cff6208b-9f4b-11ec-83e1-01aa75ed71a1

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

EUROPA
Začetna stran EUR-Lex
EUR-Lex - cff6208b-9f4b-11ec-83e1-01aa75ed71a1 - SL

Pomoč

Nasveti za iskanje

Želite več možnosti iskanja? Uporabite Napredno iskanje

Dokument cff6208b-9f4b-11ec-83e1-01aa75ed71a1

Pomoč

Konsolidirano besedilo: Uredba (EU) št. 691/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2011 o evropskih okoljsko-ekonomskih računih (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.

Dostop do prvotnega pravnega akta

(

Pravni status dokumenta V veljavi

)

Dostop do trenutne različice (24/06/2025) 24/06/2025

HTML

PDF

02011R0691 — SL — 20.02.2022 — 002.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	UREDBA (EU) št. 691/2011 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 6. julija 2011 o evropskih okoljsko-ekonomskih računih (Besedilo velja za EGP) (UL L 192 22.7.2011, str. 1)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA (EU) št. 538/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. aprila 2014	L 158	113	27.5.2014
►M2	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/125 z dne 19. novembra 2021	L 20	40	31.1.2022

▼B

UREDBA (EU) št. 691/2011 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 6. julija 2011

o evropskih okoljsko-ekonomskih računih

(Besedilo velja za EGP)

Člen 1

Vsebina

Ta uredba vzpostavlja skupni okvir za zbiranje, pripravljanje, pošiljanje in ocenjevanje evropskih okoljsko-ekonomskih računov z namenom oblikovanja okoljsko-ekonomskih računov kot satelitskih računov ESR 95 z zagotavljanjem metodologije, skupnih standardov, opredelitev pojmov, razvrstitev in računovodskih pravil, ki jih je treba uporabljati pri pripravi okoljsko-ekonomskih računov.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

„emisija v zrak“ pomeni fizični tok plinastih ali trdnih snovi iz nacionalnega gospodarstva (procesov proizvodnje ali porabe) v ozračje (del okoljskega sistema);

„davek v zvezi z varstvom okolja“ pomeni davek, katerega davčna osnova je fizična enota (ali približek fizične enote) nečesa, kar ima dokazan poseben negativni vpliv na okolje, in ki je v ESR-95 opredeljen kot davek;

„računi snovnih tokov v celotnem gospodarstvu“ (EW-MFA – economy-wide material flow accounts) pomenijo dosledne zbirke snovnih vložkov v nacionalna gospodarstva, spremembe zalog snovi v gospodarstvu in snovne učinke za druga gospodarstva ali okolje;

▼M1

„izdatki za varstvo okolja“ pomeni gospodarske vire, ki jih rezidenčne enote namenijo za varstvo okolja. Varstvo okolja zajema vse dejavnosti in ukrepe, katerih glavni namen je preprečevanje, zmanjševanje ali odprava onesnaževanja ter kakršna koli druga degradacija okolja. Te aktivnosti in ukrepi vključujejo vse ukrepe za obnovo okolja po njegovi degradaciji. Dejavnosti, ki so sicer koristne za okolje, vendar predvsem zadovoljujejo tehnične potrebe ali notranje zahteve za higieno ali zaščito in varnost podjetja ali druge ustanove, so izvzete iz te opredelitve;

„sektor okoljskega blaga in storitev“ pomeni proizvodne dejavnosti nacionalnega gospodarstva, ki ustvarjajo okoljske proizvode (okoljsko blago in storitve). Okoljski proizvodi so proizvodi, izdelani za varstvo okolja, kakor je določeno v točki 4, in upravljanje virov. Upravljanje virov vključuje ohranjanje, vzdrževanje in povečevanje zalog naravnih virov in s tem zaščito pred izčrpavanjem teh naravnih virov;

„računi fizičnega pretoka energije“ pomeni stalno kroženje fizičnega pretoka energije v nacionalnem gospodarstvu, pretok znotraj gospodarstva in pretok v druga gospodarstva ali v okolje.

▼B

Člen 3

Moduli

Okoljsko-ekonomski računi, ki jih je treba pripraviti na podlagi skupnega okvira iz člena 1, se razvrstijo v naslednje module:

(a)

modul za račune emisij v zrak, kakor je določeno v Prilogi I;

(b)

modul za davke v zvezi z varstvom okolja po gospodarski dejavnosti, kakor je določeno v Prilogi II;

(c)

modul za račune snovnih tokov v celotnem gospodarstvu, kakor je določeno v Prilogi III;

▼M1

(d)

modul za račune izdatkov za varstvo okolja, kakor je določeno v Prilogi IV;

(e)

modul za račune okoljskega blaga in storitev, kakor je določeno v Prilogi V;

(f)

modul za račune fizičnega pretoka energije, kakor je določeno v Prilogi VI.

▼B

Vsaka priloga vsebuje naslednje informacije:

(a)

cilje, katerih uresničevanje terja pripravo računov;

(b)

obseg računov;

(c)

seznam značilnosti, za katere je treba pripravljati in pošiljati podatke;

(d)

prvo referenčno leto, pogostnost in roke za pošiljanje podatkov za pripravo računov;

(e)

poročevalne preglednice;

(f)

najdaljše trajanje prehodnih obdobij iz člena 8, za katera Komisija lahko odobri odstopanja.

Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 9 sprejema delegirane akte, kadar je potrebno upoštevati okoljski, gospodarski in tehnični razvoj, za:

(a)

zagotavljanje metodoloških smernic in

(b)

posodabljanje prilog iz odstavka 1 glede informacij iz odstavka 2(c) do (e).

Komisija pri izvajanju pooblastil na podlagi tega odstavka zagotovi, da delegirani akti, ki jih sprejme, državam članicam in poročevalskim enotam ne povzročajo znatnejših dodatnih upravnih bremen.

▼M1

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9, da se specificira energetske proizvode iz oddelka 3 Priloge VI, ki temelji na seznamih iz prilog k Uredbi (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ).

Državam članicam ali poročevalskim oddelkom taki delegirani akti ne smejo naložiti večjega dodatnega bremena. Komisija pri pripravi in kasnejšem posodabljanju seznamov iz prvega pododstavka ustrezno utemelji svoje ukrepe, pri čemer po potrebi uporabi pomoč ustreznih strokovnjakov za analizo stroškovne učinkovitosti, kar vključuje oceno bremena za poročevalske oddelke in oceno stroškov proizvodnje.

Da bi se olajšala enotna uporaba Priloge V, Komisija do 31. decembra 2015 z izvedbenimi akti pripravi okvirno zbirko okoljskega blaga in storitev ter gospodarskih dejavnosti, ki jih zajema Priloga V, na podlagi naslednjih kategorij: okoljske posebne storitve, proizvodi samo za okoljske namene (povezani proizvodi), prilagojeno blago in okoljske tehnologije. Komisija zbirko po potrebi posodablja.

Izvedbeni akti iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

▼B

Člen 4

Pilotne študije

Komisija pripravi program pilotnih študij, ki jih države članice prostovoljno izvajajo v namene razvoja poročanja in izboljšanja kakovosti podatkov, vzpostavljanja dolgoročne serije in razvoja metodologije. V ta program se vključijo tudi pilotne študije, s katerimi se preskusi izvedljivost uvajanja novih modulov okoljsko-ekonomskih računov. Komisija pri pripravi programa zagotovi, da delegirani akti državam članicam in poročevalskim enotam ne povzročajo nobenih dodatnih upravnih ali finančnih bremen.

Komisija oceni in objavi izsledke pilotnih študij, pri čemer upošteva koristi razpoložljivosti podatkov glede na stroške zbiranja podatkov in upravno obremenitev s poročanjem. Ti izsledki se upoštevajo pri predlogih za uvedbo novih modulov okoljsko-ekonomskih računov, ki jih Komisija lahko vključi v poročilo iz člena 10.

Člen 5

Zbiranje podatkov

Države članice v skladu s prilogami k tej uredbi zbirajo podatke, potrebne za opazovanje značilnosti iz člena 3(2)(c).

Države članice ob upoštevanju načela upravne poenostavitve zbirajo potrebne podatke s kombinacijo spodaj naštetih različnih virov:

(a)

raziskav;

(b)

postopkov statističnega ocenjevanja v primerih, pri katerih nekatere značilnosti niso bile opazovane pri vseh enotah;

(c)

administrativnih virov.

Države članice obvestijo Komisijo in zagotovijo podrobne podatke o uporabljenih metodah in virih.

Člen 6

Pošiljanje podatkov Komisiji (Eurostatu)

Države članice pošljejo Komisiji (Eurostatu) podatke, določene v prilogah, vključno z zaupnimi podatki, v rokih, določenih v prilogah.

Podatki se pošiljajo v ustrezni tehnični obliki, ki jo določi Komisija z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

Člen 7

Ocena kakovosti

Za namene te uredbe se za podatke, ki jih je treba poslati, uporabljajo merila kakovosti iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009.

Države članice Komisiji (Eurostatu) predložijo poročilo o kakovosti poslanih podatkov.

Pri uporabi meril kakovosti iz odstavka 1 pri podatkih, ki jih zajema ta uredba, Komisija sprejme izvedbene akte z namenom opredelitve načinov, strukture in časovnih presledkov poročil o kakovosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

Komisija (Eurostat) oceni kakovost poslanih podatkov in lahko v roku enega meseca od prejema podatkov od zadevnih držav članic zahteva, da predložijo dodatne informacije o podatkih oziroma revidiran sklop podatkov.

Člen 8

Odstopanja

Komisija lahko sprejme izvedbene akte s katerimi državam članicam v prehodnih obdobjih iz prilog odobri odstopanja, če so v nacionalnih statističnih sistemih potrebne večje prilagoditve. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

▼M1

Za namene pridobitve odstopanja iz odstavka 1 za priloge I, II in III zadevna država članica Komisiji predloži ustrezno utemeljeno zahtevo do 12. novembra 2011. Za namene pridobitve odstopanja iz odstavka 1 za priloge IV, V in VI zadevna država članica Komisiji predloži ustrezno utemeljeno zahtevo do 17. septembra 2014.

▼B

Člen 9

Izvajanje pooblastila

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

▼M1

Pooblastilo iz člena 3(3) in (4) se prenese na Komisijo za obdobje 5 let od 11. avgusta 2011. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

Pooblastilo iz člena 3(3) in (4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

▼B

Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

▼M1

Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(3) in (4), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

▼B

Člen 10

Poročanje in pregled

Komisija do 31. decembra 2013 in nato vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te uredbe. V tem poročilu se oceni zlasti kakovost poslanih podatkov, metode zbiranja podatkov, upravno breme za države članice in poročevalske enote ter uporabnost in učinkovitost teh statistik.

Poročilo po potrebi in ob upoštevanju izsledkov iz člena 4(2) spremljajo predlogi:

—

za uvedbo novih modulov okoljsko-ekonomskih računov, kot so računi izdatkov in prihodkov, povezanih z varstvom okolja (EPER – Environmental Protection Expenditure and Revenues)/računi izdatkov za varstvo okolja (EPEA – Environmental Protection Expenditure Accounts), sektor okoljskega blaga in storitev (EGSS – Environmental Goods and Services Sector), energetski računi, z okoljem povezani transferji (subvencije), računi izkoriščanja naravnih virov in izdatkov za upravljanje (RUMEA – Resource Use and Management Expenditure Accounts), vodni računi (kvantitativni in kvalitativni), odpadkovni računi, gozdarski računi, računi ekosistemskih storitev, računi snovnih zalog v celotnem gospodarstvu (EW-MSA – Economy-Wide Material Stock Accounts) in meritve neuporabljenih izkopanih zemeljskih snovi (vključno s prstjo),

—

namenjeni nadaljnjemu izboljšanju kakovosti podatkov in metod njihovega zbiranja ter s tem izboljšanju pokritosti in primerljivosti podatkov in zmanjšanju upravnih bremen za podjetja in upravne strukture.

Člen 11

Odbor

Komisiji pomaga Odbor za evropski statistični sistem, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 223/2009. Ta odbor nastopa kot odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabi člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 12

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

PRILOGA I

MODUL ZA RAČUNE EMISIJ V ZRAK

Oddelek 1

CILJI

V računih emisij v zrak so evidentirani in predstavljeni podatki o emisijah v zrak na način, ki je skladen s sistemom nacionalnih računov. V njih so evidentirane emisije v zrak iz nacionalnih gospodarstev; te emisije so razčlenjene po gospodarskih dejavnostih, ki izpuščajo emisije v zrak, kakor je opisano v ESR 95. Gospodarske dejavnosti zajemajo proizvodnjo in porabo.

V tej prilogi so opredeljeni podatki, ki jih morajo države članice zbirati, pripravljati, pošiljati in ocenjevati za račune emisij v zrak. Ti podatki bodo pripravljeni na način, ki povezuje emisije z gospodarskimi dejavnostmi proizvodnje in porabe gospodarskih panog in gospodinjstev. Podatki o neposrednih emisijah, ki se poročajo na podlagi te uredbe, bodo združeni z ekonomskimi preglednicami input-output, preglednicami ponudbe in porabe ter podatki o porabi gospodinjstev, ki se Komisiji (Eurostatu) že poročajo v sklopu poročanja na podlagi ESR 95.

Oddelek 2

OBSEG

Računi emisij v zrak imajo iste sistemske meje kot ESR 95 in prav tako temeljijo na načelu rezidenčnosti.

Pojem rezidenčnost v skladu z ESR 95 temelji na naslednjem načelu: enota je rezidenčna enota države, če je njen gospodarski interes osredotočen na gospodarsko ozemlje te države – tj. kadar na tem ozemlju daljše obdobje (eno leto ali več) opravlja gospodarske dejavnosti.

