10.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 180/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

10.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 180/3

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1941/2006 z dne 11. decembra 2006 o določitvi ribolovnih možnosti in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se v letu 2007 uporabljajo v Baltskem morju (3), določa količino 10 794 ton trske, ki jo lahko ulovijo plovila, ki plujejo pod zastavo Poljske v letu 2007 v Baltskem morju (podrazdelki 25–32, vode ES).

(2)

Informacije, ki jih je Komisija pridobila z inšpekcijskimi pregledi svojih inšpektorjev in ki se nanašajo na ulov navedenega staleža, niso skladne z informacijami, ki jih je Komisiji poslala Poljska.

(3)

Njene informacije kažejo, da so poljska plovila ulovila trikrat večjo količino navedenega staleža, kot jo je prijavila Poljska. Zato se ribolovne možnosti na navedeni stalež, dodeljene Poljski za leto 2007, štejejo za izčrpane.

(4)

V skladu s členom 21(2) Uredbe (EGS) št. 2847/93 mora Poljska od datuma, od katerega se kvota zadevnega ulova šteje za izčrpano, začasno prepovedati ribolov navedenega staleža, zadrževanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje rib, ujetih po tem datumu.

(5)

Ker Poljska ni sprejela potrebnih ukrepov, mora Komisija na svojo lastno pobudo določiti datum, s katerim se poljska kvota ulova trske v Baltskem morju s plovili, ki plujejo pod zastavo Poljske, šteje za izčrpano in od tega datuma takoj prepovedati ribolov na navedeni stalež. Po tem datumu je treba prepovedati tudi shranjevanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje navedenega staleža, ulovljenega s plovili, ki plujejo pod zastavo Poljske –

10.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 180/5

(1)

Z dopisom z dne 10. maja 1999 je Italija obvestila Komisijo o ukrepih, ki jih je 9. marca 1999 sprejela v skladu s členom 3a(1) Direktive 89/552/EGS.

(2)

Komisija je v treh mesecih od dneva navedenega obvestila preverila, ali so takšni ukrepi skladni s pravom Skupnosti, zlasti kar zadeva sorazmernost ukrepov in preglednost nacionalnega posvetovalnega postopka.

(3)

Komisija je pri preverjanju upoštevala razpoložljive podatke o italijanskem medijskem prostoru.

(4)

Seznam dogodkov z velikim družbenim pomenom, ki so vključeni med ukrepe Italije, je bil pripravljen na jasen in pregleden način.

(5)

Komisija je z zadovoljstvom ugotovila, da dogodki, našteti med ukrepi Italije, izpolnjujejo vsaj dve od naštetih meril, ki so zanesljivi pokazatelji pomembnosti dogodka za družbo: (i) poseben vsesplošni odziv v državni članici in ne zgolj pomembnost za tiste, ki običajno spremljajo zadeven športni dogodek ali dejavnost; (ii) prebivalci države članice dogodku vsesplošno pripisujejo poseben kulturni pomen, zlasti glede spodbujanja kulturne identitete; (iii) vključenost državne reprezentance v zadevnem dogodku v okviru mednarodno pomembnega tekmovanja ali turnirja; in (iv) dejstvo, da se dogodek običajno predvaja na brezplačni televiziji in da pritegne velik del televizijskih gledalcev.

(6)

Znatno število dogodkov, navedenih na seznamu ukrepov Italije, vključno z letnimi in zimskimi olimpijskimi igrami, tekmami svetovnega pokala in evropskega prvenstva v nogometu, na katerih sodeluje italijanska državna reprezentanca, ter finalnimi tekmami teh turnirjev, spada med dogodke, ki se običajno uvrščajo med dogodke z velikim družbenim pomenom, kakor je izrecno navedeno v uvodni izjavi 18 Direktive 97/36/ES. Ti dogodki imajo v Italiji poseben vsesplošni odziv, saj so priljubljeni zlasti pri splošni javnosti in ne le pri tistih, ki običajno spremljajo športne dogodke. Poleg tega jim prebivalci Italije vsesplošno pripisujejo poseben kulturni pomen zaradi njihovega pomembnega prispevka k razumevanju med narodi, zaradi pomena športa za celotno italijansko družbo in za nacionalni ponos, saj vrhunskim italijanskim športnikom omogočajo, da uspejo na teh najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih.

(7)

Drugi našteti nogometni dogodki so v Italiji deležni posebnega vsesplošnega odziva in jim prebivalci Italije vsesplošno pripisujejo poseben kulturni pomen zaradi pomena nogometa za celotno italijansko družbo in za nacionalni ponos, saj italijanskim moštvom omogočajo, da uspejo v vrhunskih nogometnih tekmah, ki pritegnejo mednarodno pozornost.

(8)

Kolesarsko tekmovanje Giro d'Italia ima v Italiji poseben vsesplošni odziv in vsesplošno priznan poseben kulturni pomen glede spodbujanja kulturne identitete, ne samo kot vrhunski športni dogodek, ampak tudi kot priložnost za promocijo države Italije.

(9)

Poseben vsesplošni odziv v Italiji in vsesplošno priznan poseben kulturni pomen velike nagrade Italije v formuli 1 za prebivalce Italije je posledica velikega uspeha italijanskih avtomobilov na dirkah formule 1.

(10)

Festival italijanske glasbe v San Remu je kot „priljubljen kulturni“ dogodek, ki je del italijanske kulturne tradicije, v Italiji deležen posebnega vsesplošnega odziva in mu je vsesplošno priznan poseben kulturni pomen za italijansko kulturno identiteto.

(11)

Zaradi velikega javnega interesa, da se zagotovi javni dostop do predvajanja dogodkov, ki imajo za družbo velik pomen, se zdijo ukrepi Italije primerni in jih je mogoče šteti kot upravičeno odstopanje od temeljne svoboščine opravljanja storitev iz Pogodbe ES.

(12)

Ukrepi Italije so združljivi s pravili ES o konkurenci, ker določitev izdajatelja televizijskega programa, ki izpolnjuje pogoje za predvajanje naštetih dogodkov, temelji na objektivnih merilih, ki omogočajo dejansko in potencialno konkurenco pri pridobivanju pravic do predvajanja teh dogodkov. Poleg tega tudi število navedenih dogodkov ni tako nesorazmerno, da bi lahko povzročilo izkrivljenje konkurence na končnih trgih brezplačne in plačljive televizije.

