PREVOD

PROTOKOL

o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti

Države podpisnice tega protokola so se –

v želji, da oblikujejo skupne določbe o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti,

v želji, da posodobijo Haaško konvencijo z dne 24. oktobra 1956 o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti do otrok, in Haaško konvencijo z dne 2. oktobra 1973 o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti,

v želji, da oblikujejo splošna pravila o veljavnem pravu, ki bi lahko dopolnila Haaško konvencijo z dne 23. novembra 2007 o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin –

odločile v ta namen skleniti protokol in so se dogovorile o naslednjih določbah:

Člen 1

Področje uporabe

1.   V tem protokolu je določeno pravo, ki se uporablja za preživninske obveznosti, ki izhajajo iz družinskega razmerja, starševstva, zakonske zveze ali svaštva, vključno s preživninsko obveznostjo do otroka ne glede na zakonski stan staršev.

2.   Odločbe, izdane v skladu s tem protokolom, ne vplivajo na obstoj katerega koli razmerja iz odstavka 1.

Člen 2

Univerzalna uporaba

Ta protokol se uporablja tudi, če je pravo, ki se uporablja, pravo države nepogodbenice.

Člen 3

Splošno pravilo glede prava, ki se uporablja

1.   Preživninske obveznosti ureja pravo države, v kateri ima upravičenec običajno prebivališče, razen če ta protokol določa drugače.

2.   Če se običajno prebivališče upravičenca spremeni, se od trenutka spremembe uporablja pravo države, v kateri ima upravičenec novo običajno prebivališče.

Člen 4

Posebna pravila, ki omogočajo prednost določenim upravičencem

1.   Naslednje določbe se uporabljajo za preživninske obveznosti:

(a)	staršev do njihovih otrok;

(b)	oseb, ki niso starši, do oseb, ki niso dopolnile 21. leta starosti, razen obveznosti, ki izhajajo iz razmerij iz člena 5, ter

(c)	otrok do njihovih staršev.

2.   Če upravičenec v skladu s pravom iz člena 3 od zavezanca ne more dobiti preživnine, se uporablja pravo sodišča.

3.   Pravo sodišča se uporablja ne glede na člen 3, če se je upravičenec obrnil na pristojni organ države, v kateri ima zavezanec običajno prebivališče. Če pa upravičenec na podlagi tega prava od zavezanca ne more dobiti preživnine, se uporabi pravo države, v kateri ima upravičenec običajno prebivališče.

4.   Če upravičenec na podlagi prava iz člena 3 ter odstavkov 2 in 3 tega člena od zavezanca ne more dobiti preživnine, se uporabi pravo države, katere državljanstvo imata oba, če to obstaja.

Člen 5

Posebno pravilo glede zakoncev in bivših zakoncev

V primeru preživninskih obveznosti med zakoncema, bivšima zakoncema ali osebami, katerih zakonska zveza je bila razveljavljena, se člen 3 ne uporabi, če temu ugovarja ena od strank in je z zakonsko zvezo tesneje povezano pravo druge države, zlasti države njunega zadnjega skupnega običajnega prebivališča. V tem primeru se uporabi pravo te druge države.

Člen 6

Posebno pravilo ugovora

Zavezanec lahko pri preživninskih obveznostih, razen obveznostih do otroka, ki izhajajo iz razmerja staršev do otrok, in preživninskih obveznostih iz člena 5, ugovarja zahtevku upravičenca z utemeljitvijo, da takšna obveznost ne obstaja niti na podlagi prava države, v kateri ima zavezanec običajno prebivališče, niti prava države, katere državljanstvo imata obe stranki, če to obstaja.

Člen 7

Določitev prava, ki se uporablja za namene določenega postopka

1.   Ne glede na člene 3 do 6 lahko preživninski upravičenec in preživninski zavezanec izključno za namene določenega postopka v zadevni državi izrecno določita, da se bo za preživninsko obveznost uporabljalo pravo te države.

2.   Če se pravo določi pred uvedbo postopka, je treba skleniti dogovor, ki ga podpišeta obe stranki in je lahko v pisni obliki ali pa se napiše z uporabo drugega komunikacijskega sredstva, ki omogoča dostop do shranjenih informacij za poznejše sklicevanje.

Člen 8

Določitev prava, ki se uporablja

1.   Ne glede na člene 3 do 6 lahko preživninski upravičenec in preživninski zavezanec kadar koli določita, da se bo za preživninsko obveznost uporabljalo naslednje pravo:

(a)	pravo katere koli države, katere državljanstvo ima v trenutku določitve ena od strank;

(b)	pravo države, v kateri ima ena od strank v trenutku določitve običajno prebivališče;

(c)	pravo, ki sta ga stranki določili za njuno premoženjsko pravno razmerje, oziroma pravo, ki se za njuno premoženjsko pravno razmerje dejansko uporablja;

(d)	pravo, ki sta ga stranki določili za razvezo njune zakonske zveze ali njune ločitve, oziroma pravo, ki se za razvezo te zakonske zveze ali za to ločitev dejansko uporablja.

2.   Ta dogovor se sklene v pisni obliki ali zabeleži z uporabo drugega komunikacijskega sredstva, ki omogoča dostop do shranjenih informacij za poznejše sklicevanje, podpisati pa ga morata obe stranki.

3.   Odstavek 1 se ne uporablja za preživninske obveznosti v zvezi z osebo, ki še ni dopolnila 18. leta starosti, ali z odraslim, ki zaradi prizadetosti ali pomanjkanja svojih osebnih sposobnosti ni sposoben varovati svojih interesov.

4.   Ne glede na pravo, ki sta ga v skladu z odstavkom 1 določili stranki, se o vprašanju, ali se lahko upravičenec odpove preživninski pravici, odloči po pravu države, v kateri ima upravičenec v trenutku določitve prava običajno prebivališče.

5.   Pravo, ki sta ga določili stranki, se ne uporabi, če bi imela uporaba tega prava za katero koli stranko očitno nepoštene ali neprimerne posledice, razen če sta bili stranki v trenutku določitve prava v celoti seznanjeni s posledicami svoje odločitve in sta se posledic zavedali.

Člen 9

„Domicile“ namesto „državljanstva“

Država, v kateri pojem „domicile“ velja za navezno okoliščino v družinskih zadevah, lahko stalni urad Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu obvesti, da se v zadevah, ki jih bodo obravnavali njeni organi, izraz „državljanstvo“ iz členov 4 in 6 nadomesti z izrazom „domicile“ v skladu z opredelitvijo v tej državi.

Člen 10

Javne institucije

Pravico javne institucije, da zahteva povračilo nadomestila, izplačanega upravičencu namesto preživnine, ureja pravo, ki velja za to institucijo.

Člen 11

Področje uporabe prava, ki se uporablja

Pravo, ki se uporablja za preživninsko obveznost, med drugim določa:

(a)	ali lahko upravičenec zahteva preživnino, v kakšnem obsegu in od koga;

(b)	v kolikšni meri lahko upravičenec zahteva preživnino za nazaj;

(c)	podlago za odmero zneska preživnine in njeno indeksacijo;

(d)	kdo lahko uvede preživninski postopek, razen vprašanj glede procesne sposobnosti in zastopanja v postopku;

(e)	prekluzivne in zastaralne roke;

(f)	v kakšnem obsegu je preživninski zavezanec javni instituciji dolžan povrniti nadomestilo, ki ga je ta izplačala upravičencu namesto preživnine.

Člen 12

Izključitev zavračanja

V tem protokolu izraz „pravo“ pomeni pravo, ki velja v državi, z izjemo pravil o izbiri prava.

Člen 13

Javni red

Uporaba prava, določenega v Protokolu, se lahko zavrne le, če bi bile posledice uporabe tega prava očitno nezdružljive z javnim redom pristojnega sodišča.

Člen 14

Določitev zneska preživnine

Čeprav pravo, ki se uporabi, določa drugače, se pri določitvi zneska preživnine upoštevajo potrebe upravičenca in sredstva zavezanca ter vsa nadomestila, ki jih je upravičenec prejel namesto rednega plačila preživnine.

Člen 15

Neuporaba Protokola za notranje kolizije

1.   Državi pogodbenici, v kateri se za preživninske obveznosti uporabljajo različni pravni sistemi ali sklopi pravil, določb Protokola ni treba uporabljati pri koliziji zgolj teh različnih pravnih sistemov ali sklopov pravil.

2.   Ta člen se ne uporablja za regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje.

Člen 16

Neenotni pravni sistemi – ozemeljsko

1.   Za državo članico, v kateri so zadeve, obravnavane v tem protokolu, v različnih ozemeljskih enotah urejene z dvema ali več pravnimi sistemi ali sklopi pravil, velja naslednje:

(a)	sklicevanje na pravo države se po potrebi šteje za sklicevanje na pravo, veljavno v zadevni ozemeljski enoti;

(b)	sklicevanje na pristojne organe ali javne institucije navedene države se po potrebi šteje za sklicevanje na organe, ki so v zadevni ozemeljski enoti pooblaščeni za delovanje;

(c)	sklicevanje na običajno prebivališče v navedeni državi se po potrebi šteje za sklicevanje na običajno prebivališče v zadevni ozemeljski enoti;

(d)	sklicevanje na državo, katere državljana sta obe osebi, se šteje za sklicevanje na ozemeljsko enoto, določeno po pravu navedene države, če pa ustreznih pravil ni, za sklicevanje na ozemeljsko enoto, s katero je preživninska obveznost najtesneje povezana;

(e)	sklicevanje na državo, katere državljan je ena od oseb, se šteje za sklicevanje na ozemeljsko enoto, določeno po pravu navedene države, če pa ustreznih pravil ni, za sklicevanje na ozemeljsko enoto, s katero je oseba najtesneje povezana.

2.   Pri določanju prava, ki se na podlagi Protokola uporablja v državi z dvema ali več ozemeljskimi enotami, od katerih ima vsaka svoj pravni sistem ali sklop pravil za zadeve, obravnavane v tem protokolu, veljajo naslednja pravila:

(a)	če v tej državi obstajajo veljavna pravila za določitev ozemeljske enote, katere pravo se uporabi, se uporabi pravo te ozemeljske enote;

(b)	če teh pravil ni, se uporabi pravo ustrezne ozemeljske enote, opredeljene v odstavku 1.

3.   Ta člen se ne uporablja za regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje.

Člen 17

Neenotni pravni sistemi – personalne kolizije

Pri določanju prava, ki se na podlagi Protokola uporablja v zvezi z državo z dvema ali več pravnimi sistemi ali sklopi pravil, ki se uporabljajo za različne kategorije oseb za zadeve, ki jih zajema ta protokol, se vsako sklicevanje na pravo te države šteje za sklicevanje na pravni sistem, ki ga določajo pravila, ki veljajo v tej državi.

Člen 18

Usklajevanje s prejšnjima haaškima konvencijama o preživnini

Za države pogodbenice ta protokol nadomešča Haaško konvencijo z dne 2. oktobra 1973 o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti, in Haaško konvencijo z dne 24. oktobra 1956 o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti do otrok.

Člen 19

Usklajenost z drugimi instrumenti

1.   Ta protokol ne vpliva na druge mednarodne instrumente, katerih podpisnice so ali postanejo države pogodbenice in ki vsebujejo določbe o zadevah, ki jih ureja Protokol, razen če države pogodbenice dajo nasprotno izjavo v zvezi z navedenimi instrumenti.

2.   Odstavek 1 se uporablja tudi za enotne zakone, ki temeljijo na posebnih regionalnih ali drugih povezanostih med zadevnimi državami.

Člen 20

Enotna razlaga

Pri razlaganju tega protokola se upoštevata njegov mednarodni značaj in potreba po spodbujanju njegove enotne uporabe.

Člen 21

Pregled praktičnega izvajanja Protokola

1.   Generalni sekretar Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu po potrebi skliče posebno komisijo, ki pregleda praktično izvajanje Protokola.

2.   Države pogodbenice za namene tega pregleda pri zbiranju sodne prakse v zvezi z uporabo Protokola sodelujejo s stalnim uradom Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu.

Člen 22

Prehodne določbe

Ta protokol se ne uporablja za preživnino, ki se jo zahteva v državi pogodbenici v obdobju pred njegovim začetkom veljavnosti v tej državi.

Člen 23

Podpis, ratifikacija in pristop

1.   Ta protokol lahko podpišejo vse države.

2.   Države podpisnice ta protokol ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo.

3.   K temu protokolu lahko pristopijo vse države.

4.   Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu se deponirajo pri Ministrstvu za zunanje zadeve Kraljevine Nizozemske, ki je depozitar Protokola.

Člen 24

Regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje

1.   Regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje, ki jo ustanovijo samo suverene države in ima pristojnost za nekatere ali vse zadeve, ki jih ureja Protokol, lahko podobno podpiše, sprejme, odobri Protokol ali k njemu pristopi. Regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje ima v navedenem primeru pravice in obveznosti države pogodbenice, če ima organizacija pristojnost v zadevah, ki jih ureja Protokol.

2.   Regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje ob podpisu, sprejetju, odobritvi ali pristopu pisno obvesti depozitarja o zadevah, ki jih ureja Protokol in v zvezi s katerimi so države članice organizacije prenesle pristojnost na navedeno organizacijo. Organizacija nemudoma pisno obvesti depozitarja o vseh spremembah svoje pristojnosti, kakor je določena v najnovejšem obvestilu, predloženem v skladu s tem odstavkom.

3.   Regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje lahko v skladu s členom 28 ob podpisu, sprejetju, odobritvi ali pristopu izjavi, da izvaja pristojnost v vseh zadevah, ki jih ureja Protokol, in da bo države članice, ki so pristojnost prenesle na regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje, v zvezi z zadevnim vprašanjem zavezoval podpis, sprejetje, odobritev ali pristop organizacije.

4.   Za namene začetka veljavnosti Protokola se ne upošteva noben instrument, ki ga deponira regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje, razen če regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje da izjavo na podlagi odstavka 3.

5.   Vsako sklicevanje na „državo pogodbenico“ ali „državo“ v Protokolu se po potrebi enako uporablja za regionalno organizacijo za gospodarsko sodelovanje, ki je pogodbenica Protokola. Če regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje da izjavo na podlagi odstavka 3, se vsako sklicevanje na „državo pogodbenico“ ali „državo“ v Protokolu po potrebi enako uporablja za zadevne države članice organizacije.

Člen 25

Začetek veljavnosti

1.   Protokol začne veljati prvi dan v mesecu po poteku trimesečnega roka po deponiranju druge listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu iz člena 23.

2.   Od tedaj začne Protokol veljati –

(a)	za vsako državo ali regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje iz člena 24, ki Protokol naknadno ratificira, sprejme, odobri ali k njemu pristopi, prvi dan v mesecu po poteku trimesečnega roka po deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu;

(b)	za ozemeljsko enoto, za katero Protokol velja v skladu s členom 26, prvi dan v mesecu po poteku trimesečnega roka od uradne obvestitve o izjavi iz navedenega člena.

Člen 26

Izjave v zvezi z neenotnimi pravnimi sistemi

1.   Če ima država dve ali več ozemeljskih enot, v katerih se glede zadev, obravnavanih v tem protokolu, uporabljajo različni pravni sistemi, lahko ob podpisu, ratifikaciji, sprejemu, odobritvi ali pristopu v skladu s členom 28 izjavi, da se Protokol uporablja za vse ozemeljske enote ali le za eno ali več takih enot, ter lahko to izjavo kadar koli spremeni s predložitvijo nove izjave.

2.   O vsaki taki izjavi uradno obvesti depozitarja in izrecno navede ozemeljske enote, za katere se Protokol uporablja.

3.   Če država ne da izjave na podlagi tega člena, se Protokol uporablja za vse ozemeljske enote navedene države.

4.   Ta člen se ne uporablja za regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje.

Člen 27

Pridržki

Pridržki k temu protokolu niso mogoči.

Člen 28

Izjave

1.   Izjave iz člena 24(3) in člena 26(1) se lahko dajo ob podpisu, ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu ali kadar koli zatem in se lahko kadar koli spremenijo ali prekličejo.

2.   O izjavah, spremembah in preklicih je uradno obveščen depozitar.

3.   Izjava, dana ob podpisu, ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu začne veljati sočasno z začetkom veljavnosti tega protokola za zadevno državo.

4.   Izjava, dana pozneje, in vsaka sprememba ali preklic izjave začnejo veljati prvi dan v mesecu po poteku trimesečnega roka od datuma, ko je depozitar sprejel uradno obvestilo.

Člen 29

Odpoved

1.   Država pogodbenica tega protokola lahko tega odpove tako, da o tem pisno obvesti depozitarja. Odpoved je lahko omejena na nekatere ozemeljske enote države z neenotnim pravnim sistemom, za katere se uporablja Protokol.

2.   Odpoved začne veljati prvi dan v mesecu po poteku 12-mesečnega roka od datuma, ko je depozitar prejel uradno obvestilo. Kadar je v uradnem obvestilu določen daljši odpovedni rok za začetek veljavnosti odpovedi, odpoved začne veljati po preteku takega daljšega obdobja po datumu, ko je depozitar prejel uradno obvestilo.

Člen 30

Uradno obvestilo

Depozitar uradno obvesti članice Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu ter druge države in regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, ki so podpisale, ratificirale, sprejele, odobrile ali pristopile v skladu s členoma 23 in 24, o naslednjem:

(a)	podpisih, ratifikacijah, sprejetjih, odobritvah in pristopih iz členov 23 in 24;

(b)	datumu začetka veljavnosti tega Protokola v skladu s členom 25;

(c)	izjavah iz člena 24(3) in člena 26(1);

(d)	odpovedih iz člena 29.