V računih emisij v zrak so evidentirane emisije, ki izhajajo iz dejavnosti vseh rezidenčnih enot, ne glede na to, kje te emisije geografsko dejansko nastanejo.

V računih emisij v zrak so evidentirani tokovi ostankov plinastih snovi in trdnih delcev, ki izvirajo iz nacionalnega gospodarstva in se sproščajo v ozračje. Za namene te uredbe se pojem „ozračje“ nanaša na del okoljskega sistema. Sistemska meja se nanaša na mejo med nacionalnim gospodarstvom (kot delom gospodarskega sistema) in ozračjem (kot delom okoljskega sistema). Izpuščene snovi so po prečkanju te sistemske meje zunaj človekovega nadzora, postanejo del naravnih snovnih ciklov in lahko sprožijo več vrst okoljskih učinkov.

▼M2

Oddelek 3

SEZNAM ZNAČILNOSTI

Države članice pripravijo statistične podatke o emisijah naslednjih onesnaževal zraka:

Ime	Simbol	Merska enota
Ogljikov dioksid brez emisij iz biomase	CO2	1 000 ton (Gg)
Ogljikov dioksid iz biomase	CO2 iz biomase	1 000 ton (Gg)
Dušikov oksid	N2O	tone (Mg)
Metan	CH4	tone (Mg)
Perfluorirani ogljikovodiki	PFC	tone (Mg) ekvivalenta CO2
Fluorirani ogljikovodiki	HFC	tone (Mg) ekvivalenta CO2
Žveplov heksafluorid in dušikov trifluorid	SF6 NF3	tone (Mg) ekvivalenta CO2
Dušikovi oksidi	NOX	tone (Mg) ekvivalenta NO2
Nemetanske hlapne organske spojine	NMVOC	tone (Mg)
Ogljikov monoksid	CO	tone (Mg)
Delci < 10 μm	PM10	tone (Mg)
Delci < 2,5 μm	PM2,5	tone (Mg)
Žveplovi oksidi	SOX	tone (Mg) ekvivalenta SO2
Amoniak	NH3	tone (Mg)

Vsi podatki se poročajo zaokroženi na eno decimalno mesto.

▼B

Oddelek 4

PRVO REFERENČNO LETO, POGOSTNOST IN ROKI ZA POŠILJANJE PODATKOV

1. Statistični podatki se pripravljajo in pošiljajo na letni ravni.

2. Statistični podatki se pošljejo v 21 mesecih po koncu referenčnega leta.

3. Da bi zadovoljili potrebe uporabnikov po popolnih in pravočasno posredovanih podatkovnih nizih, Komisija (Eurostat) – takoj ko je na voljo dovolj podatkov posameznih držav – pripravi ocene skupnih vrednosti na ravni EU-27 za glavne agregate tega modula. Kadar je le mogoče, Komisija (Eurostat) pripravi in objavi ocene za podatke, ki jih države članice niso posredovale v rokih, določenih v točki 2.

4. Prvo referenčno leto je leto začetka veljavnosti te uredbe.

5. Države članice pri prvem pošiljanju podatkov vključijo letne podatke od leta 2008 do prvega referenčnega leta.

6. Države članice pri vsakem naslednjem pošiljanju podatkov Komisiji predložijo letne podatke za leta n–4, n–3, n–2, n–1 in n, pri čemer je n referenčno leto.

▼M2

Oddelek 5

POROČEVALNE PREGLEDNICE

1. Za vse značilnosti iz oddelka 3 se pripravijo podatki na podlagi hierarhične razvrstitve gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2 (raven agregiranja A*64), ki je popolnoma skladna z ESR-95. Poleg tega se pripravijo podatki za:

—

emisije v zrak iz gospodinjstev,

—

premostitvene postavke, s katerimi so mišljene poročevalne postavke, ki jasno odpravljajo razlike med računi emisij v zrak, ki se sporočajo na podlagi te uredbe, in podatki, ki se poročajo v uradnih nacionalnih popisih emisij v zrak.

2. Hierarhična razvrstitev iz odstavka 1:

Emisije v zrak po gospodarskih panogah – NACE Rev. 2 (A*64)

Emisije v zrak iz gospodinjstev

—

Promet

—

Ogrevanje/hlajenje

—

Drugo

Premostitvene postavke

Računi skupnih emisij v zrak (proizvodne dejavnosti + gospodinjstva) za posamezne značilnosti iz oddelka 3

Minus nacionalni rezidenti v tujini

—

Nacionalna ribiška plovila, ki delujejo v tujini

—

Kopenski promet

—

Vodni promet

—

Zračni promet

Plus nerezidenti na ozemlju

Kopenski promet

Vodni promet

Zračni promet

(+ ali –)

Druge prilagoditve in statistične razlike

Skupne emisije onesnaževala X, kot se poročajo v skladu z UNFCCC ( 2 )/CLRTAP ( 3 )

▼B

Oddelek 6

NAJDALJŠE TRAJANJE PREHODNIH OBDOBIJ

Za izvajanje določb te priloge najdaljše prehodno obdobje traja dve leti od roka za prvo pošiljanje podatkov.

PRILOGA II

MODUL ZA DAVKE V ZVEZI Z VARSTVOM OKOLJA PO GOSPODARSKI DEJAVNOSTI

Oddelek 1

CILJI

V statistiki o davkih v zvezi z varstvom okolja so podatki evidentirani in predstavljeni z vidika davčnih zavezancev na način, ki je popolnoma skladen s podatki, ki se poročajo na podlagi ESR 95. V njej so evidentirani davčni prihodki nacionalnih gospodarstev v zvezi z varstvom okolja po gospodarskih dejavnostih. Gospodarske dejavnosti zajemajo proizvodnjo in porabo.

V tej prilogi so opredeljeni podatki, ki jih morajo države članice zbirati, pripravljati, pošiljati in ocenjevati za davčne prihodke v zvezi z varstvom okolja po gospodarski dejavnosti.

Davčni statistični podatki v zvezi z varstvom okolja lahko neposredno temeljijo na davčnih statističnih podatkih in vladnih finančnih statističnih podatkih, vendar ima uporaba davčnih podatkov, ki se poročajo na podlagi ESR-95, če je ta mogoča, nekatere prednosti.

Davčni statistični podatki v zvezi z varstvom okolja temeljijo na zneskih, evidentiranih v ocenah ali izjavah ali časovno prilagojenih denarnih prejemkih, da se zagotavlja skladnost z ESR-95 in izboljša mednarodna primerljivost.

ESR-95 vsebuje tudi informacije o tem, katere gospodarske panoge in sektorji plačujejo davke. Informacije o davkih, ki se poročajo na podlagi ESR-95, so v računih po institucionalnih sektorjih ter v preglednicah ponudbe in porabe.

Oddelek 2

OBSEG

Davki v zvezi z varstvom okolja imajo iste sistemske meje kot ESR 95 in so sestavljeni iz obveznih nevračljivih plačil v gotovini ali v naravi, ki jih pobira država ali institucije Unije.

Davki v zvezi z varstvom okolja spadajo v naslednje kategorije ESR 95:

—

davki na proizvodnjo in uvoz (D.2),

—

tekoči davki na dohodek, premoženje itd. (D.5),

—

davki na kapital (D.91).

▼M2

Oddelek 3

SEZNAM ZNAČILNOSTI

Države članice pripravijo statistične podatke o davkih v zvezi z varstvom okolja v skladu z naslednjimi značilnostmi:

—

davki na energijo,

—

prometni davki,

—

davki na onesnaževanje,

—

davki na vire.

Države članice kot o ločeni značilnosti poročajo tudi o davčnih prihodkih države, evidentiranih v Evropskem sistemu računov v zvezi z njihovo udeležbo v sistemu EU za trgovanje z emisijami.

Države članice kot o ločeni značilnosti poročajo tudi o drugih davkih v zvezi z varstvom okolja, ki so vključeni v skupne davke na energijo, promet, onesnaževanje ali vire in se pobirajo glede na vsebnost ogljika v gorivih (drugi davki na ogljikov dioksid).

Vsi podatki se sporočajo v milijonih nacionalne valute.

Oddelek 4

PRVO REFERENČNO LETO, POGOSTNOST IN ROKI ZA POŠILJANJE PODATKOV

1. Statistični podatki se pripravljajo in pošiljajo na letni ravni.

2. Statistični podatki se pošljejo v 16 mesecih po koncu referenčnega leta. To velja od referenčnega leta 2020.

3. Da bi zadovoljili potrebe uporabnikov po popolnih in pravočasno posredovanih podatkovnih nizih, Komisija (Eurostat) – takoj ko je na voljo dovolj podatkov posameznih držav – pripravi ocene skupnih vrednosti na ravni EU-27 za glavne agregate tega modula. Kadar je mogoče, Komisija (Eurostat) pripravi in objavi ocene za podatke, ki jih države članice niso posredovale v roku iz točke 2.

4. Prvo referenčno leto je leto 2020.

5. Države članice pri vsakem pošiljanju podatkov Komisiji predložijo letne podatke za leta n – 4, n – 3, n – 2, n – 1 in n, pri čemer je n referenčno leto. Države članice lahko zagotovijo razpoložljive podatke za leta pred letom 2016.

▼B

Oddelek 5

POROČEVALNE PREGLEDNICE

Za vsako od značilnosti iz oddelka 3 se podatki sporočijo z vidika davčnih zavezancev.

V zvezi s proizvajalci se podatki poročajo razčlenjeni na podlagi hierarhične razvrstitve gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2 (raven agregiranja A*64, kakor je določeno v ESR 95).

V zvezi s porabniki se podatki poročajo za:

—

gospodinjstva,

—

nerezidente.

Če davka ni mogoče pripisati nobeni od zgornjih skupin dejavnosti, se podatki sporočijo kot nerazporejeni.

Oddelek 6

NAJDALJŠE TRAJANJE PREHODNIH OBDOBIJ

Za izvajanje določb te priloge najdaljše prehodno obdobje traja dve leti od roka za prvo pošiljanje podatkov.

PRILOGA III

MODUL ZA RAČUNE SNOVNIH TOKOV V CELOTNEM GOSPODARSTVU (EW-MFA)

Oddelek 1

CILJI

Modul za račune snovnih tokov v celotnem gospodarstvu zajema vse trdne, plinaste in tekoče snovi, razen zračnih in vodnih tokov, merjene v masnih enotah na leto. EW-MFA imajo tako kot sistem nacionalnih računov dva glavna namena. Podrobni snovni tokovi zagotavljajo bogato empirično zbirko podatkov za številne analitične študije. Prav tako se uporabljajo za pripravo različnih kazalnikov snovnih tokov v celotnem gospodarstvu za nacionalna gospodarstva.

V tej prilogi so opredeljeni podatki, ki jih morajo države članice zbirati, pripravljati, pošiljati in ocenjevati v zvezi z EW-MFA.

Oddelek 2

OBSEG

Razlikovanje med zalogami in tokovi je temeljno načelo sistema snovnih tokov. Na splošno je tok spremenljivka, ki meri količino v nekem časovnem obdobju, medtem ko je zaloga spremenljivka, ki meri količino v določenem trenutku. EW-MFA temeljijo na načelu tokov. Merijo tokove vhodnih in izhodnih snovi ter sprememb zalog v gospodarstvu v masnih enotah na leto.

EW-MFA so skladni z načeli sistema nacionalnih računov, kot je rezidenčno načelo. Nanašajo se na snovne tokove, povezane z dejavnostmi vseh rezidenčnih enot nacionalnega gospodarstva, ne glede na njihov geografski položaj.

V EW-MFA sta pomembni dve vrsti snovnih tokov, ki prečkajo sistemske meje:

snovni tokovi med nacionalnim gospodarstvom in njegovim naravnim okoljem. Ti so sestavljeni iz pridobivanja snovi (tj. surovin, surovih ali neobdelanih) iz naravnega okolja in izpuščanja snovi (pogosto imenovanih ostanki) v naravno okolje;

snovni tokovi med nacionalnim gospodarstvom in preostalim svetovnim gospodarstvom. To zajema uvoz in izvoz.

Vsi tokovi, ki prečkajo te sistemske meje, so vključeni v EW-MFA, kot tudi dopolnjevanje umetnih zalog. Vsi drugi snovni tokovi v gospodarstvu niso predstavljeni v računih snovnih tokov v celotnem gospodarstvu. To pomeni, da se v EW-MFA obravnava celotno nacionalno gospodarstvo in da npr. medpanožne dostave proizvodov niso obravnavane. Prav tako niso obravnavani naravni tokovi v naravnem okolju.

Oddelek 3

SEZNAM ZNAČILNOSTI

Države članice po potrebi pripravljajo statistične podatke o značilnostih iz oddelka 5 za EW-MFA.

1. Izkoriščanje domačih virov zajema letno količino trdnih, tekočih in plinastih snovi (razen zraka in vode), ki se pridobivajo iz naravnega okolja in se uporabljajo kot vložki v gospodarstvo.

2. Fizični uvoz in fizični izvoz zajemata vse uvoženo ali izvoženo blago v masnih enotah. Blago, s katerim se trguje, zajema blago na vseh stopnjah obdelave, od polizdelkov do končnih izdelkov.

▼M2

Oddelek 4

PRVO REFERENČNO LETO, POGOSTNOST IN ROKI ZA POŠILJANJE PODATKOV

1. Statistični podatki se pripravljajo in pošiljajo na letni ravni.

2. Statistični podatki se pošljejo v 16 mesecih po koncu referenčnega leta. To velja od referenčnega leta 2021.

3. Da bi zadovoljili potrebe uporabnikov po popolnih in pravočasno posredovanih podatkovnih nizih, Komisija (Eurostat) – takoj ko je na voljo dovolj podatkov posameznih držav – pripravi ocene skupnih vrednosti na ravni EU-27 za glavne agregate tega modula. Kadar je mogoče, Komisija (Eurostat) pripravi in objavi ocene za podatke, ki jih države članice niso posredovale v roku iz točke 2.

4. Prvo referenčno leto je leto 2021.

Oddelek 5

POROČEVALNE PREGLEDNICE

Podatki, izraženi v masnih enotah, se pripravijo za značilnosti, navedene v naslednjih preglednicah.

Preglednica A – Domači viri

MF.1

Biomasa

MF.1.1

Pridelki (razen krmnih pridelkov)

MF.1.1.1

Žita

MF.1.1.2

Korenovke, gomoljnice

MF.1.1.3

Rastline za pridelavo sladkorja

MF.1.1.4

Stročnice

MF.1.1.5

Oreščki

MF.1.1.6

Oljnice

MF.1.1.7

Vrtnine

MF.1.1.8

Sadje

MF.1.1.9

Predivnice

MF.1.1.A

Drugi pridelki (razen krmnih pridelkov) d. n.

MF.1.2

Ostanki pridelkov (uporabljeni), krmni pridelki in pašena biomasa

MF.1.2.1

Ostanki pridelkov (uporabljeni)

MF.1.2.1.1

Slama

MF.1.2.1.2

Drugi ostanki pridelkov (listi sladkorne pese in krmne pese itd.)

MF.1.2.2

Krmni pridelki in pašena biomasa

MF.1.2.2.1

Krmni pridelki (vključno s pridelkom biomase iz travinja)

MF.1.2.2.2

Pašena biomasa

MF.1.3

Les

MF.1.3.1

Les (industrijska hlodovina)

MF.1.3.2

Lesno gorivo in drugi izkoriščani les

MF.1.4

Ulov prostoživečih rib, vodnih rastlin in živali, lov in nabiranje

MF.1.4.1

Ulov prostoživečih rib

MF.1.4.2

Vse druge vodne živali in rastline

MF.1.4.3

Lov in nabiranje

MF.2

Kovinske rude (surove rude)

MF.2.1

Železo

MF.2.2

Barvne kovine

MF.2.2.1

Baker

MF.2.2.2

Nikelj

MF.2.2.3

Svinec

MF.2.2.4

Cink

MF.2.2.5

Kositer

MF.2.2.6

Zlato, srebro, platina in druge plemenite kovine

MF.2.2.7

Boksit in druge aluminijeve rude

MF.2.2.8

Uran in torij

MF.2.2.9

Druge barvne kovine

MF.3

Nekovinski minerali

MF.3.1

Marmor, granit, peščenjak, porfir, bazalt, drugi okrasni ali gradbeni kamen (razen skrilavca)

MF.3.2

Kreda in dolomit

MF.3.3

Skrilavec

MF.3.4

Minerali za kemijsko proizvodnjo in gnojila

MF.3.5

Sol

MF.3.6

Apnenec in sadra

MF.3.7

Gline in kaolin

MF.3.8

Pesek in gramoz

MF.3.9

Drugi nekovinski minerali d. n.

MF.3.A

Izkopani zemeljski materiali (vključno z zemljo), samo če so uporabljeni (prostovoljno poročanje)

MF.4

Fosilne energetske surovine/nosilci

MF.4.1

Premog in druge trdne energetske surovine/nosilci

MF.4.1.1

Lignit (rjavi premog)

MF.4.1.2

Črni premog

MF.4.1.3

Oljni skrilavec in katranski pesek

MF.4.1.4

Šota

MF.4.2

Tekoče in plinaste energetske surovine/nosilci

MF.4.2.1

Surova nafta in utekočinjeni zemeljski plin (UZP)

MF.4.2.2

Zemeljski plin

Preglednici B (Uvoz – celotna trgovina) in D (Izvoz – celotna trgovina)

MF.1

Biomasa

MF.1.1

Pridelki (razen krmnih pridelkov)

MF.1.1.1

Žita

MF.1.1.2

Korenovke, gomoljnice

MF.1.1.3

Rastline za pridelavo sladkorja

MF.1.1.4

Stročnice

MF.1.1.5

Oreščki

MF.1.1.6

Oljnice

MF.1.1.7

Vrtnine

MF.1.1.8

Sadje

MF.1.1.9

Predivnice

MF.1.1.A

Drugi pridelki (razen krmnih pridelkov) d. n.

MF.1.2

Ostanki pridelkov (uporabljeni), krmni pridelki in pašena biomasa

MF.1.2.1

Ostanki pridelkov (uporabljeni)

MF.1.2.1.1

Slama

MF.1.2.1.2

Drugi ostanki pridelkov (listi sladkorne pese in krmne pese itd.)

MF.1.2.2

Krmni pridelki in pašena biomasa

MF.1.2.2.1

Krmni pridelki (vključno s pridelkom biomase iz travinja)

MF.1.3

Les

MF.1.3.1

Les (industrijska hlodovina)

MF.1.3.2

Lesno gorivo in drugi izkoriščani les

MF.1.4

Ulov prostoživečih rib, vodnih rastlin in živali, lov in nabiranje

MF.1.4.1

Ulov prostoživečih rib

MF.1.4.2

Vse druge vodne živali in rastline

MF.1.5

Žive živali in živalski proizvodi (razen prostoživečih rib, vodnih rastlin in živali ter živali, ki se lovijo in nabirajo)

MF.1.5.1

Žive živali (razen prostoživečih rib, vodnih rastlin in živali ter živali, ki se lovijo in nabirajo)

MF.1.5.2

Meso in mesni pripravki

MF.1.5.3

Mlečni izdelki, ptiči, jajca in med

MF.1.5.4

Drugi živalski proizvodi (živalska vlakna, koža, krzno, usnje itd.)

MF.1.6

Proizvodi predvsem iz biomase

MF.2

Kovinske rude (surove rude)

MF.2.1

Železo

MF.2.2

Barvne kovine

MF.2.2.1

Baker

MF.2.2.2

Nikelj

MF.2.2.3

Svinec

MF.2.2.4

Cink

MF.2.2.5

Kositer

MF.2.2.6

Zlato, srebro, platina in druge plemenite kovine

MF.2.2.7

Boksit in druge aluminijeve rude

MF.2.2.8

Uran in torij

MF.2.2.9

Druge barvne kovine

MF.2.3

Proizvodi predvsem iz kovin

MF.3

Nekovinski minerali

MF.3.1

Marmor, granit, peščenjak, porfir, bazalt, drugi okrasni ali gradbeni kamen (razen skrilavca)

MF.3.2

Kreda in dolomit

MF.3.3

Skrilavec

MF.3.4

Minerali za kemijsko proizvodnjo in gnojila

MF.3.5

Sol

MF.3.6

Apnenec in sadra

MF.3.7

Gline in kaolin

MF.3.8

Pesek in gramoz

MF.3.9

Drugi nekovinski minerali d. n.

MF.3.B

Proizvodi predvsem iz nekovinskih mineralov

MF.4

Fosilne energetske surovine/nosilci

MF.4.1

Premog in druge trdne energetske surovine/nosilci

MF.4.1.1

Lignit (rjavi premog)

MF.4.1.2

Črni premog

MF.4.1.3

Oljni skrilavec in katranski pesek

MF.4.1.4

Šota

MF.4.2

Tekoče in plinaste energetske surovine/nosilci

MF.4.2.1

Surova nafta in utekočinjeni zemeljski plin (UZP)

MF.4.2.2

Zemeljski plin

MF.4.2.3

Natočena goriva (uvoz: natočile so jih rezidenčne enote v tujini; izvoz: natočile so jih nerezidenčne enote doma)

MF.4.2.3.1

Gorivo za kopenski promet

MF.4.2.3.2

Gorivo za vodni promet

MF.4.2.3.3

Gorivo za zračni promet

MF.4.3

Proizvodi predvsem iz fosilnih energentov

MF.5

Drugi proizvodi

MF.6

Odpadki za končno obdelavo in odstranjevanje

▼B

Oddelek 6

NAJDALJŠE TRAJANJE PREHODNIH OBDOBIJ

Za izvajanje določb te priloge najdaljše prehodno obdobje traja dve leti od roka za prvo pošiljanje podatkov.

▼M1

PRILOGA IV

MODUL ZA RAČUNE IZDATKOV ZA VARSTVO OKOLJA

Oddelek 1

CILJI

Računi izdatkov za varstvo okolja prikazujejo podatke na način, ki je skladen s podatki, sporočenimi na podlagi evropskega sistema računov (ESR), o izdatkih za varstvo okolja, tj. gospodarskih virih, ki jih rezidenčne enote namenijo za varstvo okolja. Taki računi omogočajo zbiranje podatkov o nacionalnih izdatkih za varstvo okolja, ki so opredeljeni kot vsota porab storitev varstva okolja s strani rezidenčnih enot, bruto investicij v osnovna sredstva za dejavnosti varstva okolja in transferjev za varstvo okolja, ki niso nasprotne postavke prejšnjih postavk, zmanjšana za financiranje tujine.

Računi izdatkov za varstvo okolja bi morali uporabiti že obstoječe informacije iz nacionalnih računov (račun proizvodnje in ustvarjanja dohodka; bruto investicije v osnovna sredstva iz NACE, tabele ponudbe in porabe; podatki na podlagi klasifikacije funkcij države), strukturne statistike podjetij, poslovnega registra in drugih virov.

V tej prilogi so opredeljeni podatki, ki jih morajo države članice zbirati, pripravljati, pošiljati in ocenjevati za namene računov izdatkov za varstvo okolja.

Oddelek 2

ZAJETJE

Računi izdatkov za varstvo okolja imajo enake sistemske meje kot ESR in prikazujejo izdatke za varstvo okolja za glavne, stranske in pomožne dejavnosti. Zajeti so naslednji sektorji:

—

država (tudi nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva) in družbe kot institucionalni sektorji, ki opravljajo storitve varstva okolja; specializirani proizvajalci opravljajo storitve varstva okolja kot glavno dejavnost,

—

gospodinjstva, država in družbe kot potrošniki storitev varstva okolja,

—

preostali svet kot upravičenec ali poreklo transferjev za varstvo okolja.

▼M2

Oddelek 3

SEZNAM ZNAČILNOSTI

Države članice pripravijo račune izdatkov za varstvo okolja v skladu z naslednjimi značilnostmi, ki so opredeljene v skladu z ESR:

—

proizvodnja storitev varstva okolja; razlikujejo se tržna proizvodnja, netržna proizvodnja in proizvodnja pomožnih dejavnosti,

—

vmesna potrošnja storitev varstva okolja,

—

vmesna potrošnja storitev varstva okolja za proizvodnjo storitev varstva okolja,

—

uvoz in izvoz storitev varstva okolja,

—

davek na dodano vrednost (DDV) in drugi davki, zmanjšani za subvencije na proizvode, v zvezi s storitvami varstva okolja,

—

bruto investicije v osnovna sredstva in pridobitve minus odtujitve nefinančnih neproizvedenih sredstev za proizvodnjo storitev varstva okolja,

—

končna potrošnja storitev varstva okolja,

—

transferji varstva okolja (prejeti/plačani).

Vsi podatki se sporočajo v milijonih nacionalne valute.

Oddelek 4

PRVO REFERENČNO LETO, POGOSTNOST IN ROKI ZA POŠILJANJE PODATKOV

1. Statistični podatki se pripravljajo in pošiljajo na letni ravni.

2. Statistični podatki se pošljejo v 24 mesecih po koncu referenčnega leta. To velja od referenčnega leta 2020.

3. Da bi zadovoljili potrebe uporabnikov po popolnih in pravočasno posredovanih podatkovnih nizih, Komisija (Eurostat) – takoj ko je na voljo dovolj podatkov posameznih držav – pripravi ocene skupnih vrednosti na ravni EU-28 za glavne agregate tega modula. Kadar je mogoče, Komisija (Eurostat) pripravi in objavi ocene za podatke, ki jih države članice niso posredovale v roku iz točke 2.

4. Prvo referenčno leto je leto 2020.

5. Države članice pri vsakem pošiljanju podatkov Komisiji predložijo letne podatke za leta n – 2, n – 1 in n, pri čemer je n referenčno leto. Države članice lahko zagotovijo razpoložljive podatke za leta pred letom 2018.

Oddelek 5

POROČEVALNE PREGLEDNICE

1. Podatki za značilnosti iz oddelka 3 se sporočajo v razčlenitvi po:

—

vrsti proizvajalcev/potrošnikov storitev varstva okolja, kakor je opredeljeno v oddelku 2,

—

razredih klasifikacije aktivnosti in izdatkov za varovanje okolja (CEPA):

—

CEPA 1

—

CEPA 2

—

CEPA 3

—

CEPA 4

—

CEPA 5

—

CEPA 6

—

vsota CEPA 7, CEPA 8 in CEPA 9

—

naslednjih razčlenitvah NACE za proizvodnjo storitev varstva okolja kot pomožne dejavnosti: NACE Rev. 2 B, C, D, oddelek 36. Podatki za področje C se predložijo kot:

—

NACE C10–C12 – Proizvodnja živil, pijač in tobačnih izdelkov

—

NACE C17 – Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja

—

NACE C19–20 – Proizvodnja koksa, kemikalij ter naftnih derivatov in kemičnih izdelkov

—

NACE C 21–23 – Proizvodnja farmacevtskih izdelkov, izdelkov iz gume, plastičnih izdelkov in drugih nekovinskih izdelkov

—

NACE C 24 – Proizvodnja kovin

—

NACE C 25–30 – Proizvodnja kovinskih izdelkov, vključno s stroji in napravami

—

NACE C13–16, 18, 31–33 – Druge predelovalne dejavnosti

Državam članicam, v katerih skupna vrednost prometa ali število zaposlenih pri eni ali več navedenih razčlenitev NACE znaša manj kot 1 % skupne vrednosti Unije, podatkov za navedene razčlenitve NACE ni treba sporočati.

2. Razredi CEPA iz točke 1 so:

CEPA 1 – varstvo zraka in klime,

CEPA 2 – upravljanje odpadnih voda,

CEPA 3 – ravnanje z odpadki,

CEPA 4 – zaščita in izboljšava tal, podtalnice in površinskih voda,

CEPA 5 – varstvo pred hrupom in vibracijami,

CEPA 6 – varstvo biološke raznolikosti in pokrajine,

CEPA 7 – zaščita pred radiacijo,

CEPA 8 – raziskovanje in razvoj,

CEPA 9 – druge aktivnosti v zvezi z varovanjem okolja.

▼M1

Oddelek 6

NAJDALJŠE TRAJANJE PREHODNIH OBDOBIJ

Najdaljše prehodno obdobje za izvajanje določb te priloge traja dve leti od roka za prvo pošiljanje podatkov.

PRILOGA V

MODUL ZA RAČUNE SEKTORJA OKOLJSKEGA BLAGA IN STORITEV

Oddelek 1

CILJI

Statistika okoljskega blaga in storitev zajema in predstavlja podatke o proizvodnih dejavnostih nacionalnega gospodarstva, ki ustvarjajo okoljske proizvode na način, ki je skladen s podatki, sporočenimi v okviru ESR.

Računi sektorja okoljskega blaga in storitev bi morali uporabiti že obstoječe informacije iz nacionalnih računov, strukturnih statistik podjetij, poslovnih registrov in drugih virov.

V tej prilogi so opredeljeni podatki, ki jih morajo države članice zbirati, pripravljati, pošiljati in ocenjevati za okoljsko blago in storitve.

Oddelek 2

ZAJETJE

Sektor okoljskega blaga in storitev ima enake sistemske meje kot ESR in je sestavljen iz celotnega okoljskega blaga in storitev, ki se ustvarijo v okviru meje proizvodnje. ESR opredeljuje proizvodnjo kot dejavnost, izvajano pod nadzorom in odgovornostjo institucionalne enote, ki za proizvodnjo blaga in storitev uporablja vložek dela, kapitala, blaga in storitev.

Okoljsko blago in storitve spadajo v naslednje kategorije: okoljske posebne storitve, proizvodi samo za okoljske namene (povezani proizvodi), prilagojeno blago in okoljske tehnologije.

▼M2

Oddelek 3

SEZNAM ZNAČILNOSTI

Države članice pripravijo statistične podatke o sektorju okoljskega blaga in storitev v skladu z naslednjimi značilnostmi:

—

proizvodnja celotnega sektorja okoljskega blaga in storitev ter tržnih dejavnosti,

—

izvoz celotnega sektorja okoljskega blaga in storitev,

—

dodana vrednost celotnega sektorja okoljskega blaga in storitev ter tržnih dejavnosti,

—

zaposlovanje v celotnem sektorju okoljskega blaga in storitev ter v tržnih dejavnostih.

Vsi podatki se sporočajo v milijonih nacionalne valute, razen značilnosti „zaposlovanje“, za katero je enota poročanja enakovredna „polnemu delovnemu času“

Oddelek 4

PRVO REFERENČNO LETO, POGOSTNOST IN ROKI ZA POŠILJANJE PODATKOV

1. Statistični podatki se pripravljajo in pošiljajo na letni ravni.

2. Statistični podatki se pošljejo v 22 mesecih po koncu referenčnega leta. To velja od referenčnega leta 2020.

3. Da bi zadovoljili potrebe uporabnikov po popolnih in pravočasno posredovanih podatkovnih nizih, Komisija (Eurostat) – takoj ko je na voljo dovolj podatkov posameznih držav – pripravi ocene skupnih vrednosti na ravni EU-28 za glavne agregate tega modula. Kadar je mogoče, Komisija (Eurostat) pripravi in objavi ocene za podatke, ki jih države članice niso posredovale v roku iz točke 2.

4. Prvo referenčno leto je leto 2020.

Oddelek 5

POROČEVALNE PREGLEDNICE

1. Podatki za značilnosti iz oddelka 3 se sporočajo navzkrižno razvrščeni po:

—

klasifikaciji gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2, razvrščenih kot:

—

NACE A

—

NACE B

—

NACE C

—

NACE D

—

NACE E

—

NACE F

—

NACE J

—

NACE M

—

NACE O

—

NACE P

—

vsota NACE G + NACE H + NACE I + NACE K + NACE L + NACE N + NACE Q + NACE R + NACE S + NACE T + NACE U

—

razredih klasifikacije aktivnosti in izdatkov za varovanje okolja (CEPA) in klasifikacije dejavnosti upravljanja virov (CReMA), razvrščenih kot:

—

CEPA 1

—

CEPA 2

—

CEPA 3

—

CEPA 4

—

CEPA 5

—

CEPA 6

—

vsota CEPA 7, CEPA 8 in CEPA 9

—

CReMA 10

—

CReMA 11

—

CReMA 13

—

CReMA 13A

—

CReMA 13B

—

CReMA 13C

—

CReMA 14

—

vsota CReMA 12, CReMA 15 in CReMA 16

2. Razredi CEPA iz točke 1 so določeni v Prilogi IV. Razredi CReMA iz točke 1 so:

CReMA 10 – upravljanje voda,

CReMA 11 – upravljanje gozdnih virov,

CReMA 12 – upravljanje prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst,

CReMA 13 – upravljanje energetskih virov,

CReMA 13A – proizvodnja energije iz obnovljivih virov,

CReMA 13B – ohranjanje in upravljanje toplote/energije,

CReMA 13C – minimiziranje uporabe energije iz fosilnih goriv kot surovin,

CReMA 14 – upravljanje mineralov,

CReMA 15 – dejavnosti raziskav in razvoja za upravljanje virov,

CReMA 16 – druge dejavnosti upravljanja virov.

▼M1

Oddelek 6

NAJDALJŠE TRAJANJE PREHODNIH OBDOBIJ

Najdaljše prehodno obdobje za izvajanje določb te priloge traja dve leti od roka za prvo pošiljanje podatkov.

PRILOGA VI

MODUL ZA RAČUNE FIZIČNEGA PRETOKA ENERGIJE

Oddelek 1

CILJI

Računi fizičnega pretoka energije predstavljajo podatke o fizičnem pretoku energije, izraženem v terajoulih, na način, ki je v celoti skladen z ESR. Računi fizičnega pretoka energije prikazujejo energetske podatke v odnosu do gospodarskih dejavnosti rezidenčnih enot nacionalnih gospodarstev v razčlenitvi po gospodarskih dejavnostih. Predstavljajo ponudbo in porabo vložkov energije iz naravnih virov, energetskih proizvodov in ostankov energije. Gospodarske dejavnosti zajemajo proizvodnjo, potrošnjo in akumulacijo.

V tej prilogi so opredeljeni podatki, ki jih morajo države članice zbrati, pripraviti, poslati in oceniti za račune fizičnega pretoka energije.

Oddelek 2

ZAJETJE

Računi fizičnega pretoka energije imajo iste sistemske meje kot ESR in prav tako temeljijo na načelu rezidenčnosti.

Po ESR je enota rezidenčna enota države, če je njen gospodarski interes osredotočen na gospodarsko ozemlje te države – tj. kadar na tem ozemlju daljše obdobje (eno leto ali več) opravlja gospodarske dejavnosti.

V računih fizičnega pretoka energije je prikazan fizični pretok energije, ki izhaja iz dejavnosti vseh rezidenčnih enot, ne glede na to, kje ta pretok geografsko dejansko nastane.

Računi fizičnega pretoka energije prikazujejo fizični pretok energije iz okolja do gospodarstva, znotraj gospodarstva in iz gospodarstva nazaj v okolje.

Oddelek 3

SEZNAM ZNAČILNOSTI

Države članice pripravijo statistične podatke o fizičnem pretoku energije v skladu z naslednjimi značilnostmi:

—

pretok fizične energije, razvrščen v tri generične kategorije:

(i)

vložki energije iz naravnih virov;

(ii)

energetski proizvodi;

(iii)

ostanki energije,

—

poreklo fizičnega pretoka energije, razvrščeno v pet kategorij: proizvodnja, potrošnja in akumulacija, preostali svet in okolje,

—

cilj fizičnega pretoka, razvrščen v istih pet kategorij kot poreklo fizičnega pretoka energije.

O vseh podatkih se poroča v terajoulih.

Oddelek 4

PRVO REFERENČNO LETO, POGOSTOST IN ROKI ZA POŠILJANJE PODATKOV

1. Statistični podatki se pripravljajo in pošiljajo na letni ravni.

2. Statistični podatki se pošljejo v 21 mesecih po koncu referenčnega leta.

3. Da bi zadovoljili potrebe uporabnikov po popolnih in pravočasno poslanih podatkovnih nizih, Komisija (Eurostat) – takoj ko je na voljo dovolj podatkov posameznih držav – pripravi ocene skupnih vrednosti na ravni EU-28 za glavne agregate tega modula. Kadar je mogoče, Komisija (Eurostat) pripravi in objavi ocene za podatke, ki jih države članice niso posredovale v roku iz točke 2.

4. Prvo referenčno leto je leto 2015.

5. Države članice pri prvem pošiljanju podatkov vključijo letne podatke od leta 2014 do prvega referenčnega leta.

6. Države članice pri vsakem naslednjem pošiljanju podatkov Komisiji predložijo letne podatke za leta n – 2, n – 1, in n, pri čemer je n referenčno leto. Države članice lahko zagotovijo razpoložljive podatke za leta pred letom 2014.

Oddelek 5

POROČEVALSKE PREGLEDNICE

1. Za značilnosti iz oddelka 3 se sporočajo naslednji podatki v fizičnih enotah:

—

Tabela ponudbe za pretok energije. Prikazuje ponudbo vložkov energije iz naravnih virov, energetskih proizvodov in ostankov energije (v vrsticah) po poreklu, tj. „ponudnikih“ (v stolpcih).

—

Tabela porabe za pretok energije. Prikazuje porabo vložkov energije iz naravnih virov, energetskih proizvodov in ostankov energije (v vrsticah) po ciljih, tj. „uporabnikih“ (v stolpcih).

—

Tabela porabe pretoka energije, pomembne za emisije. Prikazuje porabo vložkov energije iz naravnih virov in energetskih proizvodov, pomembno za emisije, (v vrsticah) po enoti uporabniku in enoti emitentu (v stolpcih).

—

Premostitvena preglednica, v kateri so prikazani različni elementi, ki predstavljajo razliko med energetskimi računi in energetskimi bilancami.

2. Tabele ponudbe in porabe pretoka energije (vključno s pretokom, pomembnim za emisije) imajo skupno obliko v smislu vrstic in stolpcev.

3. Stolpci navajajo poreklo (ponudbo) ali cilje (porabo) fizičnega pretoka. Stolpci so razvrščeni v pet kategorij:

—

„Proizvodnja“ se nanaša na proizvodnjo blaga in storitev. Proizvodne dejavnosti so razvrščene po NACE Rev. 2, podatki pa se sporočajo na ravni agregiranja A*64.

—

„Dejavnosti,potrošnje“ so prikazane skupaj in tudi razdeljeno v tri podrazrede (prevoz, ogrevanje/hlajenje, drugo) za končno potrošnjo gospodinjstev.

—

„Akumulacija“ se nanaša na spremembe zalog energetskih proizvodov v gospodarstvu.

—

„Preostali svet“ prikazuje pretok uvoženih in izvoženih proizvodov.

—

„Okolje“ prikazuje poreklo pretoka naravnih vložkov in cilj ostankov pretoka.

4. Vrstice opisujejo vrsto fizičnega pretoka, razvrščeno kot v prvi alinei oddelka 3.

5. Vložki energije iz naravnih virov, energetski proizvodi in ostanki energije so razvrščeni:

—

vložki energije iz naravnih virov so razvrščeni v neobnovljive vložke energije iz naravnih virov in obnovljive vložke energije iz naravnih virov,

—

energetski proizvodi so razvrščeni v skladu s klasifikacijo, ki se uporablja v evropski energetski statistiki;

—

ostanki energije zajemajo odpadke (brez denarne vrednosti), izgube med ekstrakcijo/odvzemom, distribucijo/prevozom, preoblikovanjem/pretvorbo in hranjenjem ter izravnalne postavke za usklajevanje tabel ponudbe in porabe.

6. „Most“ med kazalnikom načela rezidenčnosti in kazalnikom na podlagi načela teritorialnosti je prikazan za celotno nacionalno gospodarstvo (brez razčlenitve po gospodarskih panogah) in se izračuna tako:

skupna poraba energije po rezidenčnih enotah

–

poraba energije po rezidenčnih enotah v tujini

poraba energije s strani nerezidentov na ozemlju

statistične razlike

bruto nacionalna poraba energije (na podlagi načela teritorialnosti)

Oddelek 6

NAJDALJŠE TRAJANJE PREHODNIH OBDOBIJ

Najdaljše prehodno obdobje za izvajanje določb te priloge traja dve leti od roka za prvo pošiljanje podatkov.

( 1 ) Uredba (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o energetski statistiki (UL L 304, 14.11.2008, str. 1).

( 2 ) Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja.

( 3 ) Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja.

Na vrh

Izberite preskusne funkcije, ki jih želite preveriti.