24.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 292/1

—

Visoko šolstvo je zadeva, ki jo posamezne države članice organizirajo in za katero skrbijo v skladu z nacionalnimi prednostnimi nalogami, zakonodajo in praksami.

—

V gospodarstvu in družbi, temelječih na znanju, je treba višje šolstvo obravnavati v tesni povezavi z raziskavami in inovacijami.

1.

omogočijo evropskim visokošolskim ustanovam, da izboljšajo svojo učinkovitost glede zaključka študija, dostopa in raziskav v primerjavi z drugimi regijami in državami na svetu;

2.

omogočijo visokošolskim ustanovam, da se prilagodijo spreminjajočim se razmeram ter tako povečajo svojo kakovost, privlačnost in pomen, ki ga imajo za družbo in za gospodarstvo;

3.

pomagajo izboljšati vodenje visokošolskih ustanov in poskrbijo, da imajo zadostno avtonomijo;

4.

izboljšajo vzdržnost financiranja visokošolskih ustanov, po potrebi s povečanjem naložb in zagotavljanjem raznovrstnosti virov naložb;

5.

krepijo socialno razsežnost visokošolskega izobraževanja, še posebej z razširitvijo dostopa na široko paleto socialno-ekonomskih skupin ob hkratnem prizadevanju za zmanjšanje osipa študentov;

6.

spodbujajo ustanove, da razvijajo trdno partnerstvo z družbenim okoljem, tudi z lokalnimi skupnostmi in poslovnim svetom.

1.

prilagoditve zakonskega okvira, znotraj katerega delujejo visokošolske ustanove, da bi tako oblikovali prožnejši odnos med posameznimi ustanovami in organi države članice, odgovornimi za strateško usmeritev visokošolskih sistemov, s čimer bi jim pomagali pri njihovi posodobitvi in prilagoditvi spreminjajočim se družbenim potrebam ter prevzemu odgovornosti za svoje odločitve;

2.

povečanja privlačnosti visokošolskega izobraževanja pri študentih, in sicer s kakovostnimi zmogljivostmi, boljšimi informacijami, večjo raznolikostjo poučevanja in učenja, zlasti s pomočjo IKT, ter z boljšo kakovostjo in boljšo pripravo posameznikov, da bi se jim zagotovile uspešne akademske kariere, trajnostna vključitev v trg dela in dejavno sodelovanje v družbi;

3.

razširitve dostopa do visokošolske izobrazbe, zlasti za ljudi iz manj spodbudnih okolij, pomoči posameznikom, da izkoristijo svoje zmožnosti, in omogočanja večje raznolikosti poti do visokošolskega izobraževanja, s čimer bo vseživljenjsko učenje postalo resničnost;

4.

razvijanja raznolikosti znotraj visokošolskih sistemov in ustanov ter oblikovanja centrov odličnosti, ki lahko v sodelovanju z drugimi ustanovami in telesi pospešijo proces reforme;

5.

spodbujanja visokošolskih ustanov k razvijanju trajnostnih partnerstev s širšo skupnostjo in industrijo, da bi tako zadovoljili spreminjajoče se potrebe družbe in trga dela;

6.

vključevanja vseh interesnih skupin v pripravo in izvajanje reform;

6a.

obravnavanja naložb v visoko šolstvo kot naložb v družbeno prihodnost;

7.

preučitve ravni virov, namenjenih visokemu šolstvu, ter pregleda možnosti za zagotovitev dodatnih finančnih sredstev na različne načine, po potrebi z vključitvijo tako javne kot zasebne podpore;

8.

zagotavljanja spodbud reformam, na primer z usmerjanjem v naložbe, ki bodo izboljšale kakovost poučevanja in učenja, raziskav, inovacij, upravljanja in storitev za študente.

—

obravnavajo vprašanja, ki jih postavlja ta resolucija, in poročajo o napredku v svojih prispevkih k skupnemu vmesnemu poročilu o izvajanju delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“, predvidenemu za leto 2008;

—

uporabijo vzajemno učenje in naslednje skupno vmesno poročilo o izvajanju delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ pri obravnavanju vprašanj, ki jih postavlja ta resolucija;

—

obravnavajo potrebe visokega šolstva s pomočjo bolj učinkovite uporabe programov Skupnosti, kot so Socrates, Leonardo in prihodnji programi za izobraževanje in usposabljanje, ter evropskih instrumentov financiranja skupine Evropske investicijske banke in strukturnih skladov, kjer je to primerno;

—

spodbujajo mednarodno sodelovanje med visokošolskimi ustanovami, še zlasti s pomočjo njihovega sodelovanja v programih Skupnosti, kot sta Tempus in Erasmus Mundus.

24.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 292/3

1.

Evropski svet je marca 2005 sprejel sklepe (1) o ponovnem začetku izvajanja Lizbonske strategije z osredotočenjem na rast in nova delovna mesta in s poudarkom na znanju, inovacijah in človeškem kapitalu ter na vseživljenjskem učenju kot osnovnem pogoju za dosego teh ciljev.

2.

Lizbonska strategija je združila smernice za rast in zaposlovanje (2005–2008) (2), kar nakazuje potrebo po prilagajanju sistemov izobraževanja in usposabljanja, in sicer:

1.

Maastrichtsko sporočilo iz decembra 2004 navaja, da se je treba v okviru Kopenhagenskega procesa osredotočiti na povezavo poklicnega izobraževanja in usposabljanja z zahtevami trga dela ekonomije znanja po visoko kvalificirani delovni sili ter razviti evropski okvir kvalifikacij, ki naj temelji predvsem na znanju in učnih rezultatih.

2.

Skupno vmesno poročilo iz leta 2004 (3) pa nakazuje, da je treba v okviru delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ okrepiti partnerstvo (na nacionalni, regionalni, lokalni in sektorski ravni), ki bi razvilo fleksibilne in učinkovite sisteme izobraževanja in usposabljanja, ter uvesti evropski okvir kvalifikacij, o katerem se Komisija trenutno posvetuje.

1.

„Spretnosti in veščine“ v teh sklepih zajemajo niz rezultatov vseh oblik in ravni učenja, kar vključuje rezultate formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja. Spretnosti in veščine so temelj za gospodarsko rast, hkrati pa prispevajo k osebnemu zadovoljstvu, aktivnemu državljanstvu in socialni koheziji. Prispevajo tudi k prilagodljivosti, inovativnosti in rasti podjetništva.

2.

Z večjo produktivnostjo, razvitejšim podjetništvom ter upoštevanjem izsledkov raziskav in inovacij bi izboljšali uspešnost gospodarstva EU.

1.

Bolj razvite spretnosti in veščine delavcev izboljšujejo produktivnost. Kvalificirana delovna sila se lažje prilagaja spremembam dinamične ekonomije znanja in ljudje z bolje razvitimi spretnostmi in veščinami se lažje vključujejo v družbo, so bolj zadovoljni in bolj aktivni državljani.

2.

Družba in gospodarstvo, ki temeljita na znanju, potrebujeta državljane z zadostno stopnjo ključnih spretnosti, vključno z računalniško pismenostjo in spretnostjo upravljanja z elektronskimi mediji ter zmogljivostjo za doseganje zahtevane višje stopnje znanja in veščin.

3.

Gospodarske rasti ni mogoče doseči, če je vlaganje v spretnosti in veščine omejeno na visoko izobražene. Znaten gospodarski napredek se lahko doseže tudi z izboljšanjem ključnih veščin in z ureditvijo potreb nizko kvalificiranih in prikrajšanih skupin, vključno z boljšim izkoriščanjem obstoječih spretnosti in veščin, na primer starejših državljanov.

1.

Razvoj spretnosti in veščin je ključni element strategij za vseživljenjsko učenje. Te morajo vključevati pridobivanje ključnih veščin in temeljiti na učinkovitih splošnih sistemih izobraževanja in usposabljanja, iz katerih izhajajo posamezniki, ki si vse življenje želijo obnavljati in razvijati svoje spretnosti in veščine. Treba je poskrbeti, da bosta poklicno izobraževanje in usposabljanje ter splošno izobraževanje enako cenjena, ter spodbujati povezave med njima. Pri spodbujanju posameznikov, da ti razvijajo in obnavljajo svoje spretnosti in veščine, igra pomembno vlogo tudi vseživljensko usmerjanje.

2.

Ministri za izobraževanje in usposabljanje imajo ključno vlogo pri zagotavljanju učinkovitih strategij za razvoj spretnosti in veščin. Za dosego tega je bistvenega pomena tesno sodelovanje med vsemi ustreznimi ministrstvi.

3.

Politike izobraževanja in usposabljanja morajo vključevati tudi v prihodnost usmerjen pristop ter na ta način predvideti potrebe v zvezi s spretnostmi in veščinami ter poklicne potrebe družbe in gospodarstva.

4.

Ustrezna ministrstva morajo zato vzpostaviti dejavno vključevanje ekonomskih in socialnih partnerjev ter drugih interesnih skupin, vključno z raziskovalnimi ustanovami, da bi se opredelile spretnosti in veščine, potrebne za posamezne sektorje. Takšna partnerstva lahko izboljšajo produktivnost, zmanjšajo razlike v usposobljenosti in delodajalcem zagotovijo spodbude za izobraževanje in usposabljanje njihove delovne sile.