(13)

Potem ko je Komisija o ukrepih Italije obvestila druge države članice in po posvetovanju z odborom, ustanovljenim na podlagi člena 23a Direktive 89/552/EGS, je Generalni direktorat za izobraževanje in kulturo z dopisom z dne 5. julija 1999 obvestil Italijo, da Evropska komisija ne namerava nasprotovati priglašenim ukrepom.

(14)

Italija je 7. septembra 1999 Komisijo obvestila o spremembi svojih ukrepov. Ta sprememba ni vplivala na naštete dogodke.

(15)

Ukrepi Italije so bili v skladu s členom 3a(2) Direktive 89/552/EGS objavljeni v seriji C Uradnega lista Evropskih skupnosti  (2). Pozneje je bil v seriji C Uradnega lista Evropskih skupnosti  (3) objavljen popravek k navedeni objavi.

(16)

Iz sodbe Sodišča prve stopnje v Zadevi T-33/01, Infront WM proti Komisiji, je razvidno, da izjava, da so ukrepi, sprejeti v skladu s členom 3a(1) Direktive 89/552/EGS, v skladu s pravom Skupnosti, pomeni sklep v smislu člena 249 Pogodbe ES, ki ga mora torej Komisija sprejeti. Skladno s tem je treba s tem sklepom izjaviti, da so ukrepi, ki jih je priglasila Italija, v skladu s pravom Skupnosti. Ukrepi, navedeni v Prilogi k temu sklepu, se v skladu s členom 3a(2) Direktive 89/552/EGS objavijo v Uradnem listu –

10.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 180/8

(1)

Z dopisom z dne 28. aprila 1999 je Nemčija obvestila Komisijo o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 3a(1) Direktive 89/552/EGS.

(2)

Komisija je v treh mesecih od dneva navedenega obvestila preverila, ali so takšni ukrepi skladni s pravom Skupnosti, zlasti kar zadeva sorazmernost ukrepov in preglednost nacionalnega posvetovalnega postopka.

(3)

Komisija je pri preverjanju upoštevala razpoložljive podatke o nemškem medijskem prostoru.

(4)

Seznam dogodkov velikega družbenega pomena, ki jih vključujejo ukrepi Nemčije, je bil pripravljen na jasen in pregleden način.

(5)

Komisija je z zadovoljstvom ugotovila, da dogodki, našteti med ukrepi Nemčije, izpolnjujejo vsaj dve od naslednjih meril, ki so zanesljivi pokazatelji pomembnosti dogodka za družbo: (i) poseben vsesplošni odziv v državni članici in ne zgolj pomembnost za tiste, ki običajno spremljajo zadeven športni dogodek ali dejavnost; (ii) prebivalci države članice dogodku vsesplošno pripisujejo poseben kulturni pomen, zlasti glede spodbujanja kulturne identitete; (iii) vključenost državne reprezentance v zadevnem dogodku v okviru mednarodno pomembnega tekmovanja ali turnirja; in (iv) dejstvo, da se dogodek običajno predvaja na brezplačni televiziji in da pritegne velik del televizijskih gledalcev.

(6)

Znatno število dogodkov, navedenih na seznamu ukrepov Nemčije, vključno z letnimi in zimskimi olimpijskimi igrami, vsemi evropskimi prvenstvi in tekmami svetovnega nogometnega pokala, pa tudi otvoritveno tekmo ter polfinalnimi in finalnimi tekmami teh turnirjev, spada med dogodke, ki se običajno uvrščajo med dogodke z velikim družbenim pomenom, kakor je izrecno navedeno v uvodni izjavi 18 Direktive 97/36/ES. Ti dogodki imajo v Nemčiji poseben vsesplošni odziv, saj so priljubljeni zlasti pri splošni javnosti in ne le pri tistih, ki običajno spremljajo športne dogodke.

(7)

Posebna pozornost, ki jo tudi nespecializirani tisk namenja preostalim naštetim dogodkom, vključno s polfinalnimi tekmami in finalom nemškega pokala FA, tekmami nemške nogometne državne reprezentance doma in na tujem in finalu katerega koli evropskega tekmovanja nogometnih klubov (liga prvakov, pokal UEFA), na katerih sodeluje nemški klub, priča o njihovem posebnem vsesplošnem odzivu v Nemčiji.

(8)

Naštetim dogodkom nemški prebivalci vsesplošno pripisujejo poseben kulturni pomen glede na pomemben prispevek k razumevanju med narodi, pa tudi zaradi pomena športa za nemško družbo kot celoto in za narodni ponos, saj pomeni priložnost za vrhunske nemške športnike, da uspejo na teh najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih.

(9)

Zaradi velikega javnega interesa, da se zagotovi javni dostop do predvajanja dogodkov, ki imajo za družbo velik pomen, se zdijo ukrepi Nemčije sorazmerni in jih je mogoče šteti kot upravičeno odstopanje od temeljne svoboščine opravljanja storitev iz Pogodbe ES.

(10)

Ukrepi Nemčije so skladni s pravili ES o konkurenci, ker določitev izdajatelja televizijskega programa, ki izpolnjuje pogoje za predvajanje naštetih dogodkov, temelji na objektivnih merilih, ki omogočajo dejansko in potencialno konkurenco pri pridobivanju pravic do predvajanja teh dogodkov. Poleg tega tudi število navedenih dogodkov ni tako nesorazmerno, da bi lahko povzročilo izkrivljenje konkurence na končnih trgih brezplačne in plačljive televizije.

(11)

Potem ko je Komisija obvestila druge države članice o nemških ukrepih in po posvetovanju z odborom, ustanovljenim na podlagi člena 23a Direktive 89/552/EGS, je Generalni direktorat za izobraževanje in kulturo z dopisom z dne 2. julija 1999 obvestil Nemčijo, da Evropska komisija ne namerava nasprotovati priglašenim ukrepom.

(12)

Ukrepi Nemčije so začeli veljati 1. aprila 2000. Ti končni ukrepi so se razlikovali od ukrepov, sporočenih leta 1999, ker se med naštetimi ni več pojavil en dogodek, in sicer „pokal pokalnih prvakov“, saj se je turnir prenehal, potem ko je zadnjič potekal leta 1998/1999.

