20.2.2016

SL

Uradni list Evropske unije

C 67/1

---

PRIPOROČILO SVETA

z dne 15. februarja 2016

o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela

(2016/C 67/01)

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 v povezavi s členom 148(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Stopnja brezposelnosti v Uniji je po finančni in gospodarski krizi v letih 2008-2009 dosegla najvišjo raven doslej. Zdaj se ta stopnja znižuje, vendar je stopnja dolgotrajne brezposelnosti še vedno zelo visoka. Dolgotrajna brezposelnost vsako državo članico prizadene različno, zlasti zaradi neenakomernega učinka krize in razlik med državami, kar zadeva makroekonomske razmere, strukturo gospodarstva in delovanje trga dela.

(2)

Po letih šibke rasti in maloštevilnih ustvarjenih delovnih mest je leta 2014 dolgotrajna brezposelnost, ki jo Eurostat opredeljuje kot število ljudi, ki so brez zaposlitve in aktivno iščejo zaposlitev vsaj eno leto, prizadela več kot 12 milijonov delavcev oziroma 5 % aktivnega prebivalstva Unije, od katerih jih je bilo 62 % brez dela najmanj dve zaporedni leti.

(3)

Dolgotrajna brezposelnost vpliva na osebe, ki jih to zadeva, zmanjšuje potencialno rast gospodarstev Unije, povečuje tveganje socialne izključenosti, revščine in neenakosti ter dodatno povečuje stroške socialnih služb in javnih financ. Dolgotrajna brezposelnost vodi k izgubi dohodka, izgubljanju znanj in spretnosti, večji pojavnosti zdravstvenih težav in povečani revščini gospodinjstev.

(4)

Med najbolj izpostavljenimi dolgotrajni brezposelnosti so osebe s skromnim znanjem in spretnostmi ali nizkokvalificirane osebe, državljani tretjih držav, invalidi in pripadniki prikrajšanih manjšin, kot so Romi. Pomembno vlogo ima tudi predhodna zaposlitev osebe, saj so v nekaterih državah sektorski in ciklični vidiki ključni za obrazložitev stalne dolgotrajne brezposelnosti.

(5)

Vsako leto zaradi neuspešnega iskanja zaposlitve obupa in postane neaktivna skoraj petina dolgotrajno brezposelnih oseb v Uniji. Ovire za vključevanje na trg dela so različne in se pogosto kopičijo, zato je za vključevanje nanj potreben po meri narejen in posamezniku prilagojen pristop, pa tudi usklajeno zagotavljanje storitev.

(6)	Dolgotrajno brezposelni predstavljajo polovico števila vseh brezposelnih oseb v Uniji, vendar predstavljajo manj kot petino udeležencev v aktivnih ukrepih na trgu dela. Posledično je delež dolgotrajno brezposelnih, ki prejemajo nadomestila za brezposelnost, majhen (povprečno 24 %).

(7)

Izboljšati bi bilo treba naložbe v človeški kapital in jih narediti učinkovitejše, da bi več ljudi opremili z dobrimi in ustreznimi znanji in spretnostmi ter kompetencami, odpravili pomanjkanje znanj in spretnosti ter s tem postavili temelje za nemoten prehod iz učenja v zaposlitev in stalno zaposljivost. Izboljšanje zmogljivosti in ustreznosti sistemov izobraževanja in usposabljanja bo pripomoglo k znižanju števila novih brezposelnih oseb. V ta namen bi si bilo treba prizadevati za posodabljanje sistemov izobraževanja in usposabljanja v skladu z evropskim semestrom, Sklepi Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) (1) ter Priporočilom 2006/962/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (2).

(8)

Da bi razvili usklajeno strategijo za zaposlovanje, smernice za politike zaposlovanja držav članic 2015 (3) pozivajo k bistvenemu zmanjšanju dolgotrajne in strukturne brezposelnosti z uporabo celovitih strategij, ki se vzajemno dopolnjujejo in vključujejo aktivno, posameznikom prilagojeno podporo za vrnitev na trg dela.

(9)

Medtem ko so države članice še naprej pristojne za izbiro ukrepov na trgu dela, ki so najbolje prilagojeni njihovim razmeram, jih smernice pozivajo k spodbujanju zaposljivosti z naložbami v človeški kapital preko ustreznih in učinkovitih sistemov izobraževanja in usposabljanja, ki dvigajo raven znanja in spretnosti delovne sile. Poleg tega smernice države članice posebej pozivajo, naj spodbujajo sisteme učenja na delovnem mestu, kot je dualno učenje, in nadgradijo poklicno usposabljanje. Na splošno jih pozivajo, naj upoštevajo tudi načela prožne varnosti in okrepijo aktivne ukrepe trga dela z izboljšanjem njihove učinkovitosti, usmeritve, vpliva in obsega ter povezanosti z dohodkovno podporo in zagotavljanjem socialnih storitev.

(10)	Ukrepi, ki se predlagajo v tem priporočilu, bi morali biti v celoti združljivi s priporočili za posamezne države, izdanimi v okviru evropskega semestra, izvajati pa bi se morali ob doslednem upoštevanju pravil Pakta za stabilnost in rast.

(11)

Priporočilo Komisije 2008/867/ES z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (4) določa celostno integrirano strategijo za dejavno vključevanje tistih, ki so izključenih s trga dela, pri čemer združuje ustrezno dohodkovno podporo, vključujoče trge dela in dostop do kakovostnih storitev. Njen namen je olajšati vključevanje v trajnostno in kakovostno zaposlitev dela zmožnim in jim zagotoviti sredstva, zadostna za dostojno življenje.

(12)

Evropski socialni sklad je glavni finančni instrument Unije za odpravo dolgotrajne brezposelnosti. Države članice so za obdobje 2014–2020 podpori vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela dodelile znatna finančna sredstva. Ukrepe, ki se financirajo iz Evropskega socialnega sklada, lahko dopolnjujejo tudi drugi skladi, kot sta Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, v skladu z dodeljenimi sredstvi za ustrezne prednostne naložbe za obdobje 2014–2020, in sicer zlasti s podpiranjem ustvarjanja delovnih mest, modernizacijo javnih služb za zaposlovanje in poklicnega izobraževanja, usposabljanjem za pridobitev znanj in spretnosti ter vseživljenjskim učenjem. V zvezi s tem bi morali v prihodnjih zadevnih razpravah preučiti, kako nadalje okrepiti vključevanje dolgotrajno brezposelnih na trg dela.

(13)	Priporočilo Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (5) poziva k ukrepom, s katerimi bi posameznikom ponudili možnost, da dokažejo znanje, pridobljeno zunaj formalnega izobraževanja in usposabljanja.

(14)	V sklepih Evropskega sveta z dne 14.-15, marca 2013 je poudarjeno, da je odprava brezposelnosti najpomembnejši socialni izziv ter da sta zmanjšanje dolgotrajne brezposelnosti in zagotavljanje polne udeležbe starejših delavcev bistvenega pomena.

(15)	Evropski parlament je dolgotrajno brezposelnost opredelil kot veliko oviro za rast.

(16)

Ob upoštevanju nacionalnih praks bi bilo treba okrepiti prizadevanja za vključevanje na trg dela tistih, ki jih dolgotrajna brezposelnost najbolj prizadene. To pa bi moralo potekati hkrati z izboljšanim postopkom prijave na zavodih za zaposlovanje in drugih pristojnih agencijah, da bi se odpravila pomanjkljiva pokritost s podpornimi ukrepi. Države članice, ki imajo veliko prijavljenih dolgotrajno brezposelnih oseb, lahko pri svojih prizadevanjih dajo prednost že prijavljenim.

(17)

V luči uspešnosti in učinkovitosti bi bil primernejši preventivni pristop. Preventivne in aktivacijske ukrepe, ki so večinoma osredotočeni na začetno obdobje brezposelnosti, bi bilo treba okrepiti in po potrebi dopolniti. Posebni ukrepi za prijavljene dolgotrajno brezposelne bi se morali začeti izvajati najpozneje, ko so ti 18 mesecev brezposelni, saj se takrat v številnih državah članicah spremenijo podporni mehanizmi in storitve za to skupino.

(18)

S posamezniku prilagojenimi pristopi k podpori dolgotrajno brezposelnih bi bilo treba odpraviti ovire, ki vodijo k trajni brezposelnosti, pri čemer je treba posodobiti in dopolniti začetno oceno, opravljeno ob prijavi. To bo dolgotrajno brezposelne osebe usmerjalo k podpornim storitvam, ki so dovolj prilagojene potrebam posameznika, kot so svetovanje glede dolgov, rehabilitacija, storitve socialne podpore, storitve oskrbe, vključevanje migrantov ter nastanitev in prevoz, in katerih cilj je odpraviti ovire za zaposlitev in tem osebam omogočiti dosego jasnih ciljev na poti k zaposlitvi.

(19)

Udeležba delodajalcev pri vključevanju dolgotrajno brezposelnih oseb je ključnega pomena in bi jo bilo treba podpirati s posebnimi storitvami, ki jih zagotavljajo zavodi za zaposlovanje ter jih dopolnjujejo ustrezno ciljno usmerjene finančne spodbude in sodelovanje socialnih partnerjev. Dejavnejša udeležba delodajalcev, ki jo dopolnjujejo ukrepi za krepitev ustvarjanja delovnih mest v gospodarstvu, lahko še poveča učinkovitost ukrepov vključevanja.

(20)

Nedavne pobude politike, kot je Priporočilo Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mlade (6), pozivajo k partnerstvu kot novi metodi za izvajanje socialne politike in politike zaposlovanja. Usklajeno zagotavljanje storitev je ključnega pomena, zlasti v državah članicah, kjer so odgovornosti za podpiranje dolgotrajno brezposelnih razdeljene med javnimi službami za zaposlovanje, centri za socialno delo in lokalno upravo.

(21)

V dogovorih o vključitvi v zaposlovanje, ki so oblikovani tako, da odražajo individualni položaj dolgotrajno brezposelne osebe, bi moral biti podrobno opisan sveženj posamezniku prilagojenih ukrepov, ki so na voljo na nacionalni ravni (kot so ukrepi, ki se nanašajo na trg dela, izobraževanje, usposabljanje in storitve socialne podpore) in katerih namen je podpirati in usposobiti dolgotrajno brezposelne osebe za premagovanje konkretnih ovir za zaposlitev. Taki dogovori bi morali določati cilje, časovne razporede, obveznosti dolgotrajno brezposelnih oseb in ponudbo ponudnika ali ponudnikov storitev ter navesti razpoložljive ukrepe vključevanja.

(22)

Pri ukrepih, ki se predlagajo v tem priporočilu, bi bilo treba upoštevati raznolikost držav članic in njihove različne izhodiščne položaje, kar zadeva makroekonomske razmere, stopnjo dolgotrajne brezposelnosti ter stopnje nihanja, institucionalno ureditev, regionalne razlike in zmogljivost različnih akterjev na trgu dela. Ti ukrepi bi morali dopolnjevati in krepiti sedanji pristop politike številnih držav članic, zlasti z uvedbo prilagodljivih sestavnih delov, kot so posamezniku prilagojen pristop in usklajeno zagotavljanje storitev, ter z vključevanjem delodajalcev.

(23)	To priporočilo dosledno upošteva, utrjuje in krepi temeljne pravice, zlasti kot so določene v členih 29 in 34 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah –

PRIPOROČA DRŽAVAM ČLANICAM, DA:

Podpirajo prijavo iskalcev zaposlitve in močnejšo usmerjenost ukrepov vključevanja na trg dela, med drugim s tesnejšo povezavo z delodajalci.

Prijavljenim dolgotrajno brezposelnim osebam zagotovijo individualne ocene.

Najpozneje po 18 mesecih brezposelnosti dajo dolgotrajno brezposelnim osebam konkretno ponudbo dogovora o vključitvi v zaposlovanje. Za namene tega priporočila je dogovor o vključitvi v zaposlovanje pisni sporazum med prijavljeno dolgotrajno brezposelno osebo in enotno kontaktno točko, katerega namen je olajšati prehod te osebe v zaposlitev na trgu dela.

V ta namen:

Prijava

1.

Spodbujajo prijavo iskalcev zaposlitve na zavodu za zaposlovanje, zlasti z izboljšanim zagotavljanjem informacij o razpoložljivi podpori.

Individualna ocena in pristop

Zavodi za zaposlovanje skupaj z drugimi partnerji, ki podpirajo vključevanje na trg dela, zagotavljajo zadevnim osebam njim osebno prilagojeno svetovanje.

2.

Zagotavljajo, da se prijavljenim dolgotrajno brezposelnim osebam ponudita temeljita individualna ocena in svetovanje najpozneje po 18 mesecih brezposelnosti. Ocena bi morala zajemati možnosti njihove zaposljivosti, ovire za zaposlitev in pretekla prizadevanja na področju iskanja zaposlitve.

3.

Obveščajo prijavljene dolgotrajno brezposelne osebe o ponudbah za delo in razpoložljivi podpori v različnih gospodarskih sektorjih, po potrebi pa tudi v različnih regijah in drugih državah članicah, zlasti prek evropskih služb za zaposlovanje (EURES).

Dogovori o vključitvi v zaposlovanje

Prijavljenim dolgotrajno brezposelnim osebam, ki niso upravičeni do jamstva za mlade, se najpozneje po 18 mesecih brezposelnosti ponudi dogovor o vključitvi v zaposlovanje. Ta mora vključevati vsaj individualno ponudbo storitev za iskanje zaposlitve in podatke o enotni kontaktni točki.

4.

Se v dogovoru o vključitvi v zaposlovanje, ki vključuje ustrezne storitve in ukrepe, ki jih zagotavljajo različne organizacije, osredotočijo na posebne potrebe prijavljenih dolgotrajno brezposelnih oseb. (a) V dogovoru o vključitvi v zaposlovanje bi morali biti podrobno opisani izrecni cilji, časovni razporedi in obveznosti, ki jih mora izpolnjevati prijavljena dolgotrajno brezposelna oseba, kot so dejavna prizadevanja za iskanje službe, sprejemanje ponudb za ustrezno delo, udeležba in sodelovanje v izobraževanjih ali usposabljanjih, prekvalifikacijah ali pri ukrepih za zaposlovanje. (b) V dogovoru o vključitvi v zaposlovanje bi morala biti podrobno opisana tudi ponudba ponudnika ali ponudnikov storitev za dolgotrajno brezposelne osebe. Dogovor o vključitvi v zaposlovanje bi lahko, odvisno od razpoložljivosti v državah članicah in glede na individualne okoliščine prijavljenih dolgotrajno brezposelnih oseb, vključeval pomoč pri iskanju zaposlitve in pomoč v okviru zaposlitve, potrditev neformalnega in priložnostnega učenja, rehabilitacijo, svetovanje in usmerjanje, izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje, delovne izkušnje, socialno podporo, predšolsko vzgojo in varstvo, zdravstvene storitve in storitve dolgotrajne oskrbe, svetovanje glede dolgov ter podporo za nastanitev in prevoz. (c) Dogovor o vključitvi v zaposlovanje bi bilo treba redno spremljati z vidika sprememb individualnih okoliščin, v katerih se znajdejo prijavljene dolgotrajno brezposelne osebe, in ga po potrebi prilagoditi, da bi izboljšali prehod te osebe v zaposlitev.

5.

Vzpostavijo potrebne ureditve, da se zagotovi neprekinjenost storitev in opredeli enotna kontaktna točka, pristojna za podpiranje prijavljenih dolgotrajno brezposelnih oseb z usklajeno ponudbo storitev, z udeležbo razpoložljivih zavodov za zaposlovanje in socialnih služb. Ta kontaktna točka bi lahko temeljila na okviru za medinstitucionalno usklajevanje in/ali bi se lahko opredelila v okviru obstoječih struktur. Ob upoštevanju zakonodaje o varstvu podatkov olajšujejo nemoten in varen prenos ustreznih informacij o že dani podpori prijavljenim dolgotrajno brezposelnim osebam in individualnih ocenah med ustreznimi ponudniki storitev ter tako zagotavljajo neprekinjene storitve. Omogočajo boljše razširjanje ustreznih informacij o prostih delovnih mestih in priložnostih za usposabljanje zadevnim ponudnikom storitev in zagotavljajo, da se s temi informacijami seznanijo dolgotrajno brezposelne osebe.

Tesnejše povezave z delodajalci

6.

Spodbujajo in razvijajo partnerstva med delodajalci, socialnimi partnerji, zavodi za zaposlovanje, vladnimi organi, socialnimi službami ter ponudniki izobraževanja in usposabljanja, da bi se zagotovile storitve, ki bolj ustrezajo potrebam podjetij in prijavljenih dolgotrajno brezposelnih oseb.

7.

Razvijajo storitve za delodajalce, kot so preverjanje prostih delovnih mest, podpora za zaposlitev, mentorstvo in usposabljanje na delovnem mestu ter podpora po zaposlitvi, da se olajša ponovno vključitev prijavljenih dolgotrajno brezposelnih oseb v poklicno življenje.

8.

Osredotočijo vse finančne spodbude na programe, ki podpirajo vključevanje na trg dela, kot so subvencije za zaposlitev brezposelnih in znižanje prispevkov za socialno varnost, da se povečajo možnosti zaposlitve za prijavljene dolgotrajno brezposelne osebe.

PRIPOROČA DRŽAVAM ČLANICAM IN KOMISIJI, DA:

Ocenjevanje in spremljanje

9.

Znotraj Odbora za zaposlovanje in v tesnem sodelovanju z Odborom za socialno zaščito v zvezi z zagotavljanjem socialnih storitev in prihodkov spremljajo izvajanje tega priporočila z večstranskim nadzorom v okviru evropskega semestra, pa tudi s skupnim ocenjevalnim okvirom kazalnikov. Spremljanje bi moralo pokazati, koliko prijavljenih dolgotrajno brezposelnih oseb je našlo zaposlitev, ali so bile trajnostno vključene na trg dela ter v kolikšni meri so bili uporabljeni dogovori o vključitvi v zaposlovanje. K spremljanju naj prispeva evropska mreža javnih služb za zaposlovanje.

10.

Spodbujajo ocenjevanje uspešnosti javnih služb za zaposlovanje pri vključevanju prijavljenih dolgotrajno brezposelnih oseb na trg dela, izmenjavi izkušenj in izmenjavi dobrih praks v okviru primerjalnega učenja evropske mreže javnih služb za zaposlovanje, ki je bilo vzpostavljeno s Sklepom št. 573/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o boljšem sodelovanju med javnimi zavodi za zaposlovanje (JZZ) (7).

11.

Sodelujejo, da bi čim bolje izkoristile evropske strukturne in investicijske sklade, zlasti Evropski socialni sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, v skladu z njihovimi ustreznimi prednostnimi naložbami za programe v obdobju 2014–2020.

PRIPOROČA KOMISIJI, DA:

12.

Podpira in usklajuje prostovoljne pobude in zavezništva družb, ki sodelujejo pri trajnostnem vključevanju dolgotrajno brezposelnih oseb na trg dela.

13.

Podpira projekte socialnih inovacij za vključevanje dolgotrajno brezposelnih oseb na trg dela, zlasti v okviru segmenta Progress Programa Unije za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI).

14.

V sodelovanju z državami članicami in po posvetovanju z zadevnimi deležniki ocenjuje ukrepe, sprejete v odziv na to priporočilo, ter poroča Svetu o rezultatih tega ocenjevanja do 15. februarja 2019.

---

(1)  UL C 119, 28.5.2009, str. 2.

(2)  UL L 394, 30.12.2006, str. 10.

(3)  Sklep Sveta (EU) 2015/1848 z dne 5. oktobra 2015 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic za 2015 (UL L 268, 15.10.2015, str. 28).

(4)  UL L 307, 18.11.2008, str. 11.

(5)  UL C 398, 22.12.2012, str. 1.

(6)  UL C 120, 26.4.2013, str. 1.

(7)  UL L 159, 28.5.2014, str. 32.

---

20.2.2016

SL

Uradni list Evropske unije

C 67/6

---

Menjalni tečaji eura (1)

19. februarja 2016

(2016/C 67/02)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1096
JPY	japonski jen	125,40
DKK	danska krona	7,4625
GBP	funt šterling	0,77715
SEK	švedska krona	9,3838
CHF	švicarski frank	1,1017
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	9,5358
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	27,023
HUF	madžarski forint	309,11
PLN	poljski zlot	4,3777
RON	romunski leu	4,4670
TRY	turška lira	3,2903
AUD	avstralski dolar	1,5605
CAD	kanadski dolar	1,5274
HKD	hongkonški dolar	8,6268
NZD	novozelandski dolar	1,6761
SGD	singapurski dolar	1,5617
KRW	južnokorejski won	1 368,69
ZAR	južnoafriški rand	17,1380
CNY	kitajski juan	7,2378
HRK	hrvaška kuna	7,6180
IDR	indonezijska rupija	14 988,04
MYR	malezijski ringit	4,6836
PHP	filipinski peso	52,843
RUB	ruski rubelj	85,1924
THB	tajski bat	39,668
BRL	brazilski real	4,4854
MXN	mehiški peso	20,2927
INR	indijska rupija	75,9715

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

---

20.2.2016

SL

Uradni list Evropske unije

C 67/7

---

Obvestilo Komisije o veljavnih obrestnih merah za vračilo državne pomoči in o referenčnih obrestnih merah/diskontnih stopnjah za 28 držav članic, ki veljajo od 1. marca 2016

(Objavljeno v skladu s členom 10 Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 (UL L 140, 30.4.2004, str. 1))

(2016/C 67/03)

Izhodiščne obrestne mere so izračunane v skladu s Sporočilom Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (UL C 14, 19.1.2008, str. 6). Glede na uporabo referenčne obrestne mere je izhodiščni obrestni meri še vedno treba prišteti ustrezno razliko, določeno v tem obvestilu. Diskontni stopnji je tako treba prišteti razliko 100 bazičnih točk. V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 271/2008 z dne 30. januarja 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 794/2004 se tudi obrestna mera za vračilo državne pomoči izračuna tako, da se izhodiščni obrestni meri doda 100 bazičnih točk, razen če ni s posebno odločbo določeno drugače.

Spremenjene obrestne mere so prikazane v odebeljenem tisku.

Prejšnja razpredelnica je objavljena v UL C 15, 16.1.2016, str. 8.

Od	Do	AT	BE	BG	CY	CZ	DE	DK	EE	EL	ES	FI	FR	HR	HU	IE	IT	LT	LU	LV	MT	NL	PL	PT	RO	SE	SI	SK	UK
1.3.2016	…	0,06	0,06	1,63	0,06	0,46	0,06	0,30	0,06	0,06	0,06	0,06	0,06	1,92	1,37	0,06	0,06	0,06	0,06	0,06	0,06	0,06	1,83	0,06	1,65	– 0,22	0,06	0,06	1,04
1.2.2016	29.2.2016	0,09	0,09	1,63	0,09	0,46	0,09	0,36	0,09	0,09	0,09	0,09	0,09	1,92	1,37	0,09	0,09	0,09	0,09	0,09	0,09	0,09	1,83	0,09	1,65	– 0,22	0,09	0,09	1,04
1.1.2016	31.1.2016	0,12	0,12	1,63	0,12	0,46	0,12	0,36	0,12	0,12	0,12	0,12	0,12	1,92	1,37	0,12	0,12	0,12	0,12	0,12	0,12	0,12	1,83	0,12	1,65	– 0,22	0,12	0,12	1,04

---

20.2.2016

SL

Uradni list Evropske unije

C 67/8

---

Obvestilo Komisije v zvezi z začetkom uporabe Regionalne konvencije o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu ali protokolov o pravilih o poreklu, ki določajo diagonalno kumulacijo med pogodbenicami k tej konvenciji

(2016/C 67/04)

Za uporabo diagonalne kumulacije porekla med pogodbenicami (1) Regionalne konvencije o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (2) (v nadaljnjem besedilu: konvencija) se zadevne pogodbenice prek Evropske komisije medsebojno obvestijo o veljavnih pravilih o poreklu z drugimi pogodbenicami.

Na podlagi teh obvestil priložene razpredelnice navajajo datum, s katerim se diagonalna kumulacija začne uporabljati.

Datumi iz razpredelnice 1 se nanašajo na:

—	začetek uporabe diagonalne kumulacije na podlagi člena 3 Dodatka I h konvenciji, če se zadevni sporazum o prosti trgovini sklicuje na konvencijo; v tem primeru se pred datumom nahaja „(C)“,

—	začetek uporabe protokolov o pravilih o poreklu, ki določajo diagonalno kumulacijo, priloženih zadevnemu sporazumu o prosti trgovini, pa v drugih primerih.

Treba je opozoriti, da se diagonalna kumulacija lahko uporablja le, če so pogodbenice končne izdelave in pogodbenice namembnega kraja sklenile sporazume o prosti trgovini, ki vsebujejo enaka pravila o poreklu, pri čemer vse pogodbenice sodelujejo pri postopku pridobitve porekla, npr. vse pogodbenice, iz katerih uporabljeni materiali izvirajo. Materiali s poreklom iz pogodbenice, ki s pogodbenicami končne izdelave in pogodbenicami namembnega kraja ni sklenila sporazuma, se obravnavajo kot materiali brez porekla. Posebni primeri so navedeni v pojasnjevalnih opombah, ki zadevajo pan-evro-mediteranske protokole o pravilih o poreklu blaga (3).

Datumi iz razpredelnice 2 se nanašajo na začetek uporabe protokolov o pravilih o poreklu, ki določajo diagonalno kumulacijo in so priloženi sporazumom o prosti trgovini med EU, Turčijo in državami, udeleženimi v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu. Kadar se na konvencijo sklicuje sporazum o prosti trgovini med pogodbenicami iz te razpredelnice, se v razpredelnico 1 doda datum, pred katerim se nahaja „(C)“.

Opozoriti je treba tudi, da so materiali s poreklom iz Turčije, ki jih zajema carinska unija EU-Turčija, lahko vključeni kot materiali s poreklom za namen diagonalne kumulacije med Evropsko unijo in državami, ki sodelujejo v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu in za katere velja protokol o poreklu.

Oznake za pogodbenice iz razpredelnice so navedene spodaj.

—	Evropska unija	EU
—	Države Efte:	— Islandija IS — Švica (vključno z Lihtenštajnom) (4) CH (+LI) — Norveška NO
—	Ferski otoki	FO
—	Države, vključene v barcelonski proces:	— Alžirija DZ — Egipt EG — Izrael IL — Jordanija JO — Libanon LB — Maroko MA — Zahodni breg in Gaza PS — Sirija SY — Tunizija TN
—	Turčija	TR
—	Države, vključene v stabilizacijsko-pridružitveni proces EU:	— Albanija AL — Bosna in Hercegovina BA — nekdanja jugoslovanska republika Makedonija MK (5) — Črna gora ME — Srbija RS — Kosovo (6) KO
—	Republika Moldavija	MD

To obvestilo nadomesti obvestilo 2015/C 214/05 (UL C 214, 30.6.2015, str. 5).

Razpredelnica 1

Začetek uporabe pravil o poreklu, ki določajo diagonalno kumulacijo v pan-evro-mediteranskem območju

		Države Efte				Države, vključene v barcelonski proces										Države, vključene v stabilizacijsko-pridružitveni proces EU
	EU	CH (+LI)	IS	NO	FO	DZ	EG	IL	JO	LB	MA	PS	SY	TN	TR	AL	BA	KO	ME	MK	RS	MD
EU		1.1.2006 (C) 1.2.2016	1.1.2006 (C) 1.5.2015	1.1.2006 (C) 1.5.2015	1.12.2005 (C) 12.5.2015	1.11.2007	1.3.2006 (C) 1.2.2016	1.1.2006	1.7.2006		1.12.2005	1.7.2009		1.8.2006	(7)	(C) 1.5.2015			(C) 1.2.2015	(C) 1.5.2015	(C) 1.2.2015
CH (+LI)	1.1.2006 (C) 1.2.2016		1.8.2005 (C) 1.7.2013	1.8.2005 (C) 1.7.2013	1.1.2006		1.8.2007	1.7.2005	17.7.2007	1.1.2007	1.3.2005			1.6.2005	1.9.2007	(C) 1.5.2015	(C) 1.1.2015		(C) 1.9.2012	1.2.2016	(C) 1.5.2015
IS	1.1.2006 (C) 1.5.2015	1.8.2005 (C) 1.7.2013		1.8.2005 (C) 1.7.2013	1.11.2005		1.8.2007	1.7.2005	17.7.2007	1.1.2007	1.3.2005			1.3.2006	1.9.2007	(C) 1.5.2015	(C) 1.1.2015		(C) 1.10.2012	1.5.2015	(C) 1.5.2015
NO	1.1.2006 (C) 1.5.2015	1.8.2005 (C) 1.7.2013	1.8.2005 (C) 1.7.2013		1.12.2005		1.8.2007	1.7.2005	17.7.2007	1.1.2007	1.3.2005			1.8.2005	1.9.2007	(C) 1.5.2015	(C) 1.1.2015		(C) 1.11.2012	1.5.2015	(C) 1.5.2015
FO	1.12.2005 (C) 12.5.2015	1.1.2006	1.11.2005	1.12.2005
DZ	1.11.2007
EG	1.3.2006 (C) 1.2.2016	1.8.2007	1.8.2007	1.8.2007					6.7.2006		6.7.2006			6.7.2006	1.3.2007
IL	1.1.2006	1.7.2005	1.7.2005	1.7.2005					9.2.2006						1.3.2006
JO	1.7.2006	17.7.2007	17.7.2007	17.7.2007			6.7.2006	9.2.2006			6.7.2006			6.7.2006	1.3.2011
LB		1.1.2007	1.1.2007	1.1.2007
MA	1.12.2005	1.3.2005	1.3.2005	1.3.2005			6.7.2006		6.7.2006					6.7.2006	1.1.2006
PS	1.7.2009
SY															1.1.2007
TN	1.8.2006	1.6.2005	1.3.2006	1.8.2005			6.7.2006		6.7.2006		6.7.2006				1.7.2005
TR	(7)	1.9.2007	1.9.2007	1.9.2007			1.3.2007	1.3.2006	1.3.2011		1.1.2006		1.1.2007	1.7.2005
AL	(C) 1.5.2015	(C) 1.5.2015	(C) 1.5.2015	(C) 1.5.2015													(C) 1.2.2015	(C) 1.4.2014	(C) 1.4.2014	(C) 1.4.2014	(C) 1.4.2014	(C) 1.4.2014
BA		(C) 1.1.2015	(C) 1.1.2015	(C) 1.1.2015												(C) 1.2.2015		(C) 1.4.2014	(C) 1.2.2015	(C) 1.2.2015	(C) 1.2.2015	(C) 1.4.2014
KO																(C) 1.4.2014	(C) 1.4.2014		(C) 1.4.2014	(C) 1.4.2014	(C) 1.4.2014	(C) 1.4.2014
ME	(C) 1.2.2015	(C) 1.9.2012	(C) 1.10.2012	(C) 1.11.2012												(C) 1.4.2014	(C) 1.2.2015	(C) 1.4.2014		(C) 1.4.2014	(C) 1.4.2014	(C) 1.4.2014
MK	(C) 1.5.2015	1.2.2016	1.5.2015	1.5.2015												(C) 1.4.2014	(C) 1.2.2015	(C) 1.4.2014	(C) 1.4.2014		(C) 1.4.2014	(C) 1.4.2014
RS	(C) 1.2.2015	(C) 1.5.2015	(C) 1.5.2015	(C) 1.5.2015												(C) 1.4.2014	(C) 1.2.2015	(C) 1.4.2014	(C) 1.4.2014	(C) 1.4.2014		(C) 1.4.2014
MD																(C) 1.4.2014	(C) 1.4.2014	(C) 1.4.2014	(C) 1.4.2014	(C) 1.4.2014	(C) 1.4.2014

Razpredelnica 2

Datum začetka uporabe protokolov o pravilih o poreklu, ki določajo diagonalno kumulacijo, med Evropsko unijo, Albanijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Srbijo ter Turčijo

	EU	AL	BA	MK	ME	RS	TR
EU		1.1.2007	1.7.2008	1.1.2007	1.1.2008	8.12.2009	(8)
AL	1.1.2007		22.11.2007	26.7.2007	26.7.2007	24.10.2007	1.8.2011
BA	1.7.2008	22.11.2007		22.11.2007	22.11.2007	22.11.2007	14.12.2011
MK	1.1.2007	26.7.2007	22.11.2007		26.7.2007	24.10.2007	1.7.2009
ME	1.1.2008	26.7.2007	22.11.2007	26.7.2007		24.10.2007	1.3.2010
RS	8.12.2009	24.10.2007	22.11.2007	24.10.2007	24.10.2007		1.9.2010
TR	(8)	1.8.2011	14.12.2011	1.7.2009	1.3.2010	1.9.2010

---

(1)  Pogodbenice so Evropska unija, Albanija, Alžirija, Bosna in Hercegovina, Egipt, Ferski otoki, Islandija, Izrael, Jordanija, Kosovo (v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244(1999)), Libanon, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Črna gora, Maroko, Norveška, Srbija, Švica (vključno z Lihtenštajnom), Sirija, Tunizija, Turčija ter Zahodni breg in Gaza.

(2)  UL L 54, 26.2.2013, str. 4.

(3)  UL C 83, 17.4.2007, str. 1.

(4)  Švica in Kneževina Lihtenštajn tvorita carinsko unijo.

(5)  Oznaka ISO 3166. Začasna oznaka nikakor ne vpliva na dokončno nomenklaturo za to državo, ki bo sporazumno določena po zaključku pogajanj, ki trenutno potekajo v okviru Združenih narodov.

(6)  To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

(7)  Datum začetka uporabe za blago, ki ga zajema carinska unija EU-Turčija, je 27. julij 2006.

Datum začetka uporabe za kmetijske proizvode je 1. januar 2007.

Datum začetka uporabe za izdelke iz premoga in jekla je 1. marec 2009.

(8)  Datum začetka uporabe za blago, ki ga zajema carinska unija EU-Turčija, je 27. julij 2006.

---

20.2.2016

SL

Uradni list Evropske unije

C 67/13

---

Povzetek mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov z naslovom „Soočanje z izzivi masovnih podatkov: poziv za preglednost, nadzor uporabnikov, vgrajeno varstvo podatkov in odgovornost“

(Celotno besedilo tega mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču ENVP www.edps.europa.eu)

(2016/C 67/05)

Masovni podatki – če se z njimi ravna odgovorno – lahko zagotavljajo precejšnje koristi in učinkovitost za družbo in posameznike, in sicer na področju zdravja, znanstvenih raziskav, okolja in drugih posebnih področjih. Vendar se pojavljajo resni dvomi glede dejanskega in potencialnega vpliva obdelave ogromnih količin podatkov na pravice in svoboščine posameznikov, vključno z njihovo pravico do zasebnosti. Izzivi in tveganja v zvezi z masovnimi podatki zato zahtevajo učinkovitejše varstvo podatkov.

Tehnologija ne sme narekovati naših vrednot in pravic, a tudi spodbujanje inovativnosti in ohranjanje temeljnih pravic se ne smeta dojemati kot nezdružljiva. Novi poslovni modeli, ki izkoriščajo nove zmogljivosti za masivno zbiranje, takojšnji prenos, kombiniranje in ponovno uporabo osebnih podatkov za nepredvidene namene, so še dodatno obremenili načela varstva podatkov, zato je treba temeljito proučiti, kako se uporabljajo.

Evropska zakonodaja o varstvu podatkov je bila razvita za varstvo naših temeljnih pravic in vrednot, vključno z našo pravico do zasebnosti. Vprašanje ni, ali je treba zakonodajo o varstvu podatkov uporabljati tudi za masovne podatke, temveč kako jo inovativno uporabljati v novih okoljih. Naša veljavna načela varstva podatkov, vključno s preglednostjo, sorazmernostjo in omejitvijo namena, zagotavljajo izhodišče, ki ga bomo potrebovali za bolj dinamično varstvo naših temeljnih pravic v svetu masovnih podatkov. Vendar jih je treba dopolniti z „novimi“ načeli, ki so se razvila skozi leta, kot so odgovornost, vgrajena zasebnost in privzeta zasebnost. Pričakuje se, da bo sveženj EU za reformo varstva podatkov okrepil in moderniziral regulativni okvir (2).

EU namerava povečati rast in konkurenčnost z izkoriščanjem masovnih podatkov. Vendar enotni digitalni trg ne sme nekritično prevzemati podatkovno vodenih tehnologij in poslovnih modelov, ki so postali del gospodarskega dogajanja drugje po svetu. Namesto tega mora prevzeti vodilno vlogo pri razvoju odgovorne obdelave osebnih podatkov. Internet se razvija na način, ki zahteva, da se nadzor – sledenje obnašanju ljudi – šteje za nepogrešljiv model prihodkov za nekatere izmed najuspešnejših podjetij. Ta razvoj zahteva kritično presojo in iskanje drugih možnosti.

Vsekakor in ne glede na izbrane poslovne modele morajo organizacije, ki obdelujejo velike količine osebnih podatkov, ravnati v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu podatkov. Evropski nadzornik za varstvo podatkov (ENVP) verjame, da mora odgovoren in trajnosten razvoj masovnih podatkov sloneti na štirih poglavitnih elementih:

—	organizacije morajo biti precej bolj pregledne glede načina obdelave osebnih podatkov;

—	uporabnikom je treba zagotoviti višjo stopnjo nadzora nad načinom uporabe njihovih podatkov;

—	oblikovati je treba uporabniku prijazno varstvo podatkov, ki je vključeno v izdelke in storitve, in

—	organizacije morajo postati odgovornejše za svoje početje.

V zvezi s preglednostjo je treba posameznikom zagotoviti jasne informacije, kateri podatki se obdelujejo, vključno z opaženimi podatki ali pridobljenimi podatki o njih; bolje morajo biti obveščeni o tem, kako in za katere namene se uporabljajo njihove informacije, vključno z logiko, ki se uporablja v algoritmih za opredelitev domnev in napovedi o njih.

Nadzor uporabnikov bo pomagal zagotoviti, da so posamezniki bolj opolnomočeni za boljše zaznavanje neupravičenih predsodkov in za oporekanje napakam. Pripomogel bo k preprečevanju sekundarne uporabe podatkov za namene, ki ne izpolnjujejo njihovih legitimnih pričakovanj: z novo generacijo nadzora uporabnikov bo posameznikom – kjer je primerno – zagotovljena pristnejša in bolje obveščena izbira, poleg tega bodo imeli tudi sami več možnosti za boljšo uporabo svojih osebnih podatkov.

Mogočni pravici do dostopa in do prenosljivosti podatkov ter učinkoviti mehanizmi zavrnitve so lahko pogoj za zagotovitev, da imajo uporabniki večji nadzor nad svojimi podatki, in lahko pripomorejo k razvoju novih poslovnih modelov ter učinkovitejši in preglednejši uporabi osebnih podatkov.

Odgovorni upravljavci podatkov bodo lahko z vključitvijo varstva podatkov v zasnovo svojih sistemov in procesov ter s prilagoditvijo varstva podatkov za zagotavljanje pristnejše preglednosti in nadzora uporabnikov izkoriščali prednosti masovnih podatkov, hkrati pa zagotavljali spoštovanje dostojanstva in svoboščin posameznikov.

Vendar je varstvo podatkov le del odgovora. EU mora bolj skladno uporabljati razpoložljiva sodobna orodja, vključno na področju varstva potrošnikov, varstva konkurence ter raziskav in razvoja, za zagotavljanje zaščitnih ukrepov in izbire na trgu, kjer lahko cvetijo storitve, ki varujejo zasebnost.

Če želimo uspešno obvladovati izzive masovnih podatkov, moramo hkrati dopuščati inovativnost in varovati temeljne pravice. Podjetja in druge organizacije, ki vlagajo veliko truda v iskanje inovativnih načinov za uporabo osebnih podatkov, morajo zdaj poskrbeti, da enako inovativno razmišljajo tudi pri izvajanju zakonodaje o varstvu podatkov.

ENVP želi na podlagi prejšnjih prispevkov akademskih krogov ter številnih regulativnih organov in deležnikov spodbuditi novo odprto in informirano razpravo v EU in zunaj nje – in sicer z boljšim vključevanjem civilne družbe, oblikovalcev, podjetij, akademikov, javnih organov in regulativnih organov – o tem, kako najbolje izkoristiti ustvarjalni potencial panoge za najboljše mogoče izvajanje zakonodaje ter varovanje naše zasebnosti in drugih temeljnih pravic.

6.   Naslednji koraki: udejanjanje načel

Če želimo uspešno obvladovati izzive masovnih podatkov, moramo hkrati dopuščati inovativnost in varovati temeljne pravice. Da bi to dosegli, je treba ohraniti uveljavljena načela evropske zakonodaje o varstvu podatkov, vendar jih je treba uporabljati na nove načine.

6.1   V prihodnost usmerjena uredba

Pogajanja o predlogu splošne uredbe o varstvu podatkov so v zaključnih fazah. Zakonodajalce EU smo pozvali, naj sprejmejo sveženj za reformo varstva podatkov, ki krepi in posodablja regulativni okvir, da ta ostane učinkovit v dobi masovnih podatkov, in sicer s krepitvijo zaupanja posameznikov na svetovnem spletu in enotnem digitalnem trgu (3).

V Mnenju 3/2015, ki so mu bila priložena priporočila za celotno besedilo predlagane uredbe, smo jasno navedli, da morajo naša veljavna načela varstva podatkov, vključno z nujnostjo, sorazmernostjo, zmanjšanjem količine podatkov, omejitvijo namena in preglednostjo, ostati ključna načela. Ta zagotavljajo izhodišče, ki ga potrebujemo za varstvo naših temeljnih pravic v svetu masovnih podatkov (4).

Hkrati je treba ta načela okrepiti in učinkoviteje uporabljati, in sicer sodobneje, prožneje, bolj ustvarjalno in inovativno. Poleg tega jih je treba dopolniti z novimi načeli, kot so odgovornost, varstvo podatkov, vgrajena zasebnost in privzeta zasebnost.

Večja preglednost, mogočni pravici do dostopa in do prenosljivosti podatkov ter učinkoviti mehanizmi zavrnitve so lahko predpogoji za zagotovitev, da imajo uporabniki večji nadzor nad svojimi podatki, in lahko tudi pripomorejo k učinkovitejšim trgom za osebne podatke, kar koristi tako potrošnikom kot podjetjem.

Končno, tudi razširitev področja uporabe zakonodaje EU o varstvu podatkov na organizacije, ki so usmerjene na posameznike v EU, in dodelitev novih pristojnosti organom za varstvo podatkov glede uporabe smiselnih pravnih sredstev, vključno z učinkovitimi denarnimi kaznimi, kot bi določala predlagana uredba, bi bili ključni zahtevi za učinkovito izvajanje naših zakonov na svetovni ravni. V zvezi s tem ima reforma ključno vlogo.

Za zagotovitev učinkovitega izvajanja pravil je treba neodvisnim organom za varstvo podatkov dodeliti ne le zakonske pristojnosti in močne instrumente, temveč tudi potrebne vire za prilagoditev njihovih zmogljivosti rasti podatkovno vodenega poslovanja.

6.2   Kako bo ENVP spodbujal to razpravo?

Čeprav je dobra pravna ureditev ključna, sama ne zadošča. Podjetja in druge organizacije, ki vlagajo veliko truda v iskanje inovativnih načinov za uporabo osebnih podatkov, morajo uporabljati enako inovativen način razmišljanja tudi pri izvajanju načel varstva podatkov. Organi za varstvo podatkov morajo nato uveljavljati in nagraditi dejansko skladnost ter se izogibati uvajanju nepotrebne birokracije in papirologije.

Kot je bilo napovedano v strategiji ENVP za obdobje 2015–2019, si bo ENVP prizadeval prispevati k spodbujanju teh prizadevanj.

Vzpostaviti nameravamo zunanjo svetovalno skupino za etiko, sestavljeno iz priznanih in neodvisnih osebnosti, ki imajo skupaj izkušnje z več disciplinami in lahko „proučujejo razmerja med človekovimi pravicami, tehnologijo, trgi in poslovnimi modeli v 21. stoletju“, podrobno analizirajo vpliv masovnih podatkov, ocenjujejo posledične spremembe naših družb in pomagajo opredeliti vprašanja, ki jih je treba obravnavati v okviru političnega procesa (5).

Prav tako bomo razvili model za politike iskrenega obveščanja za organe EU, ki ponujajo spletne storitve, ki lahko prispevajo k dobri praksi za vse upravljavce podatkov.

Končno, omogočali bomo tudi razprave, na primer za opredelitev, spodbujanje in podpiranje dobre prakse za povečanje preglednosti in nadzora uporabnikov ter proučitev možnosti ali shramb osebnih podatkov in prenosljivosti podatkov. ENVP namerava organizirati delavnico o varstvu masovnih podatkov za oblikovalce politike, osebe v institucijah EU, ki ravnajo z velikimi količinami osebnih podatkov, in zunanje strokovnjake, opredeliti področja, ki zahtevajo dodatne posebne smernice, in lajšati delo tehnične mreže za spletno zasebnost (Internet Privacy Engineering Network – IPEN) kot interdisciplinarnega središča znanja za inženirje in strokovnjake za zasebnost.

---

(1)  Public Utilities Commission proti Pollak, 343 U. S. 451, 467 (1952) (vrhovni sodnik William O. Douglas, odklonilno mnenje).

(2)  Evropska komisija je 25. januarja 2012 sprejela sveženj za reformo evropskega okvira za varstvo podatkov. Sveženj vključuje (i) „Sporočilo“ (COM(2012) 9 final), (ii) predlog splošne „uredbe o varstvu podatkov“ („predlagana uredba“) (COM(2012) 11 final) in (iii) predlog „Direktive“ o varstvu podatkov na področju kazenskega pregona (COM(2012) 10 final).

(3)  Mnenje ENVP 3/2015.

(4)  Ne smemo se vdati skušnjavi in omiliti sedanje ravni varstva, da bi upoštevali zaznano potrebo po manj strogem regulativnem pristopu v zvezi z masovnimi podatki. Pri obdelavi je treba še naprej v celoti upoštevati načela varstva podatkov, kar vključuje ne le uporabo podatkov, temveč tudi njihovo zbiranje. Poleg tega ni nobenih razlogov za splošne izjeme pri obdelavi psevdonimnih podatkov ali obdelavi javno dostopnih podatkov. Opredelitev pojma osebni podatki mora ostati nespremenjena, čeprav bi jo bilo mogoče nadalje pojasniti v samem besedilu uredbe. Dejansko mora zajemati vse podatke, ki se nanašajo na katerega koli posameznika, ki ga upravljavec podatkov ali katera druga stran identificira, izbere ali bi ga lahko identificiral ali izbral.

(5)  Mnenje ENVP 4/2015.

---

20.2.2016

SL

Uradni list Evropske unije

C 67/16

---

Reorganizacijski ukrepi

Sklep o ukrepih za reorganizacijo zavarovalnice „INTERNATIONAL LIFE General Insurance S.A.“

(2016/C 67/06)

Objava v skladu s členom 6 Direktive 2001/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o reorganizaciji in prenehanju zavarovalnic.

Zavarovalnica	„INTERNATIONAL LIFE Ανώνυμος Εταιρία Γενικών Ασφαλίσεων“ (INTERNATIONAL LIFE delniška družba za neživljenjsko zavarovanje) s sedežem na naslovu: Kifisias 7 & Neapoleos 2, 15123 Marousi, številka v poslovnem registru: 000314501000, davčna številka: 094130304, identifikator pravnega subjekta (LEI): 213800NED3OUL1K2V349
Datum, narava sklepa in datum začetka veljavnosti	Sklep 171/2/14.12.2015 odbora za kredite in zavarovanja Banke Grčije v zvezi z: 1) imenovanjem komisarja, ki deluje skupaj z upravnim odborom zadevne zavarovalnice v skladu s členom 17c(9) Uredbe-zakona 400/1970. Komisar zagotavlja pravilno delovanje in upravljanje zavarovalnega portfelja, neprekinjeno delo zavarovalnice, pri čemer preuči vse ustrezne ukrepe, in oceno kapitalske ustreznosti na dan 31. decembra 2015. Komisar do 1. februarja 2016 Banki Grčije predloži poročilo o kapitalski ustreznosti ter finančnem, upravnem in organizacijskem stanju zavarovalnice; 2) predložitvijo tedenskih poročil o zavarovalnem registru (o zavarovalno-tehničnih rezervacijah in prostih sredstvih). Datum začetka veljavnosti: 14. december 2015 Datum prenehanja veljavnosti: ni določen
Pristojni organ	Banka Grčije Naslov: E. Venizelou 21, 102 50 Αθήνα/Athens ΕΛΛΑΔΑ/GREECE
Nadzorni organ	Banka Grčije Naslov: E. Venizelou 21, 102 50 Αθήνα/Athens ΕΛΛΑΔΑ/GREECE
Imenovani upravitelj
Pravo, ki se uporablja	Grško pravo v skladu z določbami člena 9 in člena 17a do 17c Uredbe-zakona 400/1970.

---

20.2.2016

SL

Uradni list Evropske unije

C 67/17

---

Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2016/C 67/07)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

ENOTNI DOKUMENT

„KRUPNIOKI ŚLĄSKIE“

EU št.: PL-PGI-0005-01315 – 23.2.2015

ZOP ( ) ZGO ( X )

1.   Ime

2.   Država članica ali tretja država

Poljska

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.2 Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.)

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Krvavice „krupnioki śląskie“ so pokvarljive, poparjene, začinjene klobase iz prašičje drobovine v naravnem ovoju. Premer klobas je od 30 do 40 mm, njihova dolžina od 15 do 25 cm, vsaka klobasa pa tehta od 200 do 300 g.

Fizikalne in kemijske značilnosti

Krvavice „krupnioki śląskie“ so proizvod v naravnem ovoju. Zanje je značilna gladka in rahlo vlažna površina. Ovoj se tesno prilega nadevu, ki je zmlet do največ 5 mm velikih delcev. Prečni prerez mora pokazati enakovredno porazdeljene surovine čvrste konsistence, rezine debeline 10 mm ne smejo razpasti, grudice posameznih sestavin pa niso dovoljene.

Vsebnost maščob ne sme presegati 35 %, vsebnost soli 2,5 %, vsebnost nitrata in nitrita (izražena kot NaNO2 mg/kg) pa 50.

Organoleptične značilnosti

Barva površine: siva do rjava ali temno rjava.

Barva prečnega prereza: ustrezna glede na uporabljeno kuhano svinjino, drobljenec, maščobo in kožo, rjava z odtenkom vijolične ali bronaste – značilna za uporabljene sestavine.

Konsistenca in tekstura: čvrsta, rahla tekstura, koščki pustega mesa in drobljenca zmleti v enotno maso.

Okus in vonj: po mesu in drobovini, ječmenovem ali ajdovem drobljencu, kuhani maščobi in koži, rahlo slan, jasno zaznavne začimbe. Okus ali vonj sestavin, ki niso sveže ali so plesnive, ni dovoljen, prav tako ne sme biti okus ali vonj kisel, grenek ali tuj.

3.3   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Surovine za „krupnioki śląskie“ ne bi smele biti konzervirane ali soljene. Proizvajalec se lahko odloči za nasoljene surovine, ampak mora to upoštevati pri določanju količine soli v nadevu.

3.4   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Naslednje faze proizvodnje je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

pranje in/ali namakanje,

toplotna obdelava,

mletje,

mešanje in začimbe,

nadevanje in zavezovanje črev,

poparjenje,

hlajenje.

3.5   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Geografsko območje, na katerem se proizvajajo „krupnioki śląskie“, zajema Šlezijsko in Opoljsko vojvodstvo ter občino Dziadowa Kłoda (okraj Oleśnicki, Spodnješlezijsko vojvodstvo).

5.   Povezava z geografskim območjem

Posebnost „krupnioki śląskie“ izhaja iz specifičnih lastnosti in slovesa proizvoda.

Zapisi o krvavicah „krupnioki śląskie“ na krožnikih v Šleziji segajo v začetek etnografskih raziskav o prehrani v tej regiji. Prvič so bile omenjene ob koncu 18. stoletja na podeželju okoli mesta Gliwice. Nanje se sklicujejo številni viri iz 19. stoletja. „Krupnioki śląskie“ so se med drugim stregle na porokah in tako v 30. letih 19. stoletja postale glavna jed v Šleziji. To je bilo nedvomno povezano s hitrim porastom števila domačih živali, vključno s prašiči, v 19. stoletju v Šleziji. V tem obdobju se je razširila uporaba mesa glave zaklanih rejnih živali kot ene od sestavin za proizvodnjo „krupnioki“. V 19. stoletju se je priljubljenost „krupnioki śląskie“ povečala tudi z razvojem rudarstva v Šleziji. To je mogoče pripisati dejstvu, da so ljudje, ki so opravljali težko delo v rudniku, potrebovali krepko hrano, bogato s hranili.

Proizvodnja „krupnioki śląskie“ je neločljivo povezana s kolinami, ki so bile poseben in pomemben obred v Šleziji. Od 19. stoletja številni Šlezijci v industrijskih središčih niso imeli enakih možnosti kot ljudje s podeželja z lastnimi polji ali sadovnjaki. Tisti, ki so živeli v mestih, so imeli majhne parcele in staje, v katerih so redili prašiča, zajce in golobe. Vsi člani družine so bili vključeni v koline, mesar pa je imel tisti dan vlogo vodje slovesnosti. Po zakolu se je kri uporabila za proizvodnjo tlačenke in krvavic „krupnioki śląskie“, ki so se tradicionalno proizvajale v velikih količinah, da so se lahko razdelile med družino in sosede, ki so družini pomagali pitati prašiča s pomijami in olupki. V skladu z običaji so kmetje proizvode s kolin, vključno s „krupnioki śląskie“, delili s sorodniki, ki se kolin niso udeležili. Surovine, ki se uporabljajo za krvavice, so omogočale optimalno uporabo prašičje drobovine po kolinah. To je bilo zelo pomembno za rudarske družine tudi iz ekonomskih razlogov, saj zlasti v 19. stoletju niso imele velikega družinskega proračuna. Ker je danes varen prevoz surovin za proizvodnjo „krupnioki śląskie“ do območja pod točko 4. tehnično možen, je dovoljena uporaba surovin, ki ne izhajajo z navedenega območja.

Posebne značilnosti „krupnioki śląskie“ izhajajo predvsem iz proizvodnega postopka na opredeljenem geografskem območju ter temeljijo na veščinah proizvajalcev pri izbiri surovin in proizvodnem postopku v skladu z optimalnimi tehničnimi parametri. Veščine proizvajalcev „krupnioki śląskie“, ki so se na podlagi izkušenj in znanja razvijale in prenašale iz roda v rod, se odražajo v posebