02014R1301 — SL — 16.06.2019 — 002.001

---

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1301/2014 z dne 18. novembra 2014 o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „energija“ železniškega sistema v Evropski uniji (Besedilo velja za EGP) (UL L 356 12.12.2014, str. 179)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/868 z dne 13. junija 2018	L 149	16	14.6.2018
►M2	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/776 z dne 16. maja 2019	L 139I	108	27.5.2019

popravljena z:

►C1	Popravek, UL L 013, 20.1.2015, str.  13 (1301/2014)
►C2	Popravek, UL L 127, 16.5.2019, str.  80 (št. 1301/2014)

---

▼B

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1301/2014

z dne 18. novembra 2014

o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „energija“ železniškega sistema v Evropski uniji

(Besedilo velja za EGP)

Člen 1

Vsebina

Sprejme se tehnična specifikacija za interoperabilnost (TSI) v zvezi s podsistemom „energija“ železniškega sistema v celotni Evropski uniji, kot je določeno v Prilogi.

Člen 2

Področje uporabe

1.  TSI se uporablja za vsak nov, nadgrajen ali obnovljen „energijski“ podsistem železniškega sistema v Evropski uniji, kot je opredeljeno v ►M2  točki 2.2 Priloge II k Direktivi (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) ◄ .

2.  Brez poseganja v člena 7 in 8 ter točko 7.2 Priloge se TSI uporablja za nove železniške proge v Evropski uniji, ki začnejo obratovati od 1. januarja 2015.

3.  TSI se ne uporablja za obstoječo infrastrukturo železniškega sistema v Evropski uniji, ki 1. januarja 2015 že obratuje na celotnem omrežju ali delu omrežja katere koli države članice, razen če se obnavlja ali nadgrajuje v skladu s ►M2  členom 18 Direktive (EU) 2016/797 ◄ in oddelkom 7.3 Priloge.

▼M2

4.  TSI se uporablja za omrežje železniškega sistema Unije, kot je opisano v Prilogi I k Direktivi (EU) 2016/797, razen za primere iz člena 1(3) in (4) Direktive (EU) 2016/797.

▼B

5.  TSI se uporablja za omrežja z naslednjimi nazivnimi tirnimi širinami: 1 435 mm, 1 520 mm, 1 524 mm, 1 600 mm in 1 668 mm.

6.  Metrična tirna širina je izključena iz tehničnega področja uporabe te TSI.

▼M1 —————

▼B

Člen 4

Posebni primeri

▼M2

1.  V zvezi s posebnimi primeri, navedenimi v oddelku 7.4.2 Priloge, so pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za verifikacijo izpolnjevanja bistvenih zahtev iz Priloge III k Direktivi (EU) 2016/797, določeni v oddelku 7.4.2 Priloge ali z nacionalnimi predpisi v uporabi v državi članici, ki odobri začetek obratovanja zadevnega podsistema iz te uredbe.

▼B

2.  Vsaka država članica v šestih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe drugim državam članicam in Komisiji pošlje naslednje informacije:

▼M2

▼B

Člen 5

Priglasitev dvostranskih sporazumov

1.  Države članice najpozneje do 1. julija 2015 pri Komisiji priglasijo vse nacionalne, dvostranske, večstranske ali mednarodne sporazume med državami članicami in prevozniki v železniškem prometu, upravljavci infrastrukture ali državami nečlanicami, ki so potrebni zaradi zelo posebne ali lokalne narave predvidene storitve v železniškem prometu ali zagotavljajo precej visoke ravni lokalne ali regionalne interoperabilnosti.

Ta obveznost ne velja za sporazume, ki so bili že priglašeni v skladu z Odločbo Komisije 2008/284/ES.

2.  Države članice Komisiji priglasijo tudi vse prihodnje sporazume ali spremembe obstoječih sporazumov.

Člen 6

Projekti v poznejši fazi razvoja

V skladu s členom 9(3) Direktive 2008/57/ES vsaka država članica v enem letu po začetku veljavnosti te uredbe Komisiji pošlje seznam projektov v poznejši fazi razvoja, ki potekajo na njenem ozemlju.

Člen 7

ES-potrdilo o verifikaciji

1.  Za podsistem, ki vključuje komponente interoperabilnosti brez ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo, se v prehodnem obdobju, ki se konča 31. maja 2021, lahko izda ES-potrdilo o verifikaciji, če so izpolnjene zahteve iz točke 6.3 Priloge.

2.  Izdelava, nadgradnja ali obnova podsistema, ki uporablja necertificirane komponente interoperabilnosti, se zaključi v prehodnem obdobju iz odstavka 1, vključno z začetkom obratovanja.

3.  V prehodnem obdobju iz odstavka 1:

4.  Po 1. januarju 2016 so na novo proizvedene komponente interoperabilnosti zajete v ES-izjavi o skladnosti ali primernosti za uporabo.

Člen 8

Ocenjevanje skladnosti

1.  Postopki za ocenjevanje skladnosti, primernosti za uporabo in ES-verifikacijo, določeni v oddelku 6 Priloge, temeljijo na modulih, opredeljenih v Sklepu Komisije 2010/713/EU ( 3 ).

2.  Potrdilo o pregledu tipa ali projektiranja komponent interoperabilnosti velja sedem let. V tem obdobju lahko začnejo nove komponente iste vrste obratovati brez novega ocenjevanja skladnosti.

3.  Potrdila iz poglavja 2, ki so bila izdana v skladu z zahtevami Sklepa Komisije 2011/274/EU (TSI energija za konvencionalne hitrosti) ali Odločbo Komisije 2008/284/ES (TSI energija za visoke hitrosti), ostanejo veljavna do prvotno določenega izteka roka in do takrat novo ocenjevanje skladnosti ni potrebno. Za podaljšanje veljavnosti potrdila se projektiranje ali tip ponovno ocenita le glede novih ali spremenjenih zahtev, opredeljenih v prilogi k tej uredbi.

Člen 9

Izvajanje

1.  V oddelku 7 Priloge so določeni koraki za izvajanje popolnoma interoperabilnega podsistema energija.

Brez poseganja v člen 20 Direktive 2008/57/ES države članice v skladu z oddelkom 7 Priloge pripravijo nacionalni načrt izvajanja, v katerem opišejo svoje ukrepe za uskladitev s to TSI. Države članice do 31. decembra 2015 pošljejo svoj nacionalni načrt izvajanja drugim državam članicam in Komisiji. Državam članicam, ki so svoj načrt izvajanja že poslale, načrta ni treba pošiljati še enkrat.

▼M2 —————

▼B

3.  Države članice tri leta po začetku veljavnosti te uredbe Komisiji pošljejo poročila o izvajanju člena 20 Direktive 2008/57/ES o podsistemu energija. Poročila se bodo obravnavala v okviru odbora, ustanovljenega s členom 29 Direktive 2008/57/ES, TSI v Prilogi pa se bo po potrebi prilagodila.

▼M1

4.  Poleg uporabe sistema za zbiranje podatkov o energiji ob progi (DCS) iz točke 7.2.4 Priloge in brez poseganja v določbe točke 4.2.8.2.8 Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 1302/2014 ( 4 ) države članice zagotovijo, da se do 4. julija 2020 vzpostavi obračunski sistem ob progi, ki bo lahko prejemal podatke iz DCS in jih sprejemal za zaračunavanje. Obračunski sistem ob progi bo omogočal izmenjavo zbranih podatkov za zaračunavanje energije (CEBD) z drugimi sistemi za obračun, potrditev CEBD in dodelitev podatkov o porabi ustreznim stranem. To se bo izvajalo ob upoštevanju ustrezne zakonodaje o trgu energije.

▼B

Člen 10

Inovativne rešitve

1.  Da bi se ohranil korak s tehnološkim napredkom, bodo morda potrebne inovativne rešitve, ki niso skladne s specifikacijami iz Priloge ali za katere se ne morejo uporabiti metode ocenjevanja iz Priloge.

2.  Inovativne rešitve se lahko nanašajo na podsistem energija, njegove dele in njegove komponente interoperabilnosti.

3.  Če se predlaga inovativna rešitev, proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Uniji navede, kako ta rešitev odstopa od ustreznih določb te TSI ali kako jih dopolnjuje, ter odstopanja predloži Komisiji v analizo. Komisija lahko agencijo zaprosi za mnenje o predlagani inovativni rešitvi.

4.  Komisija poda mnenje o predlagani inovativni rešitvi. Če je mnenje pozitivno, se oblikujejo ustrezne funkcionalne specifikacije in specifikacije vmesnikov ter metoda ocenjevanja, ki jih je treba vključiti v TSI, da se omogoči uporaba te inovativne rešitve, in ti se nato vključijo v TSI med postopkom pregleda v skladu s ►M2  členom 5 Direktive (EU) 2016/797 ◄ . Če je mnenje negativno, predlagane inovativne rešitve ni mogoče uporabiti.

5.  Do pregleda TSI se pozitivno mnenje Komisije upošteva kot sprejemljiv način izpolnjevanja skladnosti z bistvenimi zahtevami ►M2  Direktive (EU) 2016/797 ◄ in se lahko uporablja za oceno podsistema.

Člen 11

Razveljavitev

Odločba 2008/284/ES in Sklep 2011/274/EU se razveljavita z učinkom od 1. januarja 2015.

Vendar se še naprej uporabljata za:

Člen 12

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2015. Vendar se lahko dovoljenje za začetek obratovanja v skladu s TSI iz Priloge k tej uredbi izda pred 1. januarjem 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

---

PRILOGA

KAZALO
1.	Uvod
1.1	Tehnično področje uporabe
1.2	Geografsko območje uporabe
1.3	Vsebina te TSI
2.	Opis podsistema energija
2.1	Opredelitev
2.1.1	Oskrba z električno energijo
2.1.2	Geometrija voznega voda in kakovost odjema toka
2.2	Vmesniki z drugimi podsistemi
2.2.1	Uvod
2.2.2	Vmesniki te TSI s TSI varnost v železniških predorih
3.	Bistvene zahteve
4.	Opis značilnosti podsistema
4.1	Uvod
4.2	Funkcionalne in tehnične specifikacije podsistema
4.2.1	Splošne določbe
4.2.2	Osnovni parametri, ki so značilni za podsistem energija
4.2.3	Napetost in frekvenca
4.2.4	Parametri v zvezi z zmogljivostjo sistema oskrbe
4.2.5	Kapaciteta toka, sistemi z enosmernim tokom, mirujoči vlaki
4.2.6	Regenerativno zaviranje
4.2.7	Ureditev usklajevanja električne zaščite
4.2.8	Harmonično nihanje in dinamični učinki za sisteme AC za vlečni napajalni sistem
4.2.9	Geometrija voznega voda
4.2.10	Profil odjemnika toka
4.2.11	Srednja kontaktna sila
4.2.12	Dinamično vedenje in kakovost odjema toka
4.2.13	Razmik odjemnikov toka za projektiranje voznega voda
4.2.14	Material kontaktnega vodnika
4.2.15	Odseki ločevanja faz
4.2.16	Odseki ločevanja sistemov
4.2.17	Sistem za zbiranje podatkov o energiji ob progi
4.2.18	Zaščitni ukrepi pred električnim udarom
4.3	Funkcionalne in tehnične specifikacije za vmesnike
4.3.1	Splošne zahteve
4.3.2	Vmesnik s podsistemom tirna vozila
4.3.3	Vmesnik z infrastrukturnim podsistemom
4.3.4	Vmesnik s podsistemom vodenje-upravljanje in signalizacija
4.3.5	Vmesnik s podsistemom obratovanje in upravljanje prometa
4.4	Predpisi o obratovanju
4.5	Predpisi glede vzdrževanja
4.6	Poklicne kvalifikacije
4.7	Zdravstveni in varnostni pogoji
5.	Komponente interoperabilnosti
5.1	Seznam komponent
5.2	Zmogljivosti in specifikacije komponent
5.2.1	Vozni vod
6.	Ocenjevanje skladnosti komponent interoperabilnosti in ES-verifikacija podsistemov
6.1	Komponente interoperabilnosti
6.1.1	Postopki ocenjevanja skladnosti
6.1.2	Uporaba modulov
6.1.3	Inovativne rešitve za komponente interoperabilnosti
6.1.4	Posebni postopek ocenjevanja za komponento interoperabilnosti – vozni vod
6.1.5	ES-izjava o skladnosti komponent interoperabilnosti voznega voda
6.2	Podsistem energija
6.2.1	Splošne določbe
6.2.2	Uporaba modulov
6.2.3	Inovativne rešitve
6.2.4	Posebni postopki ocenjevanja za podsistem energija
6.3	Podsistemi, ki vključujejo komponente interoperabilnosti brez ES-izjave
6.3.1	Pogoji
6.3.2	Dokumentacija
6.3.3	Vzdrževanje podsistemov, potrjenih v skladu z oddelkom 6.3.1.
7.	Izvajanje TSI energija
7.1	Uporaba te TSI za železniške proge
7.2	Uporaba te TSI za nove, obnovljene ali nadgrajene železniške proge
7.2.1	Uvod
7.2.2	Načrt izvajanja za napetost in frekvenco
7.2.3	Izvedbeni načrt za geometrijo voznega voda
7.2.4	Uporaba sistema za zbiranje podatkov o energiji ob progi
7.3	Uporaba te TSI za obstoječe proge
7.3.1	Uvod
7.3.2	Nadgradnja/obnova voznega voda in/ali oskrbe z električno energijo
7.3.3	Parametri v zvezi z vzdrževanjem
7.3.4	Obstoječi podsistemi, ki niso predmet projekta obnove ali nadgradnje
▼M2
7.3.5.	Preverjanja združljivosti s progo pred uporabo dovoljenih vozil
▼B
7.4	Posebni primeri
7.4.1	Splošno
7.4.2	Seznam posebnih primerov
Dodatek A –	Ocenjevanje skladnosti komponent interoperabilnosti
Dodatek B –	ES-verifikacija podsistema energija
Dodatek C –	Srednja koristna napetost
Dodatek D –	Opredelitev profila odjemnika toka
Dodatek E –	Seznam referenčnih standardov
Dodatek F –	Seznam odprtih točk
Dodatek G –	Glosar

1.   UVOD

▼M2

1.1    Tehnično področje uporabe

Ta TSI zadeva podsistem energija in del podsistema vzdrževanje železniškega sistema v Uniji v skladu s členom 1 Direktive (EU) 2016/797.

Podsistema energija in vzdrževanje sta opredeljena v točki 2.2 oziroma 2.8 Priloge II k Direktivi (EU) 2016/797.

Tehnično področje uporabe te TSI je podrobneje opredeljeno v členu 2 te uredbe.

▼B

1.2    Geografsko območje uporabe

Geografsko območje uporabe te TSI je opredeljeno v členu 2(4) te uredbe.

1.3    Vsebina te TSI

▼M2

▼B

2.   OPIS PODSISTEMA ENERGIJA

2.1    Opredelitev

(a)	elektronapajalne postaje : povezane na primarni strani z visokonapetostno mrežo s transformacijo visoke napetosti na napetost in/ali konverzijo na sistem oskrbe z električno energijo, primeren za vlake. Na sekundarni strani so elektronapajalne postaje povezane s sistemom voznih vodov;

(b)	mesta ločevanja : električna oprema, nameščena na vmesnih lokacijah med elektronapajalnimi postajami, da oskrbuje in povezuje vozne vode ter zagotavlja zaščito, izolacijo in pomožno oskrbo;

(c)	odseki ločevanja : oprema, potrebna za omogočanje prehoda med različnimi električnimi sistemi ali med različnimi fazami istega električnega sistema;

(d)

sistem voznih vodov : sistem, ki napaja vlake, ki vozijo po progi, z električno energijo in jo vlakom prenaša preko odjemnikov toka. Sistem voznih vodov je opremljen tudi z ročnimi in daljinsko vodenimi stikali, ki so potrebna za izolacijo odsekov ali skupin sistema voznih vodov v skladu z operativnimi potrebami. Napajalni vodi so prav tako del voznega omrežja;

(e)	povratni vodnik : vsi vodniki, ki tvorijo predvideno pot povratnega voda. Iz tega razloga je povratni vodnik del podsistema energija in ima vmesnik s podsistemom infrastrukture.

2.1.1    Oskrba z električno energijo

2.1.2    Geometrija voznega voda in kakovost odjema toka

2.2    Vmesniki z drugimi podsistemi

2.2.1    Uvod

2.2.2    Vmesniki te TSI s TSI varnost v železniških predorih

Zahteve za podsistemom energija v zvezi z varnostjo v železniških predorih so določene v TSI, ki zadeva varnost v železniških predorih.

3.   BISTVENE ZAHTEVE

V spodnji preglednici so prikazani osnovni parametri te TSI in njihova skladnost z bistvenimi zahtevami, kot so določene in oštevilčene v Prilogi III k ►M2  Direktivo (EU) 2016/797 ◄ .

4.   OPIS ZNAČILNOSTI PODSISTEMA

4.1    Uvod

4.2    Funkcionalne in tehnične specifikacije podsistema

4.2.1    Splošne določbe

Zmogljivost, ki jo mora doseči podsistem energija, ustreza vsaj zahtevani zmogljivosti železniškega sistema glede:

4.2.2    Osnovni parametri, ki so značilni za podsistem energija

Osnovni parametri, ki so značilni za podsistem energija, so:

4.2.3    Napetost in frekvenca

4.2.4    Parametri v zvezi z zmogljivostjo sistema oskrbe

Upoštevajo se naslednji parametri:

4.2.4.1    Največji vlakovni tok

Projektiranje podsistema energija zagotavlja sposobnost, da električno napajanje doseže navedene zmogljivosti in omogoča obratovanje vlakov z močjo, ki je manjša od 2 MW, brez omejevanja električne moči ali toka.

4.2.4.2    Srednja koristna napetost

Izračunana srednja koristna napetost „na odjemniku toka“ je v skladu z oddelkom 8 (razen oddelka 8.3, ki ga nadomesti točka C.1 Dodatka C) standarda EN 50388:2012. Pri simulaciji se upoštevajo vrednosti dejanskega faktorja moči vlakov. Točka C.2 Dodatka C zagotavlja dodatne informacije k oddelku 8.2 standarda EN 50388:2012.

▼M1

4.2.5    Tok v mirovanju (samo sistemi z enosmernim tokom)

▼B

4.2.6    Regenerativno zaviranje

4.2.7    Ureditev usklajevanja električne zaščite

Projektiranje usklajevanja električne zaščite podsistema energija je v skladu z zahtevami, navedenimi v oddelku 11 standarda EN 50388:2012.

4.2.8    Harmonično nihanje in dinamični učinki za sisteme AC za vlečni napajalni sistem

4.2.9    Geometrija voznega voda

4.2.9.1    Višina kontaktnega vodnika

4.2.9.2    Največji bočni odklon

v državah članicah, ki uporabljajo profil odjemnikov toka v skladu s točko 4.2.8.2.9.2.3 TSI lokomotive in potniška tirna vozila, je največji bočni odklon kontaktnega vodnika od središčne osi odjemnika toka ob bočnem vetru 500 mm.

4.2.10    Profil odjemnika toka

v skladu s točko D.1.2.1.4 Dodatka D in z drugimi vrednostmi v skladu s točko D.1.3 Dodatka D.

v državah članicah, ki uporabljajo profil odjemnikov toka v skladu s točko 4.2.8.2.9.2.3 TSI lokomotive in potniška tirna vozila, je statični profil, ki je na voljo za odjemnik toka, opredeljen v točki D.2 Dodatka D.

4.2.11    Srednja kontaktna sila

▼M2

▼B

4.2.12    Dinamično vedenje in kakovost odjema toka

4.2.13    Razmik odjemnikov toka za projektiranje voznega voda

▼M1

Vozni vod se projektira za najmanj dva odjemnika toka, ki obratujeta drug poleg drugega. Projektirani razmik dveh sosednjih odjemnikov toka, od središčne osi do središčne osi, je enak ali nižji od vrednosti iz stolpca „A“, „B“ ali „C“, izbranega v preglednici 4.2.13:

▼B

4.2.14    Material kontaktnega vodnika

4.2.15    Odseki ločevanja faz

4.2.15.1    Splošno

4.2.15.2    Proge s hitrostmi v ≥ 250 km/h

Lahko se sprejmeta dve vrsti projektiranja odsekov ločevanja faz:

Za podrobne zahteve glej Prilogo A.1.2 standarda EN 50367:2012; ali

4.2.15.3    Proge s hitrostmi v < 250 km/h

V projektiranju odsekov ločevanja so običajno sprejete rešitve, ki so opisane v Prilogi A.1 k standardu EN 50367:2012. Kadar se predlaga drugačna rešitev, je treba dokazati, da je ta rešitev vsaj enako zanesljiva.

4.2.16    Odseki ločevanja sistemov

4.2.16.1    Splošno

4.2.16.2    Dvignjeni odjemniki toka

4.2.16.3    Spuščeni odjemniki toka

▼M1

4.2.17    Sistem za zbiranje podatkov o energiji ob progi

▼B

4.2.18    Zaščitni ukrepi pred električnim udarom

Električna varnost sistema voznih vodov in zaščita pred električnim udarom se dosežeta z izpolnitvijo oddelkov 5.2.1 (samo za javne površine), 5.3.1, 5.3.2, 6.1 in 6.2 (razen zahtev za povezave za tirne tokokroge) standarda EN 50122-1:2011+A1:2011, v zvezi z mejami izmenične napetosti za varnost oseb z upoštevanjem oddelkov 9.2.2.1 in 9.2.2.2 standarda, v zvezi z mejami enosmerne napetosti pa z upoštevanjem oddelkov 9.3.2.1 in 9.3.2.2 standarda.

4.3    Funkcionalne in tehnične specifikacije za vmesnike

4.3.1    Splošne zahteve

Z vidika tehnične združljivosti so vmesniki navedeni po podsistemih po naslednjem vrstnem redu: tirna vozila, infrastruktura, vodenje-upravljanje in signalizacija ter obratovanje in upravljanje prometa.

4.3.2    Vmesnik s podsistemom tirna vozila

4.3.3    Vmesnik z infrastrukturnim podsistemom

4.3.4    Vmesnik s podsistemom vodenje-upravljanje in signalizacija

4.3.5    Vmesnik s podsistemom obratovanje in upravljanje prometa

4.4    Predpisi o obratovanju

▼M2

▼B

4.5    Predpisi glede vzdrževanja

4.6    Poklicne kvalifikacije

Poklicne kvalifikacije osebja, ki se zahtevajo za vodenje in vzdrževanje podsistema energija, so zajete v postopkih, opisanih v sistemu za upravljanje varnosti upravljavca infrastrukture, in niso določene v tej TSI.

4.7    Zdravstveni in varnostni pogoji

5.   KOMPONENTE INTEROPERABILNOSTI

5.1    Seznam komponent

5.2    Zmogljivosti in specifikacije komponent

5.2.1    Vozni vod

5.2.1.1    Geometrija voznega voda

Projektiranje voznega voda je v skladu s točko 4.2.9.

5.2.1.2    Srednja kontaktna sila

Vozni vod se projektira ob upoštevanju srednje kontaktne sile Fm iz točke 4.2.11.

5.2.1.3    Dinamično vedenje

Zahteve za dinamično vedenje voznega voda so določene v točki 4.2.12.

5.2.1.4    Prostor za dvig poligonacijske ročice

Vozni vod se projektira tako, da zagotavlja potreben prostor za dvig, kot je opredeljeno v točki 4.2.12.

5.2.1.5    Razmik odjemnikov toka za projektiranje voznega voda

Vozni vod se projektira za razmik odjemnikov toka, kot je navedeno v točki 4.2.13.

▼M1

5.2.1.6    Tok v mirovanju (samo sistemi z enosmernim tokom)

▼B

Vozni vod za sisteme DC se projektira za zahteve iz točke 4.2.5.

5.2.1.7    Material kontaktnega vodnika

Material kontaktnega vodnika izpolnjuje zahteve iz točke 4.2.14.

6.   OCENJEVANJE SKLADNOSTI KOMPONENT INTEROPERABILNOSTI IN ES-VERIFIKACIJA PODSISTEMOV

Moduli postopkov za ocenjevanje skladnosti, primernosti za uporabo in ES-verifikacijo so opisani v Sklepu Komisije 2010/713/EU.

6.1    Komponente interoperabilnosti

6.1.1    Postopki ocenjevanja skladnosti

6.1.2    Uporaba modulov

CA	Notranji nadzor proizvodnje

CB	ES-pregled tipa

CC	Skladnost s tipom na podlagi notranjega nadzora proizvodnje

CH	Skladnost na podlagi celovitega sistema vodenja kakovosti

CH1	Skladnost na podlagi celovitega sistema vodenja kakovosti in pregleda projektiranja

6.1.3    Inovativne rešitve za komponente interoperabilnosti

Če se za komponento interoperabilnosti predlaga inovativna rešitev, se uporabi postopek iz člena 10 te uredbe.

6.1.4    Posebni postopek ocenjevanja za komponento interoperabilnosti – vozni vod

6.1.4.1    Ocenjevanje dinamičnega vedenja in kakovosti odjema toka

▼M1

6.1.4.2    Ocenjevanje toka v mirovanju (samo sistemi z enosmernim tokom)

▼B

Ocenjevanje skladnosti se izvede za statično silo iz točke 4.2.5 v skladu s Prilogo A.3 k standardu EN 50367:2012.

6.1.5    ES-izjava o skladnosti komponent interoperabilnosti voznega voda

ES-izjavo o skladnosti v skladu z oddelkom 3 Priloge IV k Direktivi 2008/57/ES spremlja izjava, ki določa pogoj uporabe za naslednje parametre:

▼M1

▼B

6.2    Podsistem energija

6.2.1    Splošne določbe

▼M2

▼B

▼M2

▼B

6.2.2    Uporaba modulov

Za postopek ES-verifikacije podsistema energija lahko vložnik ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti izbira med:

6.2.2.1    Uporaba modula SG

V primeru modula SG lahko priglašeni organ upošteva dokazila o pregledih, preveritvah ali preskusih, ki so jih uspešno in v primerljivih okoliščinah opravili drugi organi ali vložnik (ali so bili opravljeni v imenu vložnika).

6.2.2.2    Uporaba modula SH1

Modul SH1 se lahko izbere samo, kadar so dejavnosti, ki so del predvidenega podsistema, ki se preverja (projektiranje, proizvodnja, sestavljanje, namestitev), predmet sistema vodenja kakovosti za projektiranje, proizvodnjo, pregled končnega proizvoda in preskus, ki ga odobri in nadzoruje priglašeni organ.

6.2.3    Inovativne rešitve

Če se za energijski podsistem predlaga inovativna rešitev, se uporabi postopek iz člena 10 te uredbe.

6.2.4    Posebni postopki ocenjevanja za podsistem energija

6.2.4.1    Ocenjevanje srednje koristne napetosti

6.2.4.2    Ocenjevanje regenerativnega zaviranja

6.2.4.3    Ocenjevanje ureditve usklajevanja električne zaščite

Ocenjevanje se dokaže s projektiranjem in delovanjem elektronapajalnih postaj v skladu z oddelkom 15.6 standarda EN 50388:2012.

6.2.4.4    Ocenjevanje harmoničnega nihanja in dinamičnih učinkov za sisteme AC za vlečni napajalni sistem

6.2.4.5    Ocenjevanje dinamičnega vedenja in kakovosti odjema toka (vključitve v podsistem)

6.2.4.6    Ocenjevanje zaščitnih ukrepov pred električnim udarom

6.2.4.7    Ocenjevanje načrta vzdrževanja

6.3    Podsistemi, ki vključujejo komponente interoperabilnosti brez ES-izjave

6.3.1    Pogoji

6.3.2    Dokumentacija

▼M2

▼B

6.3.3    Vzdrževanje podsistemov, potrjenih v skladu z oddelkom 6.3.1.

7.   IZVAJANJE TSI ENERGIJA

▼M2

Države članice pripravijo nacionalni načrt za izvajanje te TSI, pri čemer morajo upoštevati skladnost celotnega železniškega sistema v Evropski uniji. Ta načrt zajema vse projekte v zvezi z novim podsistemom energija ter njegovo obnovo in nadgradnjo v skladu s podrobnostmi iz točk od 7.1 do 7.4 spodaj.

▼B

7.1    Uporaba te TSI za železniške proge

Oddelki 4 do 6 in vse posebne določbe v točkah 7.2 do 7.3 v nadaljevanju se v celoti uporabljajo za proge, zajete v geografsko območje uporabe te TSI, ki bodo začele obratovati kot interoperabilne proge po začetku veljavnosti te TSI.

7.2    Uporaba te TSI za nove, obnovljene ali nadgrajene železniške proge

7.2.1    Uvod

▼M2 —————

▼B

7.2.2    Načrt izvajanja za napetost in frekvenco

7.2.3    Izvedbeni načrt za geometrijo voznega voda

7.2.3.1    Področje uporabe izvedbenega načrta

Izvedbeni načrti držav članic morajo upoštevati naslednje elemente:

7.2.3.2    Izvedbena pravila za sistem tirne širine 1 435 mm

Vozni vod se projektira ob upoštevanju naslednjih pravil:

Če to ni mogoče, vozni vod omogoča uporabo vsaj odjemnika toka z geometrijo glave, določeno v točki 4.2.8.2.9.2.1 (1 600 mm) TSI lokomotive in potniška tirna vozila.

7.2.3.3    Sistemi tirne širine, ki so drugačni od sistema tirne širine 1 435 mm

Vozni vod omogoča uporabo vsaj enega odjemnika toka z geometrijo glave, določeno v točki 4.2.8.2.9.2 TSI lokomotive in potniška tirna vozila.

▼M1

7.2.4

V skladu s točko 4.2.17 teh TSI države članice do 1. januarja 2022 zagotovijo uporabo sistema za zbiranje podatkov o energiji ob progi, ki bo omogočal izmenjavo zbranih podatkov za zaračunavanje energije.

▼B

7.3    Uporaba te TSI za obstoječe proge

▼M2

7.3.1    Uvod

Če se ta TSI uporablja za obstoječe proge, in brez poseganja v točko 7.4 (posebni primeri), se upoštevajo naslednji elementi:

▼B

7.3.2    Nadgradnja/obnova voznega voda in/ali oskrbe z električno energijo

▼M2 —————

▼B

7.3.3    Parametri v zvezi z vzdrževanjem

Pri vzdrževanju energijskega podsistema niso potrebne uradne verifikacije in dovoljenja za začetek obratovanja. Vendar pa se zamenjave v okviru vzdrževanja, kolikor je to upravičeno in izvedljivo, lahko opravijo v skladu z zahtevami te TSI, kar prispeva k razvoju interoperabilnosti.

▼M1

7.3.4

Postopek, ki se uporabi za prikaz ravni skladnosti obstoječih prog z osnovnimi parametri te TSI, je v skladu s Priporočilom 2014/881/EU.

▼M2

7.3.5

Preverjanja združljivosti s progo pred uporabo dovoljenih vozil Postopek in parametri podsistema energija, ki jih mora prevoznik v železniškem prometu uporabiti za preverjanje združljivosti s progo, so opisani v točki 4.2.2.5 in Dodatku D1 k Prilogi k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/773 ( 6 ).

▼B

7.4    Posebni primeri

▼M2

7.4.1    Splošno

Vsi posebni primeri in njihovi zadevni datumi se ponovno proučijo pri prihodnjih revizijah TSI, da se na podlagi ocene njihovega vpliva na varnost, interoperabilnost, čezmejne storitve in koridorje TEN-T ter praktičnega in ekonomskega vpliva njihove ohranitve ali odprave omeji njihovo tehnično in geografsko področje uporabe. Posebej se upošteva razpoložljivost sredstev EU.

Posebni primeri so omejeni na progo ali omrežje, na katerem so nujno potrebni, in upoštevani v postopkih zagotavljanja združljivosti s potjo.

▼B

7.4.2    Seznam posebnih primerov

7.4.2.1    Posebne lastnosti estonskega omrežja

7.4.2.1.1   Napetost in frekvenca (4.2.3)

Najvišja dovoljena napetost voznega voda v Estoniji je 4 kV (v omrežjih DC 3 kV).

7.4.2.2    Posebne lastnosti francoskega omrežja

7.4.2.2.1   Napetost in frekvenca (4.2.3)

Vrednosti in meje napetosti ter frekvence na terminalih elektronapajalne postaje in odjemniku toka certificiranih vodov z enosmernim tokom 1,5 kV:

lahko presegajo vrednosti iz oddelka 4 standarda EN50163:2004 (Umax2 blizu 2 000 V).

7.4.2.2.2   Odseki ločevanja faz – proge s hitrostmi v ≥ 250 km/h (4.2.15.2)

V primeru nadgradnje/obnove prog za visoke hitrosti LN 1, 2, 3 in 4 je dovoljeno posebno projektiranje odsekov ločevanja faz.

7.4.2.3    Posebne lastnosti italijanskega omrežja

7.4.2.3.1   Odseki ločevanja faz – proge s hitrostmi v ≥ 250 km/h (4.2.15.2)

V primeru nadgradnje/obnove proge za visoke hitrosti Rim–Neapelj je dovoljeno posebno projektiranje odsekov ločevanja faz.

7.4.2.4    Posebne lastnosti latvijskega omrežja

7.4.2.4.1   Napetost in frekvenca (4.2.3)

Najvišja dovoljena napetost voznega voda v Latviji je 4 kV (v omrežjih DC 3 kV).

7.4.2.5    Posebne lastnosti litovskega omrežja

7.4.2.5.1   Dinamično vedenje in kakovost odjema toka (4.2.12)

Za obstoječe projektiranje voznega voda se prostor za dvig poligonacijske ročice izračuna v skladu z nacionalnimi tehničnimi predpisi, priglašenimi za ta namen.

7.4.2.6    Posebne lastnosti poljskega omrežja

7.4.2.6.1   Ureditev usklajevanja električne zaščite (4.2.7)

Pri poljskem omrežju DC 3 kV se opomba c v preglednici 7 standarda EN 50388:2012 nadomesti z opombo: Za visoke kratke stike mora biti sprožitev stikala tokokroga zelo hitra. Če je mogoče, se mora sprožiti stikalo tokokroga vlečne enote, da poskusi preprečiti sprožitev stikala tokokroga na elektronapajalni postaji.

7.4.2.7    Posebne lastnosti španskega omrežja

7.4.2.7.1   Višina kontaktnega vodnika (4.2.9.1)

Na nekaterih odsekih prihodnjih prog s hitrostmi v ≥ 250 km/h je lahko nazivna višina kontaktnega vodnika 5,60 m.

7.4.2.7.2   Odseki ločevanja faz – proge s hitrostmi v ≥ 250 km/h (4.2.15.2)

V primeru nadgradnje/obnove obstoječih prog za visoke hitrosti se ohrani posebno projektiranje odsekov ločevanja faz.

7.4.2.8    Posebne lastnosti švedskega omrežja

7.4.2.8.1   Ocenjevanje srednje koristne napetosti (6.2.4.1)

Poleg ocenjevanja srednje koristne napetosti v skladu z oddelkom 15.4 standarda EN 50388:2012 se lahko zmogljivost oskrbe z električno energijo oceni tudi s:

7.4.2.9    Posebne lastnosti omrežja Združenega kraljestva za Veliko Britanijo

7.4.2.9.1   Napetost in frekvenca (4.2.3)

Dovoljeno je nadaljevanje nadgradnje, obnove in širjenje omrežij, opremljenih z elektrifikacijskim sistemom, ki deluje pri 600/750 V DC, ter uporaba napajalnih tirnic v konfiguraciji treh in/ali štirih tirnic v skladu z nacionalnimi tehničnimi predpisi, priglašenimi za ta namen.

Posebni primer za Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, ki velja samo za glavno omrežje v Veliki Britaniji.

7.4.2.9.2   Višina kontaktnega vodnika (4.2.9.1)

Za izgradnjo novega podsistema energija, njegovo nadgradnjo ali obnovo na obstoječi infrastrukturi je dovoljeno projektiranje višine kontaktnega vodnika voznega voda v skladu z nacionalnimi tehničnimi predpisi, priglašenimi za ta namen.

Posebni primer za Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, ki velja samo za glavno omrežje v Veliki Britaniji.

7.4.2.9.3   Največji bočni odklon (4.2.9.2) in profil odjemnika toka (4.2.10)

Za izgradnjo novega podsistema energija, njegovo nadgradnjo ali obnovo na obstoječi infrastrukturi je dovoljen izračun prilagoditve največjemu bočnemu odklonu, verifikacijskim višinam in profilu odjemnika toka v skladu z nacionalnimi tehničnimi predpisi, priglašenimi za ta namen.

Posebni primer za Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, ki velja samo za glavno omrežje v Veliki Britaniji.

7.4.2.9.4   Zaščitni ukrepi pred električnim udarom (4.2.18)

Za nadgradnjo ali obnovo obstoječega podsistema energija ali gradnjo novih podsistemov energija na obstoječi infrastrukturi je namesto v skladu z oddelkom 5.2.1 standarda EN50122-1:2011+A1:2011 dovoljena zasnova zaščitnih ukrepov pred električnim udarom v skladu z nacionalnimi tehničnimi predpisi, priglašenimi za ta namen.

Posebni primer za Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, ki velja samo za glavno omrežje v Veliki Britaniji.

7.4.2.9.5   Ocenjevanje skladnosti voznega voda kot komponente:

V nacionalnih predpisih so lahko opredeljeni postopek ocenjevanja skladnosti v zvezi s točkama 7.4.2.9.2 in 7.4.2.9.3 ter pripadajoča potrdila.

Postopek lahko vključuje ocenjevanje skladnosti delov, ki niso predmet posebnih primerov.

7.4.2.10    Posebne lastnosti v omrežju predora pod Rokavskim prelivom

7.4.2.10.1   Višina kontaktnega vodnika (4.2.9.1)

Za nadgradnjo ali obnovo obstoječega podsistema energija je dovoljeno projektiranje višine kontaktnega vodnika voznega voda v skladu s tehničnimi predpisi, priglašenimi za ta namen.

▼M1 —————

▼B

---

Dodatek A

Ocenjevanje skladnosti komponent interoperabilnosti

A.1   PODROČJE UPORABE

V tem dodatku je navedeno ocenjevanje skladnosti komponente interoperabilnosti (vozni vod) podsistema energija.

Za obstoječe komponente interoperabilnosti se upošteva postopek iz točke 6.1.2.

A.2   ZNAČILNOSTI

Značilnosti komponente interoperabilnosti, ki se ocenjujejo z uporabo modulov CB ali CH1, so v preglednici A.1 označene z X. Proizvodna faza se oceni v okviru podsistema.

---

Dodatek B

ES-verifikacija podsistema energija

B.1   PODROČJE UPORABE

V tem dodatku je navedena ES-verifikacija podsistema energija.

B.2   ZNAČILNOSTI

Značilnosti podsistema, ki se ocenjujejo v različnih fazah projektiranja, namestitve in obratovanja, so v preglednici B.1 označene z X.

---

Dodatek C

Srednja koristna napetost

C.1   VREDNOSTI ZA SREDNJO KORISTNO NAPETOST NA ODJEMNIKU TOKA

Najmanjše vrednosti za srednjo koristno napetost na odjemniku toka v normalnih obratovalnih pogojih so prikazane v preglednici C.1.

C.2   PREDPISI ZA SIMULACIJO

Območje simulacije za izračun U srednja koristna

Čas simulacije za izračun U srednja koristna

---

Dodatek D

Opredelitev profila odjemnika toka

D.1   OPREDELITEV MEHANSKEGA KINEMATIČNEGA PROFILA ODJEMNIKA TOKA

D.1.1    Splošno

D.1.1.1    Prazen prostor, ki se zagotovi za elektrificirane proge

V primeru prog, elektrificiranih z voznim vodom, je treba zagotoviti dodatni prazen prostor:

V tem oddelku je obravnavan prosti prehod odjemnika toka (profil odjemnika toka). Električni razmik upošteva upravljavec infrastrukture.

D.1.1.2    Posebnosti

Profil odjemnika toka se v nekaterih vidikih razlikuje od profila ovire:

D.1.1.3    Oznake in okrajšave

D.1.1.4    Osnovna načela

▼M1

Slika D.1

Mehanski profili odjemnika toka

▼B

Legenda:

Y : središčna os tira.

Y′ : središčna os odjemnika toka – za izpeljavo referenčnega profila prostega prehoda.

Y′′ : središčna os odjemnika toka – za izpeljavo mehanskega kinematičnega profila odjemnika toka.

1 : profil odjemnika toka.

2 : referenčni profil prostega prehoda.

3 : mehanski kinematični profil.

Zahteve glede profila odjemnika toka se doseže samo, če se sočasno zagotovi skladnost mehanskih in električnih profilov.

D.1.2    Specifikacija mehanskega kinematičnega profila odjemnika toka

D.1.2.1    Specifikacija širine mehanskega profila

D.1.2.1.1    Področje uporabe

Širina profila odjemnika toka se v glavnem določi z dolžino in premiki zadevnega odjemnika toka. Razen posebnih pojavov obstajajo v prečnih premikih pojavi, podobni tistim iz profila ovire.

Profil odjemnika toka se upošteva pri naslednjih višinah:

Med tema višinama se lahko upošteva, da se širina profila spreminja linearno.

Različne parametre prikazuje slika D.2.

D.1.2.1.2    Metodologija izračunavanja

Širina profila odjemnika toka se določi z vsoto parametrov, opredeljenih v nadaljevanju. Če proga obratuje z različnimi odjemniki toka, se upošteva največja širina.

Za spodnjo verifikacijsko točko s h = h′u :

Za zgornjo verifikacijsko točko s h = h′o :

OPOMBA: i/a = na notranji/zunanji strani krožnega loka proge.

Za vsako srednjo višino h se širina določi s pomočjo interpolacije:

D.1.2.1.3    Polovična dolžina bw loka odjemnika toka

Polovična dolžina bw loka odjemnika toka je odvisna od vrste uporabljenega odjemnika toka. Profili odjemnikov toka, ki se upoštevajo, so opredeljeni v oddelku 4.2.8.2.9.2 TSI lokomotive in potniška tirna vozila.

D.1.2.1.4    Nagib odjemnika toka ep

Nagib je odvisen predvsem od naslednjih pojavov:

Slika D.2

Specifikacija širine mehanskega kinematičnega profila odjemnika toka pri različnih višinah

Podnapis:

Y : os tira.

1 : referenčni profil prostega prehoda.

2 : mehanski kinematični profil odjemnika toka.

D.1.2.1.5    Dodatni odkloni

Profil odjemnika toka ima posebne dodatne odklone. V primeru standardne tirne širine se uporablja naslednja formula:

Za druge tirne širine se uporabljajo nacionalni predpisi.

D.1.2.1.6    Kvazistatični vpliv

Ker je odjemnik toka nameščen na strehi, imajo kvazistatični vplivi pomembno vlogo pri izračunavanju profila odjemnika toka. Ta vpliv se izračuna na podlagi posebne fleksibilnosti s0′, referenčnega nadvišanja D′0 in referenčnega primanjkljaja nadvišanja I′0 :

Opomba: Odjemniki toka se običajno namestijo na streho električne enote, katere referenčna fleksibilnost s0′ je v splošnem manjša od referenčne fleksibilnosti profila ovire s0.

D.1.2.1.7    Odstopanja

V skladu z opredelitvijo profila je treba upoštevati naslednje pojave:

▼C1

Vsoto zgoraj omenjenih odstopanj zajema Σj.

▼B

D.1.2.2    Specifikacija višine mehanskega profila

Višina profila se določi na podlagi statične višine hcc kontaktnega vodnika na zadevni krajevni točki. Upoštevati je treba naslednje parametre:

Višina mehanskega profila se določi z naslednjo formulo:

D.1.3    Referenčni parametri

Parametri za kinematični mehanski profil odjemnika toka in za določanje največjega bočnega odklona kontaktnega vodnika so:

D.1.4    Izračun največjega bočnega odklona kontaktnega vodnika

Največji bočni odklon kontaktnega vodnika se izračuna ob upoštevanju skupnega premikanja odjemnika toka glede na nazivni položaj tira in prevodno območje (ali delovno dolžino za odjemnike toka brez odprtih koncev valovoda iz prevodnega materiala), na naslednji način:

▼C1

▼B

bw,c – opredeljena v točkah 4.2.8.2.9.1 in 4.2.8.2.9.2 TSI lokomotive in potniška tirna vozila

D.2   SPECIFIKACIJA STATIČNEGA PROFILA ODJEMNIKA TOKA (SISTEM TIRNE ŠIRINE 1 520 mm)

To velja za države članice, ki uporabljajo profil odjemnikov toka v skladu s točko 4.2.8.2.9.2.3 TSI lokomotive in potniška tirna vozila.

Profil odjemnika toka je v skladu s sliko D.3 in preglednico D1.

▼C2

Slika D.3

Statični profil odjemnika toka za sistem tirne širine 1 520 mm

▼B

---

Dodatek E

Seznam referenčnih standardov

---

Dodatek F

Seznam odprtih točk

▼M1

Namerno črtano

▼B

---

Dodatek G

Glosar

---

( 1 ) Direktiva (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji (UL L 138, 26.5.2016, str. 44).

( 2 ) Direktiva (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o varnosti na železnici (UL L 138, 26.5.2016, str. 102).

( 3 ) Sklep Komisije 2010/713/EU z dne 9. novembra 2010 o modulih za postopke ocenjevanja skladnosti, primernosti za uporabo in ES-verifikacije, ki se uporabljajo v tehničnih specifikacijah za interoperabilnost, sprejetih v okviru Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 319, 4.12.2010, str. 1).

( 4 ) Uredba Komisije (EU) št. 1302/2014 z dne 18. novembra 2014 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „tirna vozila – lokomotive in potniška tirna vozila“ železniškega sistema v Evropski uniji (glej stran 228 tega Uradnega lista).

( 5 ) Hitrost obeh vrst odjemnikov toka je najmanj enaka konstrukcijsko določeni hitrosti simuliranega voznega voda.

( 6 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/773 z dne 16. maja 2019 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „vodenje in upravljanje prometa“ železniškega sistema v Evropski uniji ter razveljavitvi Sklepa 2012/757/EU (UL L 139 I, 27.5.2019, str. 5).