5.

Vzpostavitev evropskega okvira kvalifikacij mora prinesti večjo preglednost in priznavanje spretnosti in veščin, ki jih trg dela potrebuje, ter sektorjem na evropski ravni olajšati spoprijemanje z novimi izzivi na področju izobraževanja in usposabljanja.

6.

Inovativne metode izvajanja učenja, na primer ob uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije, dopuščajo večjo vključenost v vseživljenjsko učenje, to pa lahko zmanjša socialno izključenost in izboljša ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem. Delavcem se lahko omogoči fleksibilno učenje z izboljšanim sodelovanjem z izvajalci učenja ter z učinkovito uporabo informacijsko-komunikacijske infrastrukture.

1.

obravnavajo vprašanje strokovne usposobljenosti v posameznih sektorjih v povezavi z razvijanjem spretnosti in veščin v okviru delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“;

2.

uporabijo prihodnje instrumente Skupnosti na področju izobraževanja in usposabljanja za podporo razvoju sektorskih pristopov k spretnostim in veščinam v povezavi tako s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem kot tudi z visokošolskim izobraževanjem.

1.

pri razvijanju strategij za razvoj spretnosti in veščin, tudi med pripravo nacionalnih letnih poročil o izvajanju Lizbonskih ciljev in v okviru njihovih nacionalnih strategij za vseživljenjsko učenje, zagotovijo učinkovito sodelovanje med ustreznimi ministrstvi;

2.

v skladu z nacionalnimi zakonodajami in praksami na nacionalni, regionalni, lokalni in sektorski ravni zgradijo partnerstva s ključnimi interesnimi skupinami, vključno z delodajalci in sindikati. Ta partnerstva morajo ustvariti sistem, ki se odziva na zahteve, upošteva dolgoročne potrebe v zvezi s spretnostmi in veščinami, spodbuja vlaganje v spretnosti in veščine ter ustreza posebnim potrebam prikrajšanih skupin;

3.

spodbujajo sodelovanje med izvajalci izobraževanja in usposabljanja pri izkoriščanju obstoječe informacijsko-komunikacijske infrastrukture, da bi spodbudili udeležbo državljanov pri vseživljenjskem učenju in izboljšali raven spretnosti upravljanja z elektronskimi mediji.

1.

v letu 2006 v okviru delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ oblikuje skupino tistih držav članic, ki želijo razvijati dejavnosti vzajemnega učenja, ki se nanašajo na spretnosti, potrebne za posamezne sektorje;

2.

pozove CEDEFOP in po potrebi Evropsko fundacijo za usposabljanje, da v letu 2006 dokončata pregled različnih sektorskih pristopov k spretnostim in veščinam v EU ter v državah pristopnicah in državah kandidatkah.

24.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 292/5

1.

je dejavno državljanstvo mladih ključnega pomena za oblikovanje demokratične in vključujoče družbe na vseh ravneh;

2.

morajo mladi in njihove organizacije sodelovati pri razvoju Evropske unije, vključno s prispevanjem k doseganju lizbonskih ciljev glede delovnih mest in rasti;

3.

morajo biti mladi polno vključeni v družbo, da pomagajo uresničevati lizbonske cilje glede zaposlovanja, in zato:

4.

imajo instrumenti Skupnosti, ki podpirajo lizbonsko partnerstvo za rast in delovna mesta, kot so delovni program „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ ter strategije zaposlovanja in družbenega vključevanja, ključno vlogo pri uresničevanju ciljev Evropskega pakta za mlade;

5.

bi morali oblikovalci politik na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni upoštevati posebne potrebe mladih, da bi se s tem pri vseh ustreznih politikah okrepila dimenzija mladih;

6.

bi se bilo treba z mladimi in njihovimi organizacijami posvetovati in jih tesno vključiti v razvoj, izvedbo in nadaljnje spremljanje političnih ukrepov, ki jih zadevajo, s čimer tudi prispevajo k večjemu občutku za dejavno državljanstvo med mladimi;

7.

morajo biti tisti, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah, ustrezno usposobljeni in kvalificirani, da zagotavljajo učinkovito podporo mladim.

—

podpiranja dejavnega državljanstva mladih prek odprte metode koordinacije za mlade;

—

Evropskega pakta za mlade, ki opozarja na vprašanja mladih na ključnih področjih lizbonskega partnerstva za rast in delovna mesta;

—

vključevanja dimenzije mladih v druge ustrezne evropske politike.

1.

je treba nadaljevati delo podpiranja dejavnega državljanstva, in sicer prek prednostnih nalog odprte metode koordinacije za mlade: sodelovanja, informiranja, prostovoljnih dejavnosti in boljšega poznavanja mladine, vključno z izboljševanjem znanja o vprašanjih, zastavljenih v okviru Evropskega pakta za mlade;

2.

se bodo cilji Evropskega pakta za mlade uresničevali v okviru lizbonskega partnerstva za rast in delovna mesta;

3.

bodo imeli pri razvoju dimenzije mladih v drugih ustreznih evropskih politikah prednost protidiskriminacija, zdravi življenjski slogi, vključno s športom, in raziskovanje mladinskih vprašanj;

4.

je treba pri izvajanju okvira za sodelovanje:

1.

nadaljujejo z izvajanjem skupnih ciljev odprte metode koordinacije za mlade;

2.

pri izvajanju lizbonske strategije zagotovijo učinkovito spremljanje Evropskega pakta za mlade, na primer z oblikovanjem merljivih ciljev;

3.

na nacionalni, regionalni in lokalni ravni razvijejo strukturiran dialog z mladimi in njihovimi organizacijami v zvezi s političnimi ukrepi, ki jih zadevajo, ter pri tem vključijo raziskovalce na področju mladine.

1.

na evropski ravni razvije strukturiran dialog z mladimi v zvezi s političnimi ukrepi, ki jih zadevajo, na primer z uporabo inovativne informacijske tehnologije in s prirejanjem rednih konferenc med mladimi, njihovimi organizacijami, raziskovalci na področju mladine in oblikovalci politik;

2.

razvija, spodbuja in olajša dostop do Evropskega mladinskega portala, EURESA, PLOTEUSA in EURODESKA in s tem pomaga mladim kar najbolje izkoristiti priložnosti za delo, prostovoljno delo in študij v tujini;

3.

pri izvajanju lizbonske strategije zagotovi učinkovito spremljanje Evropskega pakta za mlade;

1.

spodbujajo priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja mladih in tistih, ki so aktivni v mladinskem delu in mladinskih organizacijah, na primer z razvijanjem „Youthpassa“ in možnostjo njegove vključitve v Europass, ter razmislijo o veljavnosti takega učenja ob upoštevanju nacionalnih razmer in spoštovanju pristojnosti držav članic;

2.

prepoznajo ovire in izmenjajo, razvijejo in uporabijo dobre prakse v zvezi z mobilnostjo mladih, da bi jim s tem olajšali delo, prostovoljno delo, usposabljanje in študij tako znotraj kot izven Evropske unije;

3.

čim bolje izrabijo priložnosti, ki jih ponujajo politike, programi in instrumenti Skupnosti ter držav članic za povečevanje dejavnega državljanstva, družbene vključenosti, zaposljivosti in dosežene izobrazbe mladih;

4.

v letu 2009 ocenijo okvir za evropsko sodelovanje na področju mladine.

24.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 292/7

24.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 292/8

1.

Dne 18. novembra 2005 je Komisija prejela priglasitev predlagane koncentracije po členu 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Plastal Germany GmbH („Plastal“, Nemčija), pod popolnim nadzorom Nordic Capital Fund V (Jersey), prevzema v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta nadzor nad celotnim podjetjem Dynamit Nobel Kunststoff GmbH in njegovo podružnico Menzolit-Fibron GmbH („DNK“, Nemčija) na podlagi nakupa delnic.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v obseg Uredbe (ES) št. 139/2004, vendar končna odločitev o tem še ni podana.

4.

Komisija vabi zainteresirane tretje osebe, da Komisiji predložijo svoje pripombe glede predlaganega postopka.

Komisija mora prejeti pripombe najkasneje v 10 dneh po dnevu te objave. Pripombe pošljite Komisiji po faksu (št. faksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali pošti pod sklicno številko COMP/M.4043 – Plastal Group/Dynamit Nobel Kunststoff GmbH na naslednji naslov:

24.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 292/9

1.

Dne 17. novembra 2005 je Komisija prejela priglasitev predlagane koncentracije po členu 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Kuehne + Nagel International AG (K+N, Švica) prevzema v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta nadzor nad celotnim podjetjem ACR Logistics Holdings BV (ACR, Nizozemska) na podlagi nakupa delnic.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v obseg Uredbe (ES) št. 139/2004, vendar končna odločitev o tem še ni podana. Na podlagi obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave nekaterih koncentracij po Uredbi Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta primer primeren za obravnavo po postopku, določenem v obvestilu.

4.

Komisija vabi zainteresirane tretje osebe, da Komisiji predložijo svoje pripombe glede predlaganega postopka.

Komisija mora prejeti pripombe najkasneje v 10 dneh po dnevu te objave. Pripombe pošljite Komisiji po faksu (št. faksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali pošti pod sklicno številko COMP/M.4029 – Kuehne + Nagel/ACR Logistics na naslednji naslov: