Urad za intervencije in nadomestila je zvezna javna ustanova, ki je pravna oseba, nastala pa je s preoblikovanjem nekdanjega belgijskega urada za gospodarstvo in kmetijstvo (Office Belge de l’Économie et de l’Agriculture – OBEA) in oddelka za kmetijstvo pri nekdanjem centralnem uradu za kvote in licence (Office Central des Contingents et Licences – OCCL). Gre za paradržavni organ kategorije B pod okriljem ministra za kmetijstvo in srednji sloj (Ministre de l’Agriculture et des Classes Moyennes). Urad za intervencije in nadomestila je plačilna agencija, akreditirana v okviru skupne kmetijske politike, ki jo financira EKUJS (26). Prav tako lahko opravlja naloge, ki izhajajo iz kmetijske politike zvezne ali regionalnih vlad. Da urad za intervencije in nadomestila lahko uravnoteži svoj upravni proračun, ima dodeljena proračunska sredstva v proračunu svojega nadzornega organa na zvezni ravni (zvezna javna uprava za gospodarstvo – Service public fédéral Économie) in določene lastne prihodke (prihodki iz nekaterih plačil in omejenih naložb). Glede na navedeno je financiranje preko urada za intervencije in nadomestila financiranje iz državnih sredstev.

(82)

Od 1. julija 2004 do 30. novembra 2004 je teste vnaprej plačevala Zvezna agencija za varnost prehranjevalne verige. Zakonodaja, ki je takrat veljala (predvsem zakon z dne 4. februarja 2000 o ustanovitvi Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige (27), je določala, da se ta agencija financira iz različnih virov, kot so prihodki iz dajatev, taks in plačil, upravne globe, priložnostni prihodki, darila in volila (28). Zvezna agencija za varnost prehranjevalne verige je javna ustanova, ki je pravna oseba in je uvrščena v kategorijo A, določeno z zakonom z dne 16. marca 1954 o nadzoru nad določenimi organizacijami v javnem interesu (29). Zato iz navedenega izhaja, da je Zvezna agencija za varnost prehranjevalne verige izvajala plačila iz državnih sredstev in da je o dodelitvi plačil odločal javni organ, ker je bila Zvezna agencija za varnost prehranjevalne verige hierarhično podrejena ministru, pristojnemu za javno zdravje.

(83)

V obdobju od 1. decembra 2004 (začetek veljavnosti kraljevega odloka z dne 15. oktobra 2004) do 31. decembra 2005 (začetek veljavnosti kraljevih odlokov z dne 10. novembra 2005) so se testi financirali s plačilom 10,70 EUR na testirano govedo in z dodatnim financiranjem Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige iz njenih rezerv in vračljivih predplačil iz državne blagajne.

(84)

Del financiranja, ki gre iz lastnih sredstev Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige, so državna sredstva (glej uvodno izjavo 82).

(85)

Pri vprašanju, ali so plačila državna sredstva, lahko gre za državna sredstva, če se izkaže, da plačila ne pokrivajo vseh dejanskih stroškov, ki naj bi jih poplačala. Če namreč plačilo ni enako strošku opravljene storitve, so presežki državna sredstva, s katerimi državni organ, ki so mu plačila nakazana, lahko razpolaga. Zato je pomembno, da se preveri, ali so plačila Zvezni agenciji za varnost prehranjevalne verige za teste na BSE res plačila za storitve, ki jih je ta agencija dejansko opravila za podjetja, in ali so temeljila na tržnih cenah ali ne (glej uvodno izjavo 54 odločitve o sprožitvi formalnega postopka preiskave). To vprašanje je obravnavano v nadaljevanju pri proučitvi pojma prednost.

(86)

V zvezi z obdobjem po začetku veljavnosti kraljevih odlokov z dne 10. novembra 2005, to je obdobjem, ki se začne 1. januarja 2006, je treba proučiti, ali so plačila in prispevki, določeni s tema odlokoma, državna sredstva. To vprašanje je že bilo proučeno v Odločbi N 9/05 in N 10/05. V njeni uvodni izjavi 44 je na splošno navedeno, da so prispevki državna sredstva in da so plačila lahko državna sredstva, če se izkaže, da plačila ne pokrivajo vseh dejanskih stroškov, ki naj bi jih poplačala. Testi na BSE so se delno financirali iz plačil in delno iz prispevkov. V Odločbi N 9/05 in N 10/05 je bilo ugotovljeno, da delno financiranje stroškov testov na BSE iz plačil ni državna pomoč in da je financiranje iz prispevkov združljiva državna pomoč. Kot je navedeno v uvodni izjavi 34 odločitve o sprožitvi formalnega postopka preiskave, pomoči, ki jih je Komisija odobrila z odločbo, niso predmet tega sklepa, zato ne bodo ponovno proučene.

(87)

Vendar se je ob upoštevanju podatkov, ki jih je Belgija predložila po sprožitvi formalnega postopka preiskave, izkazalo, da je bil del prihodkov iz prispevkov v letih 2005 in 2006 uporabljen za povračilo vnaprej plačanih testov na BSE, ki so presegli 40 EUR, v obdobju od 1. januarja 2003 do 1. decembra 2004. To pa v Odločbi N 9/05 in N 10/05 ni bilo navedeno. Posledično se je del prispevkov uporabil za financiranje testov na BSE, ki so bili opravljeni v obdobju od 1. januarja 2003 do 1. decembra 2004, da se od kmetov – vendar ne posamično – izterjajo vnaprej plačani zneski za obvezne teste na BSE, ki so presegali najvišji znesek 40 EUR.

(88)

Dodelitev dela prihodkov iz teh prispevkov za povračilo vnaprej plačanih testov nikakor ne spremeni opredelitve državnih sredstev iz Odločbe N 9/05 in N 10/05.

(89)

Pri proučitvi obstoja prednosti je treba razlikovati med ukrepi, ki se financirajo iz državnih sredstev, vključno s prispevki, in ukrepi, ki se financirajo iz plačil.

(90)

V zvezi z ukrepi, ki se financirajo iz državnih sredstev, vključno s prispevki, je Komisija vedno menila (30), da je treba, če država financira stroške obveznih pregledov v zvezi s proizvodnjo in trženjem proizvodov, to šteti za selektivno prednost za podjetja (31). Država je namreč zmanjšala obveznosti, ki običajno bremenijo proračun podjetja. Iz navedenega je mogoče sklepati, da kmetje, klavnice in drugi subjekti, ki predelujejo, pretovarjajo, prodajajo ali tržijo proizvode iz goveda, za katero so na podlagi zakonodaje, ki je veljala v zadevnem obdobju, obvezni testi na BSE, opravljajo gospodarsko dejavnost in so z državnim financiranjem testov na BSE od 1. januarja 2001 uživali državno pomoč.

(91)

Trditev Belgije (glej uvodno izjavo 37 in naslednje), da je financiranje testov na BSE obvezno zaradi varovanja javnega zdravja in da država članica določi običajni sistem financiranja testov na BSE, ni mogoče sprejeti iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 74. V bolj konkretnih okoliščinah ocene selektivnosti je Belgija trdila, da je o selektivnosti mogoče govoriti le, če so določeni sektorji ali podjetja obravnavani ugodneje, kot bi bili v običajnem sistemu. Dejstvo, da med državami članicami obstajajo razlike pri financiranju testov na BSE in da to lahko povzroči izkrivljanje konkurence, po mnenju Belgije ni vprašanje državnih pomoči, ampak usklajevanja zakonodaje.

(92)

Vendar te trditve ni mogoče sprejeti. Kot je navedeno v Odločbi N 9/05 in N 10/05, je merilo selektivnosti izpolnjeno, če ima prednost nekaj podjetij ali neko področje dejavnosti. V obravnavanem primeru državno financiranje testov na BSE na nacionalni ravni koristi le določenemu sektorju, to je sektorju reje živali, ki jih je treba testirati na BSE. Na ravni Skupnosti daje financiranje testov na BSE, državno ali iz državnih sredstev, belgijskim podjetjem prednost pred tujimi konkurenčnimi podjetji, katerih države niso prevzele financiranja obveznih testov na BSE ali jih niso financirale iz državnih sredstev. V preambuli k Smernicam TSE (točki 8 in 9) je bilo jasno navedeno, da je usklajevanje, ki je takrat potekalo in je sektorju nalagalo, da nosi stroške, počasno, zato se je Komisija odločila razjasniti in spremeniti svojo politiko glede državnih pomoči v zvezi s stroški testov na BSE. V točki 24 Smernic TSE pa je navedeno, da je obveznost testiranja lahko določena v zakonodaji Skupnosti ali nacionalni zakonodaji. V tej točki je jasno navedeno, da obveznost testiranja v Skupnosti ni usklajena, kar lahko povzroči nastanek selektivne pomoči, ki daje prednost podjetjem določene države članice. Zato ukrepi, ki se financirajo iz državnih sredstev, vključno s prispevki, dajejo kmetom, klavnicam in drugim subjektom, ki predelujejo, pretovarjajo, prodajajo ali tržijo proizvode iz goveda, za katero so na podlagi veljavne zakonodaje obvezni testi na BSE, selektivno prednost, ker nižajo stroške, ki bremenijo te prejemnike. Te prednosti niso dodeljene z neposrednimi plačili, ampak tako da stroške testov na BSE prevzamejo javni organi, ki te stroške plačajo neposredno laboratorijem, ki teste opravijo na zahtevo klavnic, račune pa izdajo Zvezni agenciji za varnost prehranjevalne verige.

(93)

V zvezi z ukrepi, ki se financirajo iz plačil, je treba preveriti, ali se s temi plačili komu daje prednost. Kot je navedeno v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave (v uvodnih izjavah 61 in 62), bi šlo za prednost le, če so ta plačila nižja od resničnih stroškov storitev, ki jih je Zvezna agencija za varnost prehranjevalne verige dejansko opravila za gospodarske subjekte. Prav tako je treba preveriti, ali so te dajatve plačilo za storitve, ki jih je Zvezna agencija za varnost prehranjevalne verige dejansko opravila za podjetja. Natančneje, postavlja se vprašanje, ali so klavnice in proizvajalci, ki so plačali 10,70 EUR na testirano govedo, v obdobju od 1. decembra 2004 do 31. decembra 2005 uživali prednost in ali so dejansko dobili storitve, ki jih zagotavlja Zvezna agencija za varnost prehranjevalne verige.

(94)

Belgijski organi so v odgovoru na odločitev o sprožitvi formalnega postopka preiskave navedli, da je bilo plačilo 10,70 EUR na testirano govedo edini vir financiranja Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige za pokrivanje stroškov testov na BSE, razen njenih rezerv in vračljivih predplačil iz državne blagajne. Ta znesek so plačale klavnice. Belgijski organi so navedli, da ni bilo zakonske obveznosti, da morajo klavnice znesek plačila zaračunati svojim strankam, vendar je praksa klavnic, da strošek plačila ločeno zaračunajo proizvajalcem. Belgija je to dokazala s primeri računov, iz katerih je jasno razvidno, da klavnice znesek plačila ločeno zaračunajo proizvajalcem. Belgija meni, da ni treba formalno urediti načina, kako klavnice plačilo, ki ga poravnajo, prenesejo na proizvajalce ali druge morebitne prejemnike storitev, ker se ta strošek zaračuna proizvajalcem podobno kot drugi stroški, ki nastanejo pri zakolu in se zaračunajo proizvajalcem.

(95)

Zato iz navedenega lahko ugotovimo, da so pomislek ob sprožitvi formalnega postopka preiskave, naveden v uvodni izjavi 44, da je bilo plačilo za klavnice dosti višje kot za druge prejemnike storitev, ovrgli podatki, ki jih je Belgija predložila v zvezi z zaračunavanjem tega plačila proizvajalcem.

(96)

V zvezi z vprašanjem, ali je cena testov na BSE tržna cena, je Belgija Komisiji sporočila, prvič, da so od julija 2005 cene Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige nižje od 40 EUR, medtem ko je v Kmetijskih smernicah 2007–2013 navedeno, da je 40 EUR trenutno najnižja razpoložljiva cena v Skupnosti. To je znak, da so cene usklajene s cenami, ki so se zaračunavale v Evropi v zadevnem obdobju. Drugič, Belgija je na odločitev o sprožitvi formalnega postopka preiskave odgovorila, da je bil položaj enak kot položaj, obravnavan v Odločbi N 9/05 in N 10/05, v kateri je bilo ugotovljeno, da so bili izvajalci izbrani z odprtimi in nediskriminatornimi postopki (glej uvodno izjavo 82 Odločbe N 9/05 in N 10/05). Tretjič, Komisija je seznanjena z zavezo Belgije, da bo sprejela vse potrebne pravne ukrepe za izterjavo preveč plačanih zneskov za teste, če bodo v preiskavah belgijskih organov za konkurenco ugotovljeni nezakoniti sporazumi med laboratoriji, ki bi lahko povzročili višje cene testov. Na podlagi teh ugotovitev Komisija sklepa, da plačil ni mogoče šteti za državna sredstva, ker so plačila Zvezni agenciji za varnost prehranjevalne verige plačila za storitve, ki jih je ta agencija dejansko opravila za podjetja, in temeljijo na tržnih cenah.

(97)

V skladu z Odločbo N 9/05 in N 10/05 lahko ugotovimo, da klavnicam in proizvajalcem s plačilom ni bila dodeljena nikakršna prednost, ker gre za plačilo storitve, ki jo je prejel plačnik, in ker cena testa temelji na tržni ceni. Zato lahko ugotovimo tudi, da ni bilo financiranja iz državnih sredstev, ker je cena testa skladna s tržno ceno.

(98)

V zvezi z drugimi pogoji, ki urejajo uporabo člena 107(1) PDEU, ukrep lahko vpliva na položaj Belgije v tem sektorju (32). Ker belgijska podjetja delujejo na zelo konkurenčnem mednarodnem trgu, ukrep izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco (33) ter vpliva na trgovino med državami članicami.

(99)

Glede na navedeno Komisija meni, da je financiranje testov na BSE iz prispevkov in drugih državnih sredstev, kot je opisano zgoraj, prednost, ki se financira iz državnih sredstev. Ta prednost izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, ker lahko prizadene trgovino med državami članicami. Prednost je dodeljena kmetom, klavnicam in drugim subjektom, ki predelujejo, pretovarjajo, prodajajo ali tržijo proizvode iz goveda, za katero so na podlagi veljavne zakonodaje obvezni testi na BSE. Zato Komisija ugotavlja, da ta ukrepa spadata na področje uporabe člena 107(1) PDEU. Nasprotno pa tisti del testov na BSE, ki se financirajo iz plačil, niso pomoč, saj plačniki dobijo storitev po tržni ceni.

(100)

Belgijski organi od 1. januarja 2001 Komisiji niso priglasili ukrepov pomoči v smislu člena 108(3) PDEU v obliki financiranja testov na BSE. Pomoči, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1/2004, so izvzete iz obveznosti priglasitve, če izpolnjujejo pogoje iz zadevne uredbe. Če teh pogojev ne izpolnjujejo, so torej nezakonite.

(101)

Kar zadeva državno pomoč, delno financirano z davkom podobno dajatvijo, to je s prispevkom, mora Komisija preučiti ukrepe, financirane s pomočjo, in tudi financiranje same pomoči. Zaradi morebitne nezdružljivosti financiranja državne pomoči z notranjim trgom bi bila namreč tudi sama pomoč nezdružljiva, celo če bi se pri dodelitvi pomoči upoštevala veljavna pravila o konkurenci.

(102)

V skladu z ustaljeno sodno prakso se določbe PDEU, ki se nanašajo na državne pomoči, ne uporabljajo za takse, razen če so te način financiranja ukrepa pomoči, tako da so sestavni del zadevnega ukrepa (34). Da bi lahko bila taksa ali njen del sestavni del ukrepa pomoči, morata biti taksa in pomoč na podlagi ustrezne nacionalne zakonodaje nujno neločljivo vsebinsko povezani, in sicer tako, da so prihodki od takse nujno namenjeni financiranju pomoči (35). Če taka vez obstaja, prihodki od takse neposredno vplivajo na višino pomoči (36) in posledično na presojo združljivosti te pomoči z notranjim trgom. (37)

(103)

Torej je treba proučiti, ali prispevek, ki se je pobiral od 1. julija 2004, izpolnjuje merila iz uvodne izjave 102, in razlikovati med pravnimi instrumenti, ki se uporabljajo v različnih obdobjih. Financirana pomoč je bila predmet izvzetja, vendar izvzetje ne pokriva sistema financiranja pomoči, zato je treba preveriti zakonitost sistema financiranja v celotnem zadevnem obdobju.

(104)

V tem obdobju so se pomoči vnaprej plačevale s strani Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige in iz plačil na podlagi kraljevega odloka z dne 15. oktobra 2004 (vendar slednja plačila niso obravnavana v tem oddelku, ker ne gre za pomoči – glej uvodno izjavo 97). Preveriti je treba, ali je sistem financiranja sestavni del ukrepa pomoči. Iz veljavne zakonodaje ni razvidno, da sta način financiranja Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige in financiranje testov na BSE neločljivo vsebinsko povezana in da so prihodki od takse nujno namenjeni financiranju pomoči. Zakon z dne 4. februarja 2000 o ustanovitvi Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige namreč določa različne vire financiranja te agencije (glej uvodno izjavo 82). Poleg tega ni mogoče sklepati, da prihodki od takse neposredno vplivajo na višino pomoči, saj se testi financirajo iz plačil, ki jih dopolnjuje financiranje Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige. Zato je znesek pomoči, ki jih izplača ta agencija, odvisen od cene testov in ne od prispevkov, plačanih tej agenciji. Zato prihodki iz prispevkov in povračilo vnaprejšnjih plačil niso neločljivo vsebinsko povezani.

(105)

Od tega dne vprašanje prispevkov ureja kraljevi odlok o prispevkih za financiranje Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige. V Odločbi N 9/05 in N 10/05 je bilo pri oceni sistema financiranja iz prispevkov ugotovljeno, da metoda financiranja dela stroškov, povezanih s testi na BSE, ne diskriminira uvoženih ali izvoženih proizvodov in da ni v nasprotju z določbami Pogodbe (38). Kot je navedeno v uvodni izjavi 31, se ta sklep ne nanaša na ukrepe, ki so že odobreni. Ker pa je Belgija navedla, da je bil del prispevkov po 1. januarju 2006 namenjen za povračilo vnaprej plačanih testov na BSE, ima Komisija pravico proučiti sistem financiranja, ker prispevki financirajo povračilo vnaprejšnjih plačil za teste na BSE.

(106)

Belgija je navedla, da se sistem financiranja, razen popravka zneska plačila, ni spremenil. Edini element, ki se je spremenil, je uporaba prihodkov iz prispevkov za povračilo vnaprej plačanih stroškov testov na BSE v letu 2006.

(107)

Na vprašanje, ali je financiranje sestavni del ukrepa pomoči, je treba odgovoriti nikalno. To, da so bili prispevki po letu 2006 dodeljeni za povračilo vnaprej plačanih testov, ni vplivalo na znesek dodeljene pomoči. Poleg tega so belgijski organi navedli, da je sistem izterjave solidaren sistem, v katerem vsak izvajalec plača prispevek Zvezni agenciji za varnost prehranjevalne verige, del teh prispevkov pa se nameni za povračilo preteklih stroškov, povezanih z vnaprejšnjim plačevanjem testov na BSE. Vsi aktivni izvajalci, ki so v obravnavanem obdobju imeli govedo, enako prispevajo v ta sistem, vendar niso edini vplačniki. Zato Komisija ugotavlja, da financiranje pomoči ni sestavni del zadevnega ukrepa pomoči.

(108)

Kadar je pomoč državna pomoč in spada na področje uporabe člena 107(1) PDEU, je treba proučiti, ali lahko šteje za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(2) in (3) PDEU.

(109)

Za zadevni ukrep bi se lahko uporabil samo člen 107(3)(c) PDEU, ki določa, da se pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi, lahko šteje za združljivo z notranjim trgom.

(110)

Na podlagi točke 23.3 Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju (39) za obdobje 2000–2006 (v nadaljnjem besedilu: Kmetijske smernice 2000–2006) in Obvestila Komisije o določitvi pravil, ki se uporabljajo za oceno nezakonite državne pomoči (40), je treba vsako nezakonito pomoč v smislu člena 1(f) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (41) proučiti v skladu s pravili in smernicami, ki veljajo ob dodelitvi pomoči. Komisija je leta 2002 sprejela Smernice TSE. Te smernice so se uporabljale od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2006 (42). V točki 44 Smernic TSE je določeno, da se bodo nezakonite pomoči v smislu člena 1(f) Uredbe (ES) št. 659/1999, razen primerov, ki se nanašajo zlasti na teste na BSE, obravnavale v skladu s pravili in smernicami, ki so veljale ob dodelitvi pomoči. Ker so bile pomoči dodeljene med 1. januarjem 2001 in 31. decembrom 2005, so Smernice TSE primeren okvir za proučitev teh pomoči.

(111)

V skladu s točko 194(c) Kmetijskih smernic 2007–2013 Komisija od 1. januarja 2007 Smernic TSE ne uporablja več, razen za nezakonite pomoči, opredeljene v točki 43 in naslednjih Smernic TSE.

(112)

Glede na uporabo različnih pravnih določb lahko ločimo dve obdobji.

(113)

V točki 45 Smernic TSE je v zvezi z nezakonitimi državnimi pomočmi, katerih namen je kritje stroškov v zvezi s testi na BSE in ki so bile dodeljene pred datumom uveljavitve Smernic TSE (to je pred 1. januarjem 2003), določeno, da bo Komisija ocenjevala združljivost takih pomoči v skladu s točko 11.4 Kmetijskih smernic 2000–2006 in svojo prakso po letu 2001 glede sprejemanja takih pomoči, ki lahko znašajo do 100 %.

(114)

Da se ukrep v skladu s točko 11.4 Kmetijskih smernic 2000–2006 šteje za združljiv,

Kadar bodo pomoči dodeljene v programih pomoči Skupnosti in/ali nacionalnih in/ali regionalnih programih, bo Komisija zahtevala predložitev dokazov, da ni tveganja za prekomerno nadomestilo zaradi morebitnega kopičenja ukrepov iz več programov. Za odobreno pomoč Skupnosti je treba navesti datum in sklicevanja na zadevno odločbo Komisije.

(115)

V zvezi s prvimi tremi pogoji je bilo že v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave ugotovljeno, da so izpolnjeni (glej uvodno izjavo 80 navedene odločitve o sprožitvi). Poleg tega so belgijski organi ta pristop potrdili v pripombah k odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave. BSE je namreč prenosljiva bolezen in je nevarna za zdravje ljudi. Gre za bolezen živali, katere primarni izbruh je treba priglasiti neposredno Komisiji in drugim državam članicam (43). Cilj ukrepa pomoči je boriti se proti BSE s pregledovanjem zaklanih in poginulih živali. Nadomestilo za stroške, ki jih nosijo kmetje, bi moralo zagotoviti, da se ukrepi dejansko izvajajo. Vsi ukrepi so sprejeti v skladu z zakonodajo Skupnosti ali jih ta priporoča (44).

(116)

V zvezi s četrtim pogojem se podatki, ki jih je predložila Belgija, nanašajo na financiranje testov na BSE, ki so v tem obdobju stali od 111,81 EUR do 63,45 EUR (glej uvodno izjavo 56). Ti stroški krijejo laboratorijsko analizo, stroške odvzema vzorca, ki ga opravi veterinar, in stroške kompleta za testiranje. Komisija meni, da so ti stroški skladni s stroški, navedenimi v točki 11.4.5 Kmetijskih smernic 2000–2006, v katerih so kot dejanski stroški med drugim navedeni sanitarni nadzori, testi in drugi ukrepi odkrivanja bolezni.

(117)

Zato so pomoči, dodeljene v obdobju od 1. januarja 2001 do 31. decembra 2002, združljive.

(118)

V skladu s točko 23 Smernic TSE se je Komisija odločila, da bo nadaljevala z odobritvami pomoči, ki so krile do 100 % stroškov v zvezi s testi na BSE, v skladu z načeli iz točke 11.4 Kmetijskih smernic 2000–2006 (glej uvodno izjavo 114).

(119)

Poleg tega morajo biti v skladu s Smernicami TSE izpolnjeni še naslednji pogoji:

(120)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 115 in 116, so vsi štirje pogoji iz Kmetijskih smernic 2000–2006 izpolnjeni.

(121)

V zvezi s pogojem, da je najvišji znesek 40 EUR na test, Komisija ugotavlja, da je bil ta najvišji znesek med 1. januarjem 2003 in 30. junijem 2004 presežen. Po podatkih, ki jih je predložila Belgija, je skupni presežni znesek v tem obdobju 6 619 810,74 EUR. Po 1. juliju 2004 je skupni strošek testa nižji od 40 EUR (glej uvodno izjavo 64). Belgijski organi so navedli, da so v te zneske vključena nacionalna plačila in plačila Skupnosti (glej uvodno izjavo 58).

(122)

V zvezi s pogojem, da je treba pomoč izplačati izvajalcu, pri katerem se odvzamejo vzorci za teste, in da je treba, če se pomoč izplača laboratorijem, dokazati, da se celotni znesek državne pomoči posreduje izvajalcu (točka 25 Smernic TSE), Komisija ugotavlja, da je izpolnjen.

(123)

Kot je navedeno v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave, so belgijski organi navedli, da se stroški za teste na BSE plačajo neposredno laboratorijem. Izvajalcem ni treba plačati nobenega laboratorijskega stroška za teste na BSE pri govedu. Ta ocena je skladna z ugotovitvijo glede podobnega sistema v uvodni izjavi 95 Odločbe N 9/05 in N 10/05. Kot je že bilo navedeno, je edini strošek, ki se prenese na proizvajalce, strošek plačila (glej uvodno izjavo 93 in naslednje), vendar ta del financiranja testov na BSE ni pomoč. Zato se celotni znesek pomoči posreduje izvajalcu.

(124)

Komisija se v zvezi z obdobjem po 1. januarju 2006 sklicuje na Odločbo N 9/05 in N 10/05, saj ni namen tega sklepa ponovno obravnavati pomoči, odobrene v omenjeni odločbi.

(125)

Zato pomoči, dodeljene za financiranje testov na BSE, ki so višje od zneska 40 EUR na test, v obdobju od 1. januarja 2003 do 30. junija 2004 v skupnem znesku 6 619 810,74 EUR, niso združljive z notranjim trgom.

(126)

Kot je bilo navedeno, so se testi v obdobju od 1. januarja 2003 do 30. junija 2004 financirali iz državnih sredstev nad najvišjim zneskom 40 EUR.

(127)

Belgija se je odločila za povračilo tega presežka s prispevki, ki so se pobirali za financiranje Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige, od 1. januarja 2006, sprva porazdeljeno na 15 let, vendar kasneje opuščeno. Belgijski organi navajajo, da so se odločili za ta globalni pristop, ker je bila posamična izterjava v praksi težko izvedljiva, saj so nekateri izvajalci umrli ali prenehali opravljati dejavnost.

(128)

Belgijski organi so v naknadnem dopisu z dne 6. aprila 2011 navedli, da je Zvezna agencija za varnost prehranjevalne verige v letih 2005–2006 izvajala povračilo iz lastnih sredstev.

(129)

Kljub temu predlagani sistem izterjave ni skladen z zahtevami za vračilo nezakonite in nezdružljive pomoči. V skladu s sodno prakso je namreč namen vračila ponovna vzpostavitev stanja na trgu pred dodelitvijo pomoči. Ponovna vzpostavitev predhodno obstoječega stanja je dosežena, ko prejemnik vrne nezakonito in nezdružljivo pomoč in izgubi prednost, ki jo je užival na trgu pred konkurenti, ter so obnovljene razmere, ki so obstajale pred dodelitvijo pomoči (45). Pomoč, ki jo je treba vrniti, vključuje obresti po primerni obrestni meri, ki jo določi Komisija. Obresti se plačajo od datuma, ko je bila nezakonita pomoč dana na razpolago upravičencu, do datuma vračila (46). V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (47) je treba obresti izračunati na podlagi obrestnoobrestnega računa, kar v tem primeru ni bilo storjeno. Poleg tega člen 14 Uredbe (ES) št. 659/1999 določa, da mora država članica sprejeti vse ukrepe za takojšnje in učinkovito izvajanje odločbe Komisije. Povračilo, ki ga je Belgija predlagala in delno izvedla, ne ustreza omenjenim zahtevam in ne more šteti za vračilo v smislu člena 14 Uredbe (ES) št. 659/1999.

(130)

Komisija ugotavlja, da financiranje testov na BSE iz plačil ni pomoč.

(131)

Komisija ugotavlja, da je financiranje testov na BSE iz državnih sredstev pomoč kmetom, klavnicam in drugim subjektom, ki predelujejo, pretovarjajo, prodajajo ali tržijo proizvode iz goveda, za katero so na podlagi veljavne zakonodaje obvezni testi na BSE. Ta pomoč je združljiva v obdobjih od 1. januarja 2001 do 31. decembra 2002 ter od 1. julija 2004 do 31. decembra 2005. Ta pomoč ni združljiva v obdobju od 1. januarja 2003 do 30. junija 2004. Nezdružljivo pomoč sestavlja znesek, ki presega 40 EUR na test in po oceni Belgije znaša 6 619 810,74 EUR.

(132)

Komisija ugotavlja, da je Belgija v obdobju od 1. januarja 2001 do 30. junija 2004 nezakonito izvajala pomoč za financiranje testov na BSE v nasprotju s členom 108(3) PDEU. Od 1. januarja 2003 je bila pomoč pokrita z uredbo o izvzetju, ker pa pogoji iz te uredbe o izvzetju niso bili izpolnjeni, so pomoči nezakonite.

(133)

Nezakonite in nezdružljive pomoči, ki presegajo najvišji znesek 40 EUR na test, je treba vrniti, razen pomoči za posebne projekte, ki so ob dodelitvi izpolnjevale vse pogoje iz veljavne uredbe o pomočeh de minimis –

(a)

seznam prejemnikov, ki so prejeli pomoč na podlagi člena 1(3) in (4) in skupni znesek pomoči, ki ga je prejel vsak izmed njih;

(b)

skupni znesek (glavnica in obresti vračila), ki ga je treba izterjati od prejemnikov;

(c)

podroben opis že sprejetih ali načrtovanih ukrepov za uskladitev s tem sklepom;

(d)

dokumente, ki dokazujejo, da je bilo prejemniku pomoči naročeno, naj vrne pomoč.