(13)

Ti ukrepi so bili v skladu s členom 3a(2) Direktive 89/552/EGS objavljeni v seriji C Uradnega lista Evropskih skupnosti  (2).

(14)

Iz sodbe Sodišča prve stopnje v Zadevi T-33/01, Infront WM proti Komisiji, je razvidno, da izjava, da so ukrepi, sprejeti v skladu s členom 3a(1) Direktive 89/552/EGS, v skladu s pravom Skupnosti, pomeni sklep v smislu člena 249 Pogodbe ES, ki ga mora torej Komisija sprejeti. Skladno s tem je treba s tem sklepom izjaviti, da so ukrepi, ki jih je priglasila Nemčija, v skladu s pravom Skupnosti. Ukrepi, ki jih je Nemčija dokončno sprejela in so navedeni v Prilogi k temu sklepu, naj se v skladu s členom 3a(2) Direktive 89/552/EGS objavijo v Uradnem listu Evropske unije –

10.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 180/11

(1)

Z dopisom z dne 12. marca 2001 je Avstrija obvestila Komisijo o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 3a(1) Direktive 89/552/EGS.

(2)

Komisija je v treh mesecih od dneva navedenega obvestila preverila, ali so takšni ukrepi skladni s pravom Skupnosti, zlasti kar zadeva sorazmernost ukrepov in preglednost nacionalnega posvetovalnega postopka.

(3)

Komisija je pri preverjanju upoštevala razpoložljive podatke o avstrijskem medijskem prostoru.

(4)

Seznam dogodkov velikega družbenega pomena, ki jih vključujejo avstrijski ukrepi, je bil pripravljen na jasen in pregleden način, v Avstriji pa se je začelo obsežno posvetovanje.

(5)

Komisija je z zadovoljstvom ugotovila, da dogodki, našteti med avstrijskimi ukrepi, izpolnjujejo vsaj dve od naslednjih meril, ki so zanesljivi pokazatelji pomembnosti dogodka za družbo: (i) poseben vsesplošni odziv v državni članici in ne zgolj pomembnost za tiste, ki običajno spremljajo zadeven športni dogodek ali dejavnost; (ii) prebivalci države članice dogodku vsesplošno pripisujejo poseben kulturni pomen, zlasti glede spodbujanja kulturne identitete; (iii) vključenost državne reprezentance v zadevnem dogodku v okviru mednarodno pomembnega tekmovanja ali turnirja; in (iv) dejstvo, da se dogodek običajno predvaja na brezplačni televiziji in da pritegne velik del televizijskih gledalcev.

(6)

Znatno število dogodkov, navedenih na seznamu ukrepov Avstrije, vključno z letnimi in zimskimi olimpijskimi igrami, tekmami svetovnega pokala in evropskega prvenstva v nogometu, na katerih sodeluje avstrijska državna reprezentanca, ter otvoritvenimi, polfinalnimi in finalnimi tekmami teh turnirjev (za moške), spada med dogodke, ki se običajno uvrščajo med dogodke z velikim družbenim pomenom, kakor je izrecno navedeno v uvodni izjavi 18 Direktive 97/36/ES. Ti dogodki imajo v Avstriji poseben vsesplošni odziv, saj so priljubljeni zlasti pri široki javnosti in ne le pri tistih, ki običajno spremljajo športne dogodke.

(7)

Finale avstrijskega nogometnega pokala ima poseben vsesplošni odziv v Avstriji, ker je nogomet najbolj priljubljen šport v tej državi članici.

(8)

Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju FIS in svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju FIS imata v Avstriji poseben vsesplošni odziv, glede na to, da je smučanje zelo priljubljen šport, ki je v tej državi članici del splošne telovadne vzgoje v šolah. Poleg tega je vzrok za poseben kulturni pomen teh dogodkov, ki spodbujajo avstrijsko kulturno identiteto, v uspehu avstrijskih udeležencev na teh tekmovanjih in pomenu smučarskega turizma v Avstriji.

(9)

Novoletni koncert Dunajskega filharmoničnega orkestra ima poseben kulturni pomen kot temelj avstrijske kulturne identitete glede na izjemno visoko kakovost tega kulturnega dogodka in dejstvo, da pritegne zelo veliko gledalcev po vsem svetu.

(10)

Dunajski operni ples ima poseben kulturni pomen v Avstriji kot dogodek „poljudne kulture“ in kot simbol plesne sezone s posebnim pomenom v avstrijskem kulturnem izročilu. Pomemben prispevek tega dogodka k svetovnemu slovesu dunajske državne opere, ker običajno vključuje svetovno znane operne pevce, potrjuje njegov poseben kulturni pomen.

(11)

Našteti dogodki se običajno predvajajo na brezplačni televiziji in pritegnejo velik del televizijskih gledalcev.

(12)

Zaradi velikega javnega interesa, da se zagotovi javni dostop do predvajanja dogodkov, ki imajo za družbo velik pomen, se zdijo ukrepi Avstrije sorazmerni in jih je mogoče šteti kot upravičeno odstopanje od temeljne svoboščine opravljanja storitev iz Pogodbe ES.

(13)

Ukrepi Avstrije so skladni s pravili ES o konkurenci, ker določitev izdajatelja televizijskega programa, ki izpolnjuje pogoje za predvajanje naštetih dogodkov, temelji na objektivnih merilih, ki omogočajo dejansko in potencialno konkurenco pri pridobivanju pravic do predvajanja teh dogodkov. Poleg tega tudi število navedenih dogodkov ni tako nesorazmerno, da bi lahko povzročilo izkrivljenje konkurence na končnih trgih brezplačne in plačljive televizije.

(14)

Potem ko je Komisija obvestila druge države članice o ukrepih Avstrije in po posvetovanju z odborom, ustanovljenim na podlagi člena 23a Direktive 89/552/EGS, je Generalni direktorat za izobraževanje in kulturo z dopisom z dne 31. maja 2001 obvestil Avstrijo, da Evropska komisija ne namerava nasprotovati priglašenim ukrepom.

(15)

Avstrijski ukrepi so začeli veljati 1. oktobra 2001.

(16)

Ti ukrepi so bili v skladu s členom 3a(2) Direktive 89/552/EGS objavljeni v seriji C Uradnega lista Evropskih skupnosti  (2).

