25.6.2010

SL

Uradni list Evropske unije

C 166/1

---

Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

2010/C 166/01

Datum sprejetja odločitve	28.10.2009
Referenčna številka državne pomoči	N 327/08
Država članica	Danska
Regija	—
Naziv (in/ali ime upravičenca)	Lempelse af NOX-afgift for virksomheder med særlig store udledninger og virksomheder, der reducerer udledningen
Pravna podlaga	Lov om afgift af kvælstofoxider.
Vrsta ukrepa	Shema pomoči
Cilj	Varstvo okolja
Oblika pomoči	Znižanje davčne stopnje
Proračun	Načrtovani letni izdatki 15 mio. DKK; Skupni znesek načrtovane pomoči 150 mio. DKK
Intenzivnost	—
Trajanje	1.1.2010–1.1.2020
Gospodarski sektorji	Vsi sektorji
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	SKAT HC Østbanegade 123 2100 DANMARK
Drugi podatki	—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

---

25.6.2010

SL

Uradni list Evropske unije

C 166/2

---

Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

2010/C 166/02

Datum sprejetja odločitve	14.4.2010
Referenčna številka državne pomoči	N 94/10
Država članica	Združeno kraljestvo
Regija	Great Britain
Naziv (in/ali ime upravičenca)	Feed in Tariffs to support the generation of renewable electricity from low carbon sources
Pravna podlaga	Energy Act 2008 SS 41-43
Vrsta ukrepa	Shema pomoči
Cilj	Varstvo okolja, Varčevanje z energijo
Oblika pomoči	Neposredna nepovratna sredstva
Proračun	Skupni znesek načrtovane pomoči 3 108 mio. GBP
Intenzivnost	100 %
Trajanje	1.4.2010–1.4.2037
Gospodarski sektorji	Energetika
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Department of Energy and Climate Change 3 Whitehall Place London SW1A 2HH UNITED KINGDOM
Drugi podatki	—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve	12.5.2010
Referenčna številka državne pomoči	N 163/10
Država članica	Grčija
Regija	—
Naziv (in/ali ime upravičenca)	Μέτρα στήριξης για τα πιστωτικά ιδρύματα της Ελλάδας Metra stiriksis gia ta pistwtika idrumata ths Elladas
Pravna podlaga	N 3723/08 «Ενίσχυση της ρευστότητας της οικονομίας για την αντιμετώπιση των επιπτώσεων της διεθνούς χρηματοπιστωτικής κρίσης και άλλες διατάξεις» N 3723/08 «Enisxisi ths refstotitas tis oikonomias gia tin antimetwpisi twn epiptwsewn tis diethnous xrhmatopistwtikis krisis kai alles diatakseis»
Vrsta ukrepa	Shema pomoči
Cilj	Pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu
Oblika pomoči	Jamstvo, Drugi načini kapitalskega vlaganja
Proračun	Skupni znesek načrtovane pomoči 43 000 mio. EUR
Intenzivnost	—
Trajanje	Do 30.6.2010
Gospodarski sektorji	Finančno posredništvo
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Υπουργείο Οικονομίας και Οικονομικών Ypourgeio Oikonomias kai Oikonomikwn
Drugi podatki	—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

---

25.6.2010

SL

Uradni list Evropske unije

C 166/4

---

Menjalni tečaji eura (1)

24. junija 2010

2010/C 166/03

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2262
JPY	japonski jen	109,59
DKK	danska krona	7,4427
GBP	funt šterling	0,81850
SEK	švedska krona	9,5741
CHF	švicarski frank	1,3555
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,9780
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,773
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	283,78
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7085
PLN	poljski zlot	4,1207
RON	romunski leu	4,2375
TRY	turška lira	1,9435
AUD	avstralski dolar	1,4179
CAD	kanadski dolar	1,2810
HKD	hongkonški dolar	9,5388
NZD	novozelandski dolar	1,7425
SGD	singapurski dolar	1,7086
KRW	južnokorejski won	1 465,00
ZAR	južnoafriški rand	9,3768
CNY	kitajski juan	8,3378
HRK	hrvaška kuna	7,2015
IDR	indonezijska rupija	11 111,19
MYR	malezijski ringit	3,9674
PHP	filipinski peso	56,843
RUB	ruski rubelj	38,2350
THB	tajski bat	39,759
BRL	brazilski real	2,2055
MXN	mehiški peso	15,5899
INR	indijska rupija	57,0000

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

---

25.6.2010

SL

Uradni list Evropske unije

C 166/5

---

Sprejetje referenčnega dokumenta za namene Direktive Sveta 2008/1/ES o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (1)

2010/C 166/04

Komisija je 18. maja 2010 sprejela celotno besedilo referenčnega dokumenta o najboljših razpoložljivih tehnologijah za predelovalno industrijo cementa, apna in magnezijevega oksida.

Ta dokument je na voljo na internetni strani: http://eippcb.jrc.es

---

(1)  UL L 24, 29.1.2008, str. 8.

---

25.6.2010

SL

Uradni list Evropske unije

C 166/6

---

Obvestilo Komisije o veljavnih obrestnih merah za vračilo državne pomoči in o referenčnih obrestnih merah/diskontnih stopnjah za 27 držav članic, ki veljajo od 1. julija 2010

(Objavljeno v skladu s členom 10 Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 (UL L 140, 30.4.2004, str. 1))

2010/C 166/05

Izhodiščne obrestne mere so izračunane v skladu s Sporočilom Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (UL C 14, 19.1.2008, str. 6). Glede na uporabo referenčne obrestne mere je izhodiščni obrestni meri še vedno treba prišteti ustrezno razliko, določeno v tem obvestilu. Diskontni stopnji je tako treba prišteti razliko 100 bazičnih točk. V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 271/2008 z dne 30. januarja 2008 o spremembi izvedbene uredbe (ES) št. 794/2004 se tudi obrestna mera za vračilo državne pomoči izračuna tako, da se izhodiščni obrestni meri doda 100 bazičnih točk, razen če ni s posebno odločbo določeno drugače.

Spremenjene obrestne mere so prikazane v odebeljenem tisku.

Prejšnja razpredelnica je objavljena v UL C 133, 22.5.2010, str. 7.

Od	Do	AT	BE	BG	CY	CZ	DE	DK	EE	EL	ES	FI	FR	HU	IE	IT	LT	LU	LV	MT	NL	PL	PT	RO	SE	SI	SK	UK
1.7.2010	…	1,24	1,24	4,92	1,24	2,03	1,24	1,88	2,27	1,24	1,24	1,24	1,24	5,97	1,24	1,24	2,85	1,24	3,99	1,24	1,24	4,49	1,24	7,82	1,02	1,24	1,24	1,35
1.6.2010	30.6.2010	1,24	1,24	4,92	1,24	2,03	1,24	1,88	2,77	1,24	1,24	1,24	1,24	5,97	1,24	1,24	3,45	1,24	4,72	1,24	1,24	4,49	1,24	7,82	1,02	1,24	1,24	1,16
1.5.2010	31.5.2010	1,24	1,24	4,92	1,24	2,03	1,24	1,88	2,77	1,24	1,24	1,24	1,24	5,97	1,24	1,24	4,46	1,24	6,47	1,24	1,24	4,49	1,24	7,82	1,02	1,24	1,24	1,16
1.4.2010	30.4.2010	1,24	1,24	4,92	1,24	2,39	1,24	1,88	3,47	1,24	1,24	1,24	1,24	5,97	1,24	1,24	5,90	1,24	8,97	1,24	1,24	4,49	1,24	9,92	1,02	1,24	1,24	1,16
1.3.2010	31.3.2010	1,24	1,24	4,92	1,24	2,39	1,24	1,88	4,73	1,24	1,24	1,24	1,24	7,03	1,24	1,24	7,17	1,24	11,76	1,24	1,24	4,49	1,24	9,92	1,02	1,24	1,24	1,16
1.1.2010	28.2.2010	1,24	1,24	4,92	1,24	2,39	1,24	1,88	6,94	1,24	1,24	1,24	1,24	7,03	1,24	1,24	8,70	1,24	15,11	1,24	1,24	4,49	1,24	9,92	1,02	1,24	1,24	1,16

---

25.6.2010

SL

Uradni list Evropske unije

C 166/7

---

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.5839 – Schlumberger/Smith International)

(Besedilo velja za EGP)

2010/C 166/06

1.

Komisija je 18. junija 2010 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Schlumberger Limited („Schlumberger“, ZDA) z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah izključni nadzor nad podjetjem Smith International, Inc. („Smith“, ZDA).

2.	Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so: — za podjetje Schlumberger: zagotavljanje tehnologije, projektnega vodenja in informacijskih rešitev za naftno in plinsko industrijo, — za podjetje Smith: dobava opreme, izdelkov in storitev za podporo iskanja, razvoja in pridobivanja nafte in plina.

3.	Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5839 – Schlumberger/Smith International na naslov: European Commission Directorate-General for Competition Merger Registry J-70 1049 Bruxelles/Brussel BELGIQUE/BELGIË

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).

---

25.6.2010

SL

Uradni list Evropske unije

C 166/8

---

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2010/C 166/07

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„CHOSCO DE TINEO“

ES št.: ES-PGI-0005-0696-29.05.2008

ZGO ( X ) ZOP ( )

1.   Ime:

„Chosco de Tineo“

2.   Država članica ali tretja država:

Španija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina: 1.2

Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1:

Mesni proizvod, pripravljen iz izbranih kosov svinjskih ledij in jezika, začinjen s soljo, papriko in česnom ter polnjen v svinjsko črevo, ki mu daje značilno obliko; proizvod je prekajen in sušen, surov.

Je nepravilne okrogle oblike in tehta od 500 g do 2 000 g. Proizvod je rdečkaste barve in čvrst. Pri razrezu so dobro vidni različni kosi uporabljenega mesa, kar mu daje značilen videz.

Vsebnost vlage je najmanj 40 %, vsebnost maščob manj kot 35 % suhe snovi, vsebnost beljakovin pa več kot 50 % suhe snovi.

Ima značilen vonj in okus prekajene klobase, ki je lahko glede na čas prekajevanja bolj ali manj izrazit, in sočno strukturo.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode):

Za proizvod se uporabljajo naslednji kosi svinjskega mesa: najmanj 80 % ledij in najmanj 15 % jezika, začinjeni s soljo, papriko in česnom.

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

—

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Proizvodnja (izbira in razkosavanje surovine, mešanje, polnjenje, prekajevanje in sušenje) poteka na opredeljenem geografskem območju.

„Chosco“ se konzervira s prekajevanjem, pri katerem se uporablja suh lokalni les (hrast, breza, bukev ali kostanj), ker to pomaga pri sušenju proizvoda na tem območju z visoko relativno vlažnostjo.

Da se omogoči preverjanje, da vsi proizvodni postopki in kakovost proizvoda z ZGO izpolnjujejo vse zahteve, morajo proizvodni obrati izpolniti vso potrebno dokumentacijo in evidence ter jih dati na voljo nadzornemu organu. Ta dokumentacija vključuje:

—	evidence o dobavi surovin s podrobno navedbo dobavitelja, dobavnice ali številke računa, količine, vrste proizvoda in datuma dobave. Serije morajo biti označene,

—	proizvodne evidence s podrobno navedbo vseh faz proizvodnega postopka, vključno z datumi proizvodnje, prekajevanja in sušenja, ki kažejo serijsko(-e) številko(-e) surovine in številko proizvodne serije,

—	evidence o odpravi za končne proizvode z navedbo serijske številke, datuma odprave, količine proizvoda, številke odpravnice in namembnega kraja,

—	register serij povezuje surovine s končnim proizvodom na podlagi podatkov iz proizvodnih evidenc in odpravnice ter tako zagotavlja sledljivost.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.:

„Chosco“ je mogoče prodajati celega, kuhanega ali surovega. Za surovi „chosco“ ni omejitev glede pakiranja. Kuhani „chosco“ mora biti zaradi varnosti hrane in ohranjanja kakovosti pakiran, saj se pri kuhanju ovitek iz svinjskega črevesa zmehča in postane občutljivejši za zunanje dejavnike, zaradi katerih se lahko tudi pretrga, ko se ravna z njim. Zato ga mora proizvajalec pred odpravo zapakirati v svojih obratih.

3.7   Posebna pravila za označevanje:

Vse klobase „chosco“, ki se tržijo kot ZGO „Chosco de Tineo“, morajo ne glede na obliko ponudbe imeti poleg trgovske etikete še posebno oštevilčeno drugo etiketo, na kateri sta navedba „Indicación Geográfica Protegida ‚,Chosco de Tineo‘“ in logotip (standarden za vse proizvajalce). Ta etiketa mora biti pred odpravo proizvoda nameščena tako, da je ni mogoče znova uporabiti. V treh barvnih možnostih je prikazana spodaj.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja:

Proizvodno območje zajema občine Allande, Belmonte de Miranda, Cangas del Narcea, Salas, Somiedo, Tineo, Valdés in Villayón na zahodu Kneževine Asturija (Španija) na severu Pirenejskega polotoka ter je omejeno z avtonomnimi skupnostmi Kantabrija, Kastilja in León ter Galicija.

To je proizvodno območje, ki ga pokriva ZGO.

5.   Povezava z geografskim območjem:

5.1   Posebnost geografskega območja:

Čeprav obala in razvodje nista preveč oddaljena, pa ju na splošno ločujejo strma pobočja, orografski elementi, zaradi katerih se ti območji jasno razlikujeta.

Za zahodni del, ki leži v notranjosti, je značilno površje z mineralnimi usedlinami in prelazi, obrnjenimi proti jugu, osrednje južno območje, ki leži na severu, pa obsega obalna gorovja, ki potekajo od vzhoda proti zahodu, in majhen obalni pas.

Zaradi te konfiguracije z zelo razgibanim površjem, raznoliko fizično geografijo, številnimi dolinami in gorskimi verigami, ki vrh dosežejo v Kantabrijskem gorovju, so za podnebje značilni obilica padavin skozi vse leto, zmerna osončenost in pogosta oblačnost.

Poleg tega orografija in podnebje območja zelo vplivata na način življenja prebivalcev teh vasi, ki so se morali prilagoditi lokalnim okoljskim razmeram.

Zaradi dolgih zim, ko so vasi odrezane od sveta, in možnosti izkoriščanja naravnih virov na poletni gorski paši je bila živinoreja eden od glavnih načinov preživetja. Prašiči so bili zelo pomembni in so jih redili v vseh vaseh, saj so jih zaradi potrebe po samozadostnosti iz prej navedenih razlogov lahko krmili z organskimi odpadki, kmetijskimi stranskimi proizvodi (zeljnimi štori, repo, peso, poškodovanimi jabolki) in gozdnimi viri (kostanjem, želodom, divjimi rastlinami), ki jih je bilo na območju v izobilju.

Zato so s prašičerejo nadaljevali in uporabljali keltske pasme prašičev, katerih značilnosti so omogočile najboljšo uporabo podeželskih virov. Postopoma so jih nadomestile izbrane produktivnejše živali, in ker te niso mogle izpolniti vloge recikliranja, ki so jo imele keltske pasme, so se proizvodni sistemi prilagodili, danes pa se njihovo meso uporablja za „Chosco de Tineo“, čeprav so pasme, ki se vzrejajo na območju, še vedno najbolj cenjene za pripravo tega proizvoda.

Ta posebna klobasa, ki je proizvod območja, na katerem je surovin v izobilju, pa je tudi rezultat proizvodnih postopkov, skladnih z lokalnimi razmerami.

Visoka relativna vlažnost zaradi podnebnih razmer je skupaj z odrezanostjo od sosedov v zimskih mesecih privedla do posebnih ukrepov, ki so se razvili za konzerviranje proizvoda. V tem primeru je bila metoda, izbrana za konzerviranje in sušenje klobase, prekajevanje. Na začetku se je uporabljal les uleksa, ki ga je na območju veliko, tako da je bilo mogoče varčevati z lesom drugih avtohtonih listavcev, čeprav so ti postopoma nadomestil uleks, ker se niso več toliko uporabljali v druge namene. Tak les se še danes uporablja in daje proizvodu vonj in okus, le malo drugačen od tistega, ki ga da prekajevanje z uleksom.

Danes se prekajevanje še vedno izvaja s tradicionalnimi metodami, čeprav se ogenj ne zakuri več na tleh, ampak se kuri v prenosnih pločevinastih posodah z žerjavico ali drugih premičnih napravah, znanih kot „cocinas de ahumado“ (peči za prekajevanje). „Choscos“ ostanejo v prekajevalnicah („ahumaderos“) najmanj osem dni, ko so obešeni na palice, pritrjene na streho, ali okvirje, poznane kot „carros“.

Prekajevanju sledi dejansko sušenje. Pri sušenju je treba omeniti pomen nomadskih kravjih pastirjev („vaqueiros de alzada“), ki živijo v nekaterih vaseh na območju proizvodnje. Navadno so živeli od vzreje govedi ter so se z družinami in živino (vključno s prašiči) za čas od aprila do oktobra preselili v visokogorje. Med drugim so s seboj na pot vzeli „choscos“ kot značilno hrano za gorsko pašo, v gorah pa so proizvod dokončali na poseben način – s sušenjem na višji nadmorski višini. Kadar teh selitev ni bilo, so proizvode sušili v tradicionalni dobro prezračeni konstrukciji, imenovani „hórreo“. Danes se v proizvodnih obratih, ki omogočajo dobro zračenje, proizvodi sušijo najmanj osem dni oziroma dokler ni dosežena zahtevana vlažnost.

5.2   Posebnost proizvoda:

„Chosco de Tineo“ je pripravljen izključno iz kosov svinjskih ledij in jezika, začinjen, ročno polnjen v svinjsko črevo, prekajen in sušen, kar mu daje lastnosti, po katerih se razlikuje od drugih vrst klobas. Pri razrezu so dobro vidni različni kosi uporabljenega mesa. Meso ne sme biti sesekljano.

5.3   Vzročna zveza med geografskim območjem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (za ZOP) ali posebno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo proizvoda (za ZGO):

Značilnosti „Chosco de Tineo“ izvirajo iz naravnega okolja območja, na katerem je bila prašičereja še posebej pomembna, in posebnih proizvodnih metod, ki so posledica deževnega podnebja in orografije, zaradi katere so vasi del leta odrezane od preostalega sveta, ter dejstva, da gre za posebno klobaso, izdelano iz visokokakovostnih kosov, zato je v glavnem namenjena za posebne priložnosti.

Izmed proizvodov, pripravljenih ob zakolu prašičev, je „chosco“ eden od najbolj uveljavljenih na opredeljenem območju. Njegove proizvodne metode so se prenašale iz roda v rod in ohranjale značaj obrti, proizvod pa uživa velik sloves, ki ga dokazuje čislanost pri prebivalcih in v dokumentarnih virih.

Pomen prašičereje za območje se kaže v zapisih v dokumentih iz samostanov Obona (Tineo), Corias (Cangas del Nancea) in Belmonte ter lokalnih predpisih, ki so jih sprejeli mesta in župnije. V Catastro de Ensenada (kataster) je zapisano, da je imelo območje v 18. stoletju največjo čredo prašičev v Asturiji. O. Bellmunt in F. Canella v delu „Asturias“ iz leta 1897 navajata, da je prašičereja eden od glavnih premoženjskih virov, J. E. Lamuño pa v „Gran Enciclopedia Asturiana“ (Gijón, 1980) opozarja na znamenite tedenske sejme v Tineu, na katerih se na veliko trguje z odojki.

Kar zadeva regionalne predelovalce svinjskega mesa, je treba opozoriti, da so danes najbolj poznani predelovalci iz Tinea, saj so njihove klobase in zlasti „Chosco de Tineo“ najpomembnejši živilski proizvod na območju. O. Bellmunt in F. Canella v delu „Asturias“ iz druge polovice 19. stoletja že omenjata proizvajalce klobas v občini Valdés, na začetku 20. stoletja pa je bil v Tineu obrat za proizvodnjo klobas, imenovan „La Asunción“.

Izvor besede „chosco“ ni popolnoma znan, vendar pa José Ántonio Fidalgo domneva, da bi lahko izhajal iz latinske besede „luscus“, ki pomeni enooki ali skoraj slep. Beseda je iz jezika Zahodne Asturije, ki se imenuje „bable“, in je posebnost jugozahodne Asturije (kraje Tineo, Allande, Cangas del Narcea itd.). V srednjem veku je ime ,Tineo′ zajemalo okrožje od kraja Cabruñana en Salas do kraja Leitariegos v hribih. Poleg tega je bil kraj, ki se danes imenuje Cangas del Narcea, do 19. stoletja poznan kot Cangas de Tineo.

Letopisec Claudio Zardaín je leta 1920 v delu „Remembranzas de antaño y hogaño de la villa de Tineo“ pisal o „chosco“, ki so ga jedli na lokalnem festivalu v San Roqueu.

Dionisio Pérez (pod psevdonimom „Post – Thebussem“) je v delu „Guía del buen comer español“ iz leta 1929 opisal „chosco“ kot klobaso in navedel, da je to v Tineu značilna jed na dan San Roquea.

Lucas Pallarés je v delu „Guía de Productos de la Tierra“ (Madrid, 1998) zapisal, da je „choscu“ plemenit proizvod, ki izvira od „vaqueiros de alzada“.

„Inventario Español de Productos Tradicionales“ (Španski seznam tradicionalnih proizvodov), ki ga je ministrstvo za kmetijstvo, ribolov in prehrano objavilo kot del projekta „Euroterroirs“, ki ga je financirala Evropska unija, tudi povezuje proizvod z okrožjem Tineo, po katerem je dobil ime „Chosco de Tineo“.

Za zagotavljanje, da se ohranjajo fizikalne in organoleptične lastnosti, po katerih je proizvod zaslovel, se redno izvajajo analize. Merila, ki se uporabljajo za podroben opis proizvoda, in dobljeni rezultati analize so navedeni v točki 3.2 tega dokumenta, od njih pa se ne sme odstopati.

Regionalna občila vsako leto poročajo o festivalih in gastronomskih dnevih, v središču katerih je „Chosco de Tineo“.

Sklic na objavo specifikacije:

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

---