REX/603
SKUPNA BELA KNJIGA o prihodnosti evropske obrambe Pripravljenost 2030
MNENJE
Strokovna skupina za zunanje odnose
SKUPNA BELA KNJIGA
o prihodnosti evropske obrambe Pripravljenost 2030
(JOIN(2025) 120 final)
Poročevalec: Marcin NOWACKI
Soporočevalec: Carlos Manuel TRINDADE
|
Svetovalec
|
Paulo José FERNANDES PEDROSO (za soporočevalca)
|
|
|
|
|
Zaprosilo
|
11. 4. 2025
|
|
Pravna podlaga
|
člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za zunanje odnose
|
|
Datum sprejetja na seji strokovne skupine
|
12. 6. 2025
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
76/3/6
|
|
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju
|
…
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
…
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
…/…/…
|
1.Sklepi in priporočila
1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira celovito in vključujočo evropsko obrambno strategijo, ki vojaško pripravljenost povezuje s civilno pripravljenostjo, socialno odpornostjo, diplomacijo, mednarodnim pravom ter spodbujanjem miru, demokracije in človekovih pravic. Podpira belo knjigo Evropske komisije in poziva k usklajenemu pristopu EU, ki bo obrambo, mir in varnost obravnaval kot skupne javne dobrine, podprte z močnimi pravnimi, institucionalnimi in finančnimi okviri z demokratičnim nadzorom.
1.2EU mora nujno obravnavati hibridne in konvencionalne grožnje, zmanjšati odvisnost od zunanjih akterjev in okrepiti strateško avtonomijo. Za to so potrebne naložbe v kritične tehnologije s poudarkom na krepitvi evropskih industrijskih in tehnoloških zmogljivosti, da bi Evropa ostala konkurenčna na svetovnem obrambnem trgu.
1.3EESO poudarja, da je potrebna ciljna podpora za mala in srednja podjetja (MSP) ter regionalni razvoj, in se zavzema za poenostavljene postopke, pravičen dostop do financiranja in močnejše povezovanje v obrambne vrednostne verige. S tem se bodo spodbudile inovacije in povečala konkurenčnost obrambne industrije EU, hkrati pa zagotovilo ohranjanje visokih socialnih, okoljskih in delovnih standardov.
1.4Naložbe v obrambo morajo zajemati civilno infrastrukturo, izobraževanje in tehnologije z dvojno rabo, tudi na področjih vojaške medicine in kibernetske varnosti. Strateško predvidevanje, usposabljanje delovne sile ter podpora raziskavam in razvoju na teh področjih so ključnega pomena za zagotavljanje tehnološke prednosti in dolgoročne obrambne zmogljivosti Evrope.
1.5EESO podpira poziv k ukrepanju iz sklepov Evropskega sveta o evropski obrambi, objavljenih 6. marca 2025. EU mora hitro ukrepati, da bi odpravila kritične vrzeli v zmogljivostih, ter uporabiti potrebne instrumente za okrepitev varnosti EU in izboljšanje zaščite svojih državljanov. Naložbe v prometno, energetsko in digitalno infrastrukturo morajo biti usklajene z vojaško mobilnostjo in odpornostjo dobavne verige, da bo evropske obrambne zmogljivosti podpirala trdna industrijska baza.
1.6EESO pozdravlja predlagane mehanizme financiranja, vendar poudarja, da je treba vsem državam članicam zagotoviti enak in pregleden dostop do financiranja. Bistveno je tudi, da ti mehanizmi podpirajo fiskalno pravičnost, spodbujajo socialno kohezijo in zagotavljajo stabilnost, ki je potrebna za razcvet industrijskih panog, povezanih z obrambo, da lahko gospodarstvo, vključno z javnim in zasebnim sektorjem, izpolni zelo pomembno vlogo pri krepitvi evropskih strateških obrambnih zmogljivosti.
1.7EESO podpira pobude za oceno izvedljivosti rešitev, ki so jih sprejele države članice za vzpostavitev stalnega mehanizma za financiranje obrambe, ki bi lahko izhajal iz medvladnega sporazuma in vključeval države, ki niso članice EU.
1.8Izraža zaskrbljenost, da omejena prožnost, ki jo predlaga Evropska komisija z aktiviranjem nacionalnih zaščitnih klavzul za obrambne izdatke, ni jamstvo za to, da se obrambni izdatki ne bodo izvajali na račun socialnih izdatkov. V zvezi s tem EESO predlaga Komisiji, Svetu, Evropskemu parlamentu in državam članicam, naj revidirajo Pakt za stabilnost in rast, da bi v fiskalnem okviru omogočili ukrepe za spodbujanje javnih naložb, ki krepijo rast. Predlaga tudi, naj se jasno določi, da se sredstva za socialno in regionalno kohezijo ne smejo dodeljevati za obrambne izdatke niti na evropski ravni niti na ravni držav članic.
1.9EESO poudarja strateški pomen vzhodnega krila Evrope in poziva k okrepljenemu sodelovanju z državami na prvi črti. To zajema ciljne naložbe v obrambno infrastrukturo, skupno usposabljanje in okrepljeno čezmejno mobilnost za krepitev varnosti in odpornosti EU v regiji.
1.10Nujno je tesno sodelovanje z Natom, tretjimi državami in ključnimi partnerji, kot je Ukrajina. EU bi morala dati prednost skupnemu usposabljanju, izmenjavi tehnologij in čezmejni mobilnosti, kar bi spodbudilo skupne inovacije in okrepilo sodelovanje na področju obrambnih zmogljivosti.
2.Ozadje
2.1EESO poudarja, da je treba varnostno strategijo EU dopolniti s širšo mirovno strategijo po vsej Evropi, katere končni cilj je doseči pravičen in trajen mir. Ta strategija bi morala vključevati tudi okrepljena prizadevanja za spodbujanje miru na svetovnih konfliktnih območjih. Kot je EESO že poudaril v prejšnjih mnenjih, je trajen mir mogoče doseči le s preventivnim odpravljanjem temeljnih vzrokov konfliktov ter spodbujanjem človekovega dostojanstva, enakosti in družbenega napredka. Vsi ukrepi morajo biti strogo v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov (ZN) in mednarodnim pravom, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom.
2.2Evropske javne dobrine prispevajo k skupni blaginji in varnosti vseh Evropejcev. Obrambo bi bilo treba obravnavati kot bistven sestavni del skupnega dobrega, za kar je potrebno usklajeno ukrepanje na ravni EU v skladu z vrednotami in mednarodnimi obveznostmi EU.
2.3EESO se zaveda, da so grožnje demokraciji tesno povezane z evropsko varnostjo. Pojav avtoritarnih in totalitarnih režimov, zlasti v sosednjih regijah, je izziv za regionalno stabilnost in demokratične vrednote. To spreminjajoče se svetovno okolje kaže, kako pomembno je, da EU okrepi svojo varnostno strategijo in hkrati ohrani svoja demokratična načela.
2.4EESO je zaskrbljen tudi zaradi nedavnih trendov v smeri populizma in avtokracije, tako v EU kot med partnericami Nata. Sem sodijo tudi ukrepi sedanje ameriške administracije, ki vzbujajo določeno zaskrbljenost.
2.5To mnenje je neposreden odziv na Belo knjigo o prihodnosti evropske obrambe Pripravljenost 2030, ki jo je Komisija objavila 19. marca 2025. Bela knjiga je skupaj z načrtom za ponovno oborožitev Evrope ReArm pomemben korak naprej pri preoblikovanju obrambnega okolja EU in je povezana s predlogi strategije za Unijo pripravljenosti in nove evropske strategije notranje varnosti ProtectEU.
2.6Bela knjiga vsebuje strateški okvir, ki je v skladu z dolgoletno osredotočenostjo EESO na obrambno in industrijsko politiko. To mnenje temelji na dosedanjem delu EESO in podpira usklajen pristop EU h krepitvi obrambnih zmogljivosti in odpornosti industrije. Odraža tudi nedavno raziskovalno mnenje EESO o financiranju obrambe v EU, v katerem je EESO ponovno potrdil, da je potreben celovit in stabilen finančni okvir.
2.7Kot je zapisano v beli knjigi, je tako v Niinistöjevem kot Draghijevem poročilu poudarjeno, da je pomanjkanje sodelovanja povzročilo znatne neučinkovitosti pri razvoju obrambnih zmogljivosti ter dodatne stroške vsem državam članicam. Razdrobljenost in neustreznost obrambnih izdatkov, zlasti na področju inovacij, ovira napredek novih in prelomnih tehnologij, ki so bistvene za prihodnost evropske obrambe.
2.8Krepitev evropskih obrambnih zmogljivosti mora biti del širše strategije EU za industrializacijo, v okviru katere se ne bi smeli sprejemati ukrepi, ki:
a)bi bili v nasprotju s prizadevanji za vzpostavitev okolja miru in krepitev ekonomske, socialne in regionalne kohezije v EU;
b)bi lahko srednje- in dolgoročno ogrozili varnost EU. Bela knjiga zaznamuje velik premik, saj poziva k obrambni strategiji, ki bo združevala industrijske, tehnološke, družbene in vojaške zmogljivosti.
V tem mnenju se poudarja dejstvo, da je za izboljšanje obrambne pripravljenosti EU potreben celovit pristop, v katerem so inovacije, infrastruktura in odpornost civilne družbe enako pomembni kot vojaška in civilna pripravljenost.
2.9Krepitev evropske sposobnosti za inovacije in proizvodnjo ključne obrambne tehnologije je bistvena za zmanjšanje zanašanja na zunanje dobavitelje. To mnenje poziva k večji podpori MSP in tesnejšemu sodelovanju z raziskovalnimi ustanovami, da bi zadostili obrambnim potrebam in zaščitili strateško avtonomijo.
2.10Da bi zmanjšali tveganja, povezana z zunanjo odvisnostjo, bi bilo treba z nacionalnimi sredstvi in sredstvi EU podpreti razvoj industrije ter zagotavljati, da bi bila kakovostna delovna mesta v Evropi zaščitena in da bi se ustvarila nova, in to ne le na področju varnosti. Socialni pravni red EU (obstoječi predpisi in zakonodaja) se mora konsolidirati, pri čemer ne smejo biti dovoljene nobene izjeme zaradi potrebe po spodbujanju vojaške proizvodnje.
2.11EESO poudarja pomen širitve mednarodnega sodelovanja na področju obrambe, zlasti s ključnimi svetovnimi partnerji, da se okrepi varnostni položaj Evrope. Poudarek bele knjige na mednarodnem sodelovanju se odraža tudi v tem mnenju, ki poziva k močnejšim partnerstvom z izmenjavo tehnologije, usklajenimi obrambnimi strategijami in drugimi ustreznimi ukrepi.
3.Splošne ugotovitve
3.1EU bi morala razmisliti o celoviti varnostni strategiji, ki bi zajemala vojaško varnost, civilno pripravljenost, socialno odpornost, gospodarsko varnost in zaščito pred drugimi grožnjami demokraciji, kot so tuje vmešavanje, kibernetski napadi in dezinformacije. V okviru te strategije bi morali obravnavati tudi podnebne spremembe, digitalni prehod, naravne nesreče in svetovna zdravstvena tveganja, hkrati pa krepiti javne storitve in infrastrukturo ter zagotavljati strateško avtonomijo z močno industrijsko politiko.
3.2EESO meni, da si mora EU prizadevati za skupno obrambno politiko v širšem okviru svoje zunanje in varnostne politike ter vzpostaviti močan evropski obrambni steber. V ta namen je treba nujno sprejeti potrebne zakonodajne in finančne ukrepe. Hkrati mora EU v tesnem sodelovanju z ustreznimi vladami in v okviru resolucij ZN prevzeti dejavno diplomatsko vlogo pri iskanju pravičnega miru v Ukrajini in na drugih konfliktnih območjih, kot je Bližnji vzhod, zlasti glede Palestine in Izraela.
3.3EESO poudarja, da je zaradi ruske agresije potreben trdnejši varnostni okvir EU. Podpira ključno vlogo Ukrajine kot države na prvi črti s strokovnim znanjem na področju obrambe ter poudarja pomen sodelovanja med EU in Ukrajino za krepitev zmogljivosti, inovacij in odpornosti. EESO podpira tudi vključevanje Ukrajine v vojaško mobilnost EU ter skupna obrambna in vesoljska sredstva za strateško sodelovanje.
3.4EESO namenja prednostni pomen vzhodnemu krilu EU, ki bi bilo prva tarča morebitnih hibridnih in vojaških napadov na EU, in podpira pobudo za ščit na vzhodni meji, tj. strategijo integriranega upravljanja meja pod vodstvom držav na prvi črti kot proaktiven korak sodelovanja za okrepitev skupne obrambe in kohezije EU. V zvezi s tem poudarja tudi, da je treba podpreti države članice pri hitrem razvoju njihovih nacionalnih obrambnih zmogljivosti za zaščito bistvenih varnostnih interesov, ne da bi pri tem zavlačevali z nujnimi ukrepi.
3.5 EESO priznava vse večji strateški pomen Arktike za varnost EU. Ker se zaradi podnebnih sprememb odpirajo nove plovne poti in postaja dostop do virov vse bolj sporen, mora EU okrepiti svojo prisotnost pri upravljanju Arktike ter poskrbeti za stabilnost, trajnostni razvoj in miroljubno sodelovanje v tej kritični regiji.
3.6Poudarja pomen varnosti v Sredozemlju za EU, zlasti kar zadeva migracije in pomorsko varnost, saj je pomorski promet izredno pomemben za gospodarstvo EU.
3.7EESO se zavzema za prehodno obdobje, v katerem bi države članice lahko samostojno nabavljale vojaško opremo. Čeprav podpira dolgoročni cilj evropske obrambne avtonomije, je treba takojšnje potrebe po dodatni opremi reševati z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Če bodo imele države članice v naslednjih petih letih možnost kupovanja opreme na trgu, se bodo lahko hitro odzvale na nove grožnje in ohranile operativno pripravljenost.
3.8EESO meni, da je treba prizadevanja nujno osredotočiti na zapolnitev sedanjih kritičnih vrzeli v obrambnih zmogljivostih, da bi zagotovili celovito obrambno pripravljenost in povečali njeno odvračilno zmogljivost, kot je sklenil Evropski svet 6. marca 2025 in kot je navedeno v beli knjigi, Svet pa je to dodatno utemeljil s sprejetjem Uredbe (EU) 2025/1106 z dne 27. maja 2025 o vzpostavitvi instrumenta za varnostne ukrepe za Evropo (SAFE).
3.9Razvoj in uporaba naprednih komunikacijskih in obrambnih tehnologij, kot so 5G in kvantni sistemi, sta bistvena za varne in učinkovite operacije. Krepitev sodelovanja med industrijo, raziskavami in akademskimi krogi bo pospešila inovacije in modernizacijo na teh področjih. Čeprav so partnerstva ključna, so za nekatere strateško občutljive tehnologije morda potrebne prilagojene ali neodvisne pobude, ki jih podpira EU, za zaščito strateškega nadzora in odpornosti.
3.10EESO podpira predlog Komisije o vzpostavitvi instrumenta za varnostne ukrepe za Evropo (SAFE), s katerim bi povečali naložbe v obrambo s posojili, ki jih podpira EU, hkrati pa poudarja potrebo po preglednosti, enakem dostopu in skladnosti z obstoječimi pobudami EU. Ponovno poziva tudi k stabilnemu mehanizmu financiranja, da bi zagotovili dolgoročno doslednost in demokratični nadzor.
3.11V beli knjigi je sodelovanje Evropske investicijske banke (EIB) pri financiranju obrambe obravnavano z ustrezno zadržanostjo. EESO podpira poziv Evropskega sveta svetu guvernerjev EIB, naj nujno še naprej prilagaja prakse EIB za posojila obrambni industriji, zlasti s ponovno oceno seznama izključenih dejavnosti in s povečanjem obsega razpoložljivega financiranja na področju varnosti in obrambe. Meni, da bi se morale potrebne naložbe v vseh sektorjih financirati s skupno izdajo dolžniških instrumentov EU, denominiranih v eurih. Z zadolževanjem na ravni EU se lahko ohrani skupno povpraševanje, podpre socialna kohezija in poveča odpornost.
3.12Pri naložbah v obrambo je treba dati prednost dolgoročnim ciljem pred kratkoročnimi, da bo zmogljivost Evrope ostala trdna in se bo prilagajala na spreminjajoče se varnostne izzive. Poleg tega morajo izdatki za obrambo vključevati naložbe v civilno pripravljenost in družbeno odpornost. EESO ugotavlja, da v beli knjigi manjka ta širši pristop, čeprav je njen cilj preprečevanje konfliktov in kriz.
3.13Visoki stroški energije v Evropi pomenijo izziv za proizvodnjo energetsko intenzivne obrambne opreme. Posledično se veliko ključnih sestavnih delov proizvaja zunaj Evrope, kjer so stroški energije nižji. Zato se je treba osredotočiti na povečanje domače proizvodnje energije in sprejetje ukrepov za preprečevanje visokih cen energije.
3.14EESO se strinja, da je treba podpreti kritične dobavne verige, da se zmanjšajo tveganja in poveča odpornost proizvodnje. Vendar je treba enako pozornost nameniti zagotavljanju vseh vhodnih materialov, ki se uporabljajo v celotnem proizvodnem procesu, sicer lahko pride do ozkih grl.
3.15EESO poziva socialne partnerje, naj se vključijo v tekoče razprave, kot je določeno v paktu za evropski socialni dialog, tako v obrambni industriji kot tudi širše na medsektorski ravni, saj te odločitve vplivajo na celotno družbo.
3.16EESO poziva tudi k okrepitvi mehanizmov za dialog s civilno družbo, da bi bila evropska obrambna strategija skupna in razumljiva širši javnosti, ki bi jo podpirala, ter da bo tudi celovita in vključevala državljansko vzgojo in civilno razsežnost obrambe.
3.17Poudarja pomen naložb v izobraževanje, razvoj spretnosti in strateško predvidevanje na področju obrambe. Za ozaveščanje in pripravljenost širšega prebivalstva bo bistvena državljanska vzgoja. Za doseganje obrambnih ciljev EU je ključno ohraniti usposobljeno delovno silo, vključno z inženirji, tehniki in strokovnjaki za kibernetsko varnost. Za to so potrebni uskladitev izobraževanja s spreminjajočimi se sektorskimi potrebami, izboljšanje poklicnega usposabljanja in spodbujanje dvojnih poklicnih poti. Poleg tega je za izboljšanje zdravja in pripravljenosti osebja bistveno podpreti tehnologije na področju vojaške medicine.
3.18EESO poudarja, da je treba (a) proaktivno vlagati v socialno kohezijo ter v ukrepe za boj proti revščini in neenakosti v EU, da bi ohranili splošno podporo evropskemu projektu in tako preprečili notranje grožnje varnosti EU, in (b) preprečiti rast populističnih, protidemokratičnih in neofašističnih gibanj z izvajanjem politik na ravni EU in držav članic, ki obravnavajo globoke gospodarske in socialne stiske približno 100 milijonov ljudi, ki so revni ali jim grozi revščina.
3.19EESO ponavlja svoje priporočilo, naj Komisija javnost obvešča o izzivih financiranja skupne obrambe, prizadevanjih za varnost in ohranjanju evropskega povezovanja na podlagi miru in solidarnosti. To bi moralo vključevati ozaveščanje mladih o služenju vojaškega roka in vlogi oboroženih sil.
3.20EESO močno priporoča, naj se oblikujejo ciljno usmerjene strategije za podporo MSP, vključno z boljšim dostopom do financiranja, poenostavljenimi postopki in boljšimi mehanizmi vključevanja, da bi se spodbudilo sodelovanje med velikimi konzorciji in manjšimi podjetji ter poskrbelo za pregledno in vključujoče načrtovanje oboroževanja.
3.21MSP so ključna gonilna sila inovacij v obrambnem sektorju. Z osredotočenjem na poenostavitev predpisov in zagotovitvijo enakega dostopa do javnega financiranja v državah članicah bo obrambni sektor odpornejši in konkurenčnejši. Poleg tega mora biti poenostavitev predpisov del širše strategije za spodbujanje konkurenčne in raznolike evropske obrambne industrije, kot je poudarjeno v predlogu za poenostavitev zbirnega svežnja za obrambo. Vendar EESO poudarja, da ukrepi za zmanjšanje birokracije ne bi smeli negativno vplivati na preglednost ali učinkovitost trga. Ravnovesje med konkurenčnostjo in trajnostjo je ključnega pomena, da se prepreči spodkopavanje dolgoročnih socialnih in okoljskih ciljev.
3.22EESO se zavzema za uporabo finančnih instrumentov, kot so posojila z nizkimi obrestnimi merami za obrambne proizvajalce, za katere jamčijo nacionalne vlade, da bi MSP in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo pomagali premagati ovire pri dostopu in razširiti njihovo poslovanje. Čeprav je javno financiranje bistveno, ga je treba dopolniti z javno-zasebnimi partnerstvi ter pospešiti inovacije in uvajanje na kritičnih področjih.
3.23EESO sicer podpira cilj, da se za obrambo nameni do 1,5 % BDP, vendar poudarja, da je treba prispevke iz obrambnega sklada EU pravično dodeliti, da manj razvita obrambna industrija ne bi bila v slabšem položaju.
3.24EESO se zavzema za še višji cilj glede izdatkov in poziva članice Nata, naj za obrambo namenijo najmanj 2,5 % BDP, kar je navedel v mnenju o financiranju obrambe v EU. S tem bi povečali pripravljenost EU za odzivanje na geopolitične grožnje in okrepili čezatlantsko partnerstvo ob spoštovanju suverenosti držav članic in dopolnjevanju varnostnega okvira Nata.
3.25Močno priporoča socialno pogojenost pri financiranju obrambe in varnosti, da se ohranijo lokacije podjetij in zagotovijo kakovostna delovna mesta, boljše zaposlovanje in pogoji dela, kolektivna pogajanja ter popolno spoštovanje pravic delavcev in sindikatov.
3.26EESO priznava osrednjo vlogo vojaške mobilnosti in podpira predloge v beli knjigi za njeno okrepitev. Za olajšanje hitrih vojaških premikov in izboljšanje evropskih prometnih omrežij je treba poenostaviti čezmejne postopke, harmonizirati predpise in posodobiti infrastrukturo z dvojno rabo. Prav tako je še vedno prednostna naloga, da se nemudoma podpre proizvodnja sredstev, opreme in obrambnih materialov, ki jih trenutno primanjkuje.
3.27Trajnostne naložbe v ključne prometne koridorje za vojaško in civilno uporabo so pomembne za odpornost po vsej EU in okrepitev pobud za nemoteno delovanje enotnega trga. Poleg tega so potrebne celovite analize prometne infrastrukture, vključno z analizami peronov ter vagonov za prevoz streliva, težke opreme, surovin in sestavnih delov za obrambo.
3.28EESO pozdravlja priznanje naložb v infrastrukturo, ki so ključne za omogočanje hitrega premikanja vojakov in opreme po Evropi, kar je bistven element boljše pripravljenosti. Nadalje poudarja, da je treba poleg vojaške mobilnosti upoštevati tudi povezljivost, da se zagotovi celovito in nemoteno delovanje prometnih omrežij in objektov po vsej EU.
3.29EESO poudarja pomen usklajevanja infrastrukturnih programov EU, kot je Instrument za povezovanje Evrope (IPE), s spreminjajočimi se prednostnimi nalogami na področju varnosti in obrambe. EU lahko z vključitvijo obrambnih potreb v širše infrastrukturno načrtovanje obravnava regionalne razlike, izboljša dolgoročno povezljivost in okrepi svojo obrambno odpornost.
3.30EESO poudarja, da je pomembno okrepiti tudi mednarodno sodelovanje na področju obrambe z redno izmenjavo informacij, skupnimi sestanki in posebnimi uradniki za usklajevanje iz vsake partnerske države. Poudarja tudi potrebo po odprtosti za sodelovanje s tretjimi državami in priznava, da so globalna partnerstva ključna.
V Bruslju, 12. junija 2025
Predsednik strokovne skupine za zunanje odnose
Dimitris DIMITRIADIS
*
*
*
PRILOGA k MNENJU
strokovne skupine za zunanje odnose
Naslednji amandma, ki je bil med razpravo zavrnjen, je prejel vsaj četrtino glasov (člen 60(2) Poslovnika):
|
AMANDMA 2
REX/603
Skupna bela knjiga o prihodnosti evropske obrambe Pripravljenost 2030
Točka 3.24
Spremeni se tako:
|
Vlagatelji:
BUZEK Tanja
JEAMBRUN Denis
KOLLER Erika
ÖNGÖRUR Berivan
PALMIERI Stefano
QUAREZ Christophe
TRINDADE Carlos Manuel
WAGNSONNER Thomas
|
|
Osnutek mnenja
|
Amandma
|
|
EESO se zavzema za še višji cilj glede izdatkov in poziva članice Nata, naj za obrambo namenijo najmanj 2,5 % BDP, kar je navedel v mnenju o financiranju obrambe v EU. S tem bi povečali pripravljenost EU za odzivanje na geopolitične grožnje in okrepili čezatlantsko partnerstvo ob spoštovanju suverenosti držav članic in dopolnjevanju varnostnega okvira Nata.
|
EESO se zavzema za še višji cilj glede izdatkov in poziva članice Nata, naj hitro uresničijo svoje zaveze glede obrambnih izdatkov v okviru zveze NATO in določijo višino dodatnega financiranja, ki bo potrebno v naslednjih desetih letih. S tem bi povečali pripravljenost EU za odzivanje na geopolitične grožnje in okrepili čezatlantsko partnerstvo ob spoštovanju suverenosti držav članic in dopolnjevanju varnostnega okvira Nata.
|
Rezultat glasovanja:
Za:
42
Proti:
42
Vzdržani:
4