(17)

Iz sodbe Sodišča prve stopnje v Zadevi T-33/01, Infront WM proti Komisiji, je razvidno, da izjava, da so ukrepi, sprejeti v skladu s členom 3a(1) Direktive 89/552/EGS, v skladu s pravom Skupnosti, pomeni sklep v smislu člena 249 Pogodbe ES, ki ga mora torej Komisija sprejeti. Skladno s tem je treba s tem sklepom izjaviti, da so ukrepi, ki jih je priglasila Avstrija, v skladu s pravom Skupnosti. Ukrepi, ki jih je Avstrija dokončno sprejela in so navedeni v Prilogi k temu sklepu, naj se v skladu s členom 3a(2) Direktive 89/552/EGS objavijo v Uradnem listu –

10.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 180/17

(1)

Z dopisom z dne 7. novembra 2002 je Irska obvestila Komisijo o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 3a(1) Direktive 89/552/EGS.

(2)

Komisija je v treh mesecih od dneva navedenega obvestila preverila, ali so takšni ukrepi skladni s pravom Skupnosti, zlasti kar zadeva sorazmernost ukrepov in preglednost nacionalnega posvetovalnega postopka.

(3)

Komisija je pri preverjanju upoštevala razpoložljive podatke o irskem medijskem prostoru.

(4)

Seznam dogodkov z velikim družbenim pomenom, ki jih vključujejo ukrepi Irske, je bil pripravljen na jasen in pregleden način, na Irskem pa se je začelo obsežno posvetovanje.

(5)

Komisija je z zadovoljstvom ugotovila, da dogodki, našteti med ukrepi Irske, izpolnjujejo vsaj dve od naslednjih meril, ki so zanesljivi pokazatelji pomembnosti dogodka za družbo: (i) poseben vsesplošni odziv v državni članici in ne zgolj pomembnost za tiste, ki običajno spremljajo zadeven športni dogodek ali dejavnost; (ii) prebivalci države članice dogodku vsesplošno pripisujejo poseben kulturni pomen, zlasti glede spodbujanja kulturne identitete; (iii) vključenost državne reprezentance v zadevnem dogodku v okviru mednarodno pomembnega tekmovanja ali turnirja; in (iv) dejstvo, da se dogodek običajno predvaja na brezplačni televiziji in da pritegne velik del televizijskih gledalcev.

(6)

Znatno število dogodkov, navedenih na seznamu ukrepov Irske, vključno z letnimi in zimskimi olimpijskimi igrami, tekmami svetovnega pokala in evropskega prvenstva v nogometu, na katerih sodeluje irska državna reprezentanca, ter otvoritvenimi, polfinalnimi in finalnimi tekmami teh turnirjev, spada med dogodke, ki se običajno uvrščajo med dogodke z velikim družbenim pomenom, kakor je izrecno navedeno v uvodni izjavi 18 Direktive 97/36/ES. Ti dogodki imajo na Irskem poseben vsesplošni odziv, saj so priljubljeni zlasti pri široki javnosti in ne le pri tistih, ki ponavadi spremljajo športne dogodke. Poleg tega imajo irske igre v svetovnem pokalu in evropskem prvenstvu splošno priznan poseben kulturni pomen zlasti glede spodbujanja irske kulturne identitete. Te igre delujejo kot zbirna točka za širšo družbo in pomagajo ustvarjati občutek narodne identitete in ponosa, da so Irci.

(7)

Irske kvalifikacijske igre na evropskem nogometnem prvenstvu doma in na tujem ter na svetovnem pokalu FIFA imajo poseben vsesplošni odziv na Irskem, precej širši od tistih, ki običajno spremljajo šport.

(8)

Galski nogomet in irski hurling sta izrazito irska športa. Zato imajo vseirske finalne tekme nogometa in hurlinga med grofijami za irske prebivalce splošno priznan poseben kulturni pomen, zlasti glede spodbujanja nacionalne kulturne identitete.

(9)

Na Irskem se ragbi organizirano igra po vsej državi. Zato imajo irske igre v prvenstvu Six nations in ragbijskem finalnem turnirju svetovnega pokala poseben vsesplošni odziv za prebivalce Irske. Irske igre na ragbijskem finalnem turnirju svetovnega pokala vključujejo irsko državno reprezentanco na glavnem mednarodnem turnirju in tako vplivajo na irsko nacionalno identiteto.

(10)

Poseben vsesplošni odziv naštetih konjskih dirk in jahalnih športnih dogodkov na Irskem izhaja iz pomembnega vpliva, ki ga ima irska vzreja konjev na podeželske skupnosti po vsej državi. Najpomembnejši konjski dirki na Irskem sta irski Grand National in Irish Derby. Glede na pomembnost konjskih dirk za turizem in mednarodni sloves Irske imajo ti dogodki za prebivalce irske splošno priznan poseben kulturni pomen, zlasti glede spodbujanja kulturne identitete. Tudi nacionalni pokal Dublin Horse Show ima poseben kulturni pomen, ker promovira irsko disciplino preskakovanja ovir in privablja najmočnejše svetovne ekipe v preskakovanju ovir.

(11)

Našteti dogodki se ponavadi predvajajo na brezplačni televiziji in pritegnejo velik del televizijskih gledalcev na Irskem.

(12)

Zaradi velikega javnega interesa, da se zagotovi javni dostop do predvajanja dogodkov, ki imajo za družbo velik pomen, se zdijo ukrepi Irske sorazmerni in jih je mogoče šteti kot upravičeno odstopanje od temeljne svoboščine opravljanja storitev iz Pogodbe ES.

(13)

Ukrepi Irske so skladni s pravili ES o konkurenci, ker določitev izdajatelja televizijskega programa, ki izpolnjuje pogoje za predvajanje naštetih dogodkov, temelji na objektivnih merilih, ki omogočajo dejansko in potencialno konkurenco pri pridobivanju pravic do predvajanja teh dogodkov. Poleg tega tudi število navedenih dogodkov ni tako nesorazmerno, da bi lahko povzročilo izkrivljenje konkurence na končnih trgih brezplačne in plačljive televizije.

(14)

Potem ko je Komisija obvestila druge države članice o ukrepih Irske in po posvetovanju z odborom, ustanovljenim na podlagi člena 23a Direktive 89/552/EGS, je Generalni direktorat za izobraževanje in kulturo z dopisom z dne 10. februarja 2003 obvestil Irsko, da Evropska komisija ne namerava nasprotovati priglašenim ukrepom.

(15)

Ukrepi Irske so bili sprejeti 13. marca 2003.

(16)

Ti ukrepi so bili v skladu s členom 3a(2) Direktive 89/552/EGS objavljeni v seriji C Uradnega lista Evropske unije  (2).

(17)

Iz sodbe Sodišča prve stopnje v Zadevi T-33/01, Infront WM proti Komisiji, je razvidno, da izjava, da so ukrepi, sprejeti v skladu s členom 3a(1) Direktive 89/552/EGS, v skladu s pravom Skupnosti, pomeni sklep v smislu člena 249 Pogodbe ES, ki ga mora torej Komisija sprejeti. Skladno s tem je treba s tem sklepom izjaviti, da so ukrepi, ki jih je priglasila Irska, v skladu s pravom Skupnosti. Ukrepi, ki jih je Irska dokončno sprejela in so navedeni v Prilogi k temu sklepu, naj se v skladu s členom 3a(2) Direktive 89/552/EGS objavijo v Uradnem listu –

10.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 180/24

(1)

Z dopisom z dne 10. decembra 2003 je Belgija obvestila Komisijo o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 3a(1) Direktive 89/552/EGS.

(2)

Komisija je v treh mesecih od dneva navedenega obvestila preverila, ali so takšni ukrepi skladni s pravom Skupnosti, zlasti kar zadeva sorazmernost ukrepov in preglednost nacionalnega posvetovalnega postopka.

(3)

Komisija je pri preverjanju upoštevala razpoložljive podatke o belgijskem medijskem prostoru.

(4)

Seznam dogodkov velikega družbenega pomena, ki jih vključujejo ukrepi Belgije, je bil pripravljen na jasen in pregleden način, v Belgiji pa se je začelo obsežno posvetovanje.

(5)

Komisija je z zadovoljstvom ugotovila, da dogodki, našteti med ukrepi Belgije, izpolnjujejo vsaj dve od naslednjih meril, ki so zanesljivi pokazatelji pomembnosti dogodka za družbo: (i) poseben vsesplošni odziv v državni članici in ne zgolj pomembnost za tiste, ki običajno spremljajo zadeven športni dogodek ali dejavnost; (ii) prebivalci države članice dogodku vsesplošno pripisujejo poseben kulturni pomen, zlasti glede spodbujanja kulturne identitete; (iii) vključenost državne reprezentance v zadevnem dogodku v okviru mednarodno pomembnega tekmovanja ali turnirja; in (iv) dejstvo, da se dogodek običajno predvaja na brezplačni televiziji in da pritegne velik del televizijskih gledalcev.

(6)

Znatno število dogodkov, navedenih na seznamu ukrepov Belgije, vključno z letnimi in zimskimi olimpijskimi igrami, pa tudi finalnimi tekmami svetovnega pokala in finalnimi turnirji evropskega prvenstva v nogometu (za moške), spada med dogodke, ki se običajno uvrščajo med dogodke z velikim družbenim pomenom, kakor je izrecno navedeno v uvodni izjavi 18 Direktive 97/36/ES. Ti dogodki imajo v Belgiji poseben vsesplošni odziv, saj so priljubljeni zlasti pri široki javnosti in ne le pri tistih, ki običajno spremljajo športne dogodke.

(7)

Glede na to, da je namen finala belgijskega pokala v nogometu (za moške) združiti dva najboljša belgijska kluba in na koncu dobiti trofejo (pokal), njegova priljubljenost daleč presega kroge tistih, ki običajno spremljajo športne dogodke, in ima zato poseben vsesplošni odziv v Belgiji.

(8)

Našteti nogometni dogodki, na katerih sodelujejo državne reprezentance, imajo v Belgiji poseben vsesplošni odziv, ker dajejo belgijskim moštvom priložnost za promocijo belgijskega nogometa na mednarodni ravni.

(9)

Finalne in polfinalne tekme lige prvakov in pokala UEFA imajo v Belgiji poseben vsesplošni odziv glede na priljubljenost nogometa v Belgiji in ugled tistih tekem, ki jih spremlja splošna javnost in ne le tisti, ki običajno spremljajo športne dogodke.

(10)

Kolesarjenje je priljubljen šport v Belgiji. Del kolesarske dirke Tour de France (za moške), ki je najpomembnejši kolesarski dogodek na svetu, poteka v Belgiji. Kolesarsko prvenstvo Belgije (za moške) ima v Belgiji poseben vsesplošni odziv, ker se z njim končuje profesionalna kolesarska sezona, ki jo spremljajo široka javnost in belgijski mediji. Drugi našteti kolesarski dogodki imajo v Belgiji poseben vsesplošni odziv glede na običajen uspeh belgijskih udeležencev na mednarodni ravni. Našteti mednarodni kolesarski dogodki, ki se odvijajo v Belgiji, tudi zagotavljajo možnost za promocijo Belgije kot države.

(11)

Prvenstvo Memorial Ivo Van Damme, del Zlate lige, ima v Belgiji poseben vsesplošni odziv glede na to, da je to mednarodno pomemben atletski dogodek, ki se v Belgiji odvija v spomin na velikega belgijskega atleta ter združuje šport in glasbo, tako da je zelo priljubljeno pri široki javnosti.

(12)

Našteti deli svetovnega prvenstva v atletiki, ki vključujejo belgijske atlete, imajo v Belgiji poseben vsesplošni odziv, ker pomenijo priložnost za belgijske atlete, da tekmujejo na mednarodni ravni.

(13)

Formula 1 – Velika nagrada Belgije ima v Belgiji poseben vsesplošni odziv, ker predstavlja posebno lepo belgijsko dirkališče, ki je predmet posebnega narodnega ponosa.

(14)

Našteta teniška tekmovanja, na katerih sodelujejo nacionalni igralci ali državne reprezentance, imajo v Belgiji poseben vsesplošni odziv glede na uspeh belgijskih teniških igralcev na mednarodni ravni.

(15)

Finale glasbenega tekmovanja kraljice Elizabete ima poseben kulturni pomen, ki spodbuja belgijsko kulturno identiteto zaradi pomembnega prispevka kraljice Elizabete in njenega moža kralja Alberta k belgijski zgodovini, izjemno visoki kakovosti ter svetovnemu pomenu tega kulturnega dogodka.

(16)

Našteti dogodki, vključno s tistimi, ki štejejo za celoto in ne serijo posameznih dogodkov, se običajno predvajajo na brezplačni televiziji in pritegnejo velik del televizijskih gledalcev. Kadar izjemoma ni na voljo nobenega posebnega vpogleda v podatke (finalni turnirji evropskega nogometnega prvenstva), je vključitev dogodka upravičena zaradi svojega splošno priznanega posebnega kulturnega pomena za belgijske prebivalce glede na pomemben prispevek k razumevanju med narodi, pa tudi zaradi pomena nogometa za belgijsko družbo kot celoto in za narodni ponos, saj pomeni priložnost za vrhunske belgijske športnike, da uspejo na tem pomembnem mednarodnem tekmovanju.

(17)

Zaradi velikega javnega interesa, da se zagotovi javni dostop do predvajanja dogodkov, ki imajo za družbo velik pomen, se zdijo ukrepi Belgije sorazmerni in jih je mogoče šteti kot upravičeno odstopanje od temeljne svoboščine opravljanja storitev iz Pogodbe ES.

(18)

Ukrepi Belgije so skladni s pravili ES o konkurenci, ker določitev izdajatelja televizijskega programa, ki izpolnjuje pogoje za predvajanje naštetih dogodkov, temelji na objektivnih merilih, ki omogočajo dejansko in potencialno konkurenco pri pridobivanju pravic do predvajanja teh dogodkov. Poleg tega tudi število navedenih dogodkov ni tako nesorazmerno, da bi lahko povzročilo izkrivljenje konkurence na končnih trgih brezplačne in plačljive televizije.

(19)

Potem ko je Komisija obvestila druge države članice o ukrepih Belgije in po posvetovanju z odborom, ustanovljenim na podlagi člena 23a Direktive 89/552/EGS, je Generalni direktorat za izobraževanje in kulturo z dopisom z dne 7. aprila 2004 obvestil Belgijo, da Evropska komisija ne namerava nasprotovati priglašenim ukrepom.

(20)

Belgijski ukrepi so bili v flamski skupnosti sprejeti 28. maja 2004 in v francoski skupnosti 8. junija 2004.

(21)

Ti ukrepi so bili v skladu s členom 3a(2) Direktive 89/552/EGS objavljeni v seriji C Uradnega lista Evropske unije  (2).

(22)

Iz sodbe Sodišča prve stopnje v Zadevi T-33/01, Infront WM proti Komisiji, je razvidno, da izjava, da so ukrepi, sprejeti v skladu s členom 3a(1) Direktive 89/552/EGS, v skladu s pravom Skupnosti, pomeni sklep v smislu člena 249 Pogodbe ES, ki ga mora torej Komisija sprejeti. Skladno s tem je treba s tem sklepom izjaviti, da so ukrepi, ki jih je priglasila Belgija, v skladu s pravom Skupnosti. Ukrepi, ki jih je Belgija dokončno sprejela in so navedeni v Prilogi k temu sklepu, naj se v skladu s členom 3a(2) Direktive 89/552/EGS objavijo v Uradnem listu –

10.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 180/33

(1)

Z dopisom z dne 30. decembra 2003 je Francija obvestila Komisijo o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 3a(1) Direktive 89/552/EGS.

(2)

Komisija je v treh mesecih od dneva navedenega obvestila preverila, ali so takšni ukrepi skladni s pravom Skupnosti, zlasti kar zadeva sorazmernost ukrepov in preglednost nacionalnega posvetovalnega postopka.

(3)

Komisija je pri preverjanju upoštevala razpoložljive podatke o francoskem medijskem prostoru.

(4)

Seznam dogodkov velikega družbenega pomena, ki jih vključujejo ukrepi Francije, je bil pripravljen na jasen in pregleden način, v Franciji pa se je začelo obsežno posvetovanje.

(5)

Komisija je z zadovoljstvom ugotovila, da dogodki, našteti med ukrepi Francije, izpolnjujejo vsaj dve od naslednjih meril, ki so zanesljivi pokazatelji pomembnosti dogodka za družbo: (i) poseben vsesplošni odziv v državni članici in ne zgolj pomembnost za tiste, ki običajno spremljajo zadeven športni dogodek ali dejavnost; (ii) prebivalci države članice dogodku vsesplošno pripisujejo poseben kulturni pomen, zlasti glede spodbujanja kulturne identitete; (iii) vključenost državne reprezentance v zadevnem dogodku v okviru mednarodno pomembnega tekmovanja ali turnirja; in (iv) dejstvo, da se dogodek običajno predvaja na brezplačni televiziji in da pritegne velik del televizijskih gledalcev.

(6)

Znatno število dogodkov, navedenih na seznamu ukrepov Francije, vključno z letnimi in zimskimi olimpijskimi igrami, otvoritveno tekmo, polfinalnimi in finalnimi tekmami svetovnega nogometnega pokala, pa tudi polfinalnimi in finalnimi tekmami evropskega prvenstva v nogometu, spada med dogodke, ki se običajni uvrščajo med dogodke z velikim družbenim pomenom, kakor je izrecno navedeno v uvodni izjavi 18 Direktive 97/36/ES. Ti dogodki imajo v Franciji poseben vsesplošni odziv, saj so priljubljeni zlasti pri široki javnosti in ne le pri tistih, ki običajno spremljajo športne dogodke.

(7)

Drugi našteti nogometni dogodki, vključno z uradnimi tekmami francoske nogometne državne reprezentance po koledarju FIFA, finalom pokala UEFA, kadar igra francoski klub, ki sodeluje na enem od francoskih prvenstev, finalom nogometnega pokala Francije in finalom nogometne lige prvakov, imajo v Franciji poseben vsesplošni odziv, ker je nogomet najbolj priljubljen šport v tej državi.

(8)

Ragbi je pomemben šport in pritegne veliko gledalcev, zlasti na jugozahodu Francije in s tem velik del države. Zato imajo finale francoskega prvenstva v ragbiju, finale evropskega ragbijskega pokala, na katerem igra francoski klub, ki sodeluje na enem od francoskih prvenstev, ragbijski turnir Six nations in polfinale ter finale svetovnega pokala v ragbiju poseben vsesplošni odziv v Franciji.

(9)

Našteti teniški dogodki imajo v Franciji poseben vsesplošni odziv, ker je tenis najpomembnejši posamezni šport v tej državi članici.

(10)

Formula 1 – Velika nagrada Francije ima poseben vsesplošni odziv v Franciji glede na pomembnost tega dogodka za francosko industrijo dirkalnih avtomobilov.

(11)

Kolesarska dirka Tour de France za moške ima v Franciji poseben vsesplošni odziv in prebivalci Francije dogodku vsesplošno pripisujejo poseben kulturni pomen pri spodbujanju kulturne identitete, ker je to najpomembnejši kolesarski dogodek na svetu. Odraža priljubljenost kolesarjenja v Franciji in ima pomemben vpliv na turizem kot priložnost za promoviranje dežele.

(12)

Kolesarska dirka Pariz–Roubaix ima v Franciji poseben vsesplošni odziv, ker pomeni del francoske dediščine.

(13)

Naštetim košarkarskim dogodkom francoski prebivalci vsesplošno pripisujejo poseben kulturni pomen, zlasti glede spodbujanja kulturne identitete, glede na to, da je košarka pomemben dejavnik za socialno kohezijo.

(14)

Našteti rokometni dogodki vključujejo francosko državno reprezentanco na glavnem mednarodnem turnirju in imajo zato znaten kulturni pomen za francoske prebivalce.

(15)

Svetovno prvenstvo v atletiki ima za francoske prebivalce splošno priznan poseben kulturni pomen, zlasti glede spodbujanja kulturne identitete, še posebno glede na običajen uspeh francoskih udeležencev.

(16)

Našteti dogodki se običajno predvajajo na brezplačni televiziji in pritegnejo velik del televizijskih gledalcev.

(17)

Zaradi velikega javnega interesa, da se zagotovi javni dostop do predvajanja dogodkov, ki imajo za družbo velik pomen, se zdijo ukrepi Francije sorazmerni in jih je mogoče šteti kot upravičeno odstopanje od temeljne svoboščine opravljanja storitev iz Pogodbe ES.

(18)

Ukrepi Francije so skladni s pravili ES o konkurenci, ker določitev izdajatelja televizijskega programa, ki izpolnjuje pogoje za predvajanje naštetih dogodkov, temelji na objektivnih merilih, ki omogočajo dejansko in potencialno konkurenco pri pridobivanju pravic do predvajanja teh dogodkov. Poleg tega tudi število navedenih dogodkov ni tako nesorazmerno, da bi lahko povzročilo izkrivljenje konkurence na končnih trgih brezplačne in plačljive televizije.

(19)

Potem ko je Komisija obvestila druge države članice o ukrepih Francije in po posvetovanju z odborom, ustanovljenim na podlagi člena 23a Direktive 89/552/EGS, je Generalni direktorat za izobraževanje in kulturo z dopisom z dne 7. aprila 2004 obvestil Francijo, da Evropska komisija ne namerava nasprotovati priglašenim ukrepom.

(20)

Francija je sprejela ukrepe 22. decembra 2004.

(21)

Iz sodbe Sodišča prve stopnje v Zadevi T-33/01, Infront WM proti Komisiji, je razvidno, da izjava, da so ukrepi, sprejeti v skladu s členom 3a(1) Direktive 89/552/EGS, v skladu s pravom Skupnosti, pomeni sklep v smislu člena 249 Pogodbe ES, ki ga mora torej Komisija sprejeti. Skladno s tem je treba s tem sklepom izjaviti, da so ukrepi, ki jih je priglasila Francija, v skladu s pravom Skupnosti. Ukrepi, ki jih je Francija dokončno sprejela in so navedeni v Prilogi k temu sklepu, naj se v skladu s členom 3a(2) Direktive 89/552/EGS objavijo v Uradnem listu Evropske unije –

10.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 180/38

(1)

Z dopisom z dne 22. septembra 2006, ki ga je Komisija sprejela dne 2. oktobra 2006, je Finska obvestila Komisijo o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 3a(1) Direktive 89/552/EGS.

(2)

Komisija je v obdobju treh mesecev od dneva navedenega obvestila preverila, ali so takšni ukrepi skladni s pravom Skupnosti, zlasti kar zadeva sorazmernost ukrepov in preglednost nacionalnega posvetovalnega postopka.

(3)

Komisija je pri svojem preverjanju upoštevala dostopne podatke o finskem medijskem prostoru.

(4)

Seznam dogodkov velikega družbenega pomena, ki jih vključujejo ukrepi Finske, je bil pripravljen na jasen in pregleden način, na Finskem pa se je začelo obsežno posvetovanje.

(5)

Komisija je z zadovoljstvom ugotovila, da dogodki, našteti med ukrepi Finske, izpolnjujejo vsaj dve od naslednjih meril, ki so zanesljivi pokazatelji pomembnosti dogodka za družbo: (i) poseben vsesplošni odziv v državni članici in ne zgolj pomembnost za tiste, ki običajno spremljajo zadeven športni dogodek ali dejavnost; (ii) prebivalci države članice dogodku vsesplošno pripisujejo poseben kulturni pomen, zlasti glede spodbujanja kulturne identitete; (iii) vključenost državne reprezentance v zadevnem dogodku v okviru mednarodno pomembnega tekmovanja ali turnirja; in (iv) dejstvo, da se dogodek običajno predvaja na brezplačni televiziji in da pritegne velik del televizijskih gledalcev.

(6)

Znatno število dogodkov, navedenih na seznamu ukrepov Finske, vključno z letnimi in zimskimi olimpijskimi igrami, otvoritveno tekmo, četrtfinalnimi, polfinalnimi in finalnimi tekmami svetovnega nogometnega pokala, pa tudi tekmami finskega moštva na navedenem turnirju, spada med dogodke, ki se običajno uvrščajo med dogodke z velikim družbenim pomenom, kakor je izrecno navedeno v uvodni izjavi 18 Direktive 97/36/ES. Ti dogodki imajo na Finskem poseben vsesplošni odziv, saj so priljubljeni zlasti pri splošni javnosti in ne le pri tistih, ki običajno spremljajo športne dogodke.

(7)

Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu za moške, ki ga organizira Mednarodna hokejska zveza (IIHF) ima poseben vsesplošni odziv, ker na Finskem ljudje aktivno igrajo hokej na ledu in ima za prebivalce Finske splošno priznan poseben kulturni pomen, glede na velik uspeh finskega moštva v tem mednarodnem turnirju. Zaradi posebne organizacije bi bilo treba svetovna prvenstva v hokeju na ledu obravnavati kot posamezni dogodek, pri katerem tekme med drugimi državami vplivajo tudi na položaj moštev, s katerimi bi Finska morala ali mogla igrati, in na skupen rezultat.

(8)

Svetovna prvenstva v nordijskem smučanju (tek na smučeh, smučarski skoki in nordijska kombinacija), ki jih organizira Mednarodna smučarska zveza (FIS), imajo poseben vsesplošni odziv za prebivalce Finske in splošno priznan poseben kulturni pomen, zlasti glede spodbujanja nacionalne kulturne identitete, ker ima nordijsko smučanje na Finskem status nacionalnega športa.

(9)

Našteti atletski dogodki, in sicer svetovna prvenstva v atletiki, ki jih organizira Mednarodno združenje atletskih zvez (IAAF), in evropska prvenstva v atletiki, ki jih organizira Evropska atletska zveza (EAA), imajo poseben vsesplošni odziv za finske prebivalce in splošno priznan poseben kulturni pomen, zlasti glede spodbujanja nacionalne kulturne identitete, ker so vrhunski finski atleti, ki mednarodno zastopajo Finsko v širokem izboru posameznih disciplin, med svetovno elito v svoji specialnosti.

(10)

Našteti dogodki se običajno predvajajo na brezplačni televiziji in pritegnejo velik del televizijskih gledalcev.

(11)

Zaradi velikega javnega interesa, da se zagotovi javni dostop do predvajanja dogodkov, ki imajo za družbo velik pomen, se zdijo ukrepi Finske sorazmerni in jih je mogoče šteti kot upravičeno odstopanje od temeljne svoboščine opravljanja storitev iz Pogodbe ES.

(12)

Ukrepi Finske so skladni s pravili ES o konkurenci, ker določitev izdajatelja televizijskega programa, ki izpolnjuje pogoje za predvajanje naštetih dogodkov, temelji na objektivnih merilih, ki omogočajo dejansko in potencialno konkurenco pri pridobivanju pravic do predvajanja teh dogodkov. Poleg tega tudi število navedenih dogodkov ni tako nesorazmerno, da bi lahko povzročilo izkrivljenje konkurence na končnih trgih brezplačne in plačljive televizije.

(13)

Sorazmernost finskih ukrepov še utrjuje dejstvo, da nimajo nobenega povratnega učinka in tako nobenega vpliva na izvajanje pravic za predvajanje naštetih dogodkov, pridobljenih pred datumom začetka veljavnosti.

(14)

Komisija je ukrepe, ki jih je priglasila Finska, sporočila drugim državam članicam in predstavila rezultate tega preverjanja na sestanku Odbora, ustanovljenega na podlagi člena 23a Direktive 89/552/EGS z dne 15. novembra 2006. Odbor je sprejel ugodno mnenje o tem sestanku.

(15)

Finski ukrepi so bili sprejeti 22. februarja 2007 in so začeli veljati 1. marca 2007 –

10.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 180/42

(1)

Nacionalni zavarovalni biroji držav članic Evropskega gospodarskega prostora in drugih pridruženih držav so 30. maja 2002 sklenili večstranski sporazum, v nadaljnjem besedilu „Sporazum“. Sporazum je priložen k Odločbi Komisije 2003/564/ES z dne 28. julija 2003 o uporabi Direktive Sveta 72/166/EGS v zvezi s preverjanjem zavarovanja civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil (2), s katero je Komisija določila datum, od katerega naj se države članice vzdržijo preverjanja zavarovanja civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil, ki so običajno na ozemlju ene od držav, ki so podpisale Sporazum in so predmet Sporazuma. Sporazum je bil kasneje s sprejetjem dopolnil št. 1 in 2 razširjen še na druge države.

(2)

Dne 8. marca 2007 so nacionalni zavarovalni biroji držav članic ter Andore, Hrvaške, Islandije, Norveške in Švice podpisale Dopolnilo št. 3 k Sporazumu, s katerim je bil Sporazum razširjen na nacionalne zavarovalne biroje Bolgarije in Romunije. Dopolnilo predvideva praktične rešitve za odpravo preverjanja zavarovanja v primeru vozil, ki so običajno na ozemlju Bolgarije in Romunije in so predmet Sporazuma.

(3)

Zato so izpolnjeni vsi pogoji za odpravo preverjanja zavarovanja civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil v skladu z Direktivo 72/166/EGS v primeru vozil, ki so običajno na ozemlju Bolgarije in Romunije –

10.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 180/43

(1)

Odločba Komisije 2006/415/ES z dne 14. junija 2006 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco podtipa H5N1 pri perutnini v Skupnosti in razveljavitvi Odločbe 2006/135/ES (3) določa nekatere zaščitne ukrepe, ki jih je treba uporabljati za preprečitev širjenja navedene bolezni, vključno z vzpostavitvijo območij A in B po sumu izbruha ali potrjenem izbruhu bolezni.

(2)

Nemčija je obvestila Komisijo o izbruhu H5N1 pri dvoriščni reji perutnine na svojem ozemlju in sprejela ustrezne ukrepe, kot jih določa Odločba 2006/415/ES, vključno z vzpostavitvijo območij A in B, kot določa člen 4 navedene odločbe.

(3)

Komisija je preučila navedene ukrepe v sodelovanju z Nemčijo in presodila, da so meje območij A in B, ki ju je vzpostavil pristojni organ v navedeni državi članici, dovolj oddaljene od dejanskega kraja izbruha. Območji A in B v Nemčiji se zato lahko potrdita in trajanje navedene regionalizacije se lahko določi.

(4)

Odločbo 2006/415/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepe, predvidene s to odločbo, je treba na naslednji seji Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ponovno pregledati –

10.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 180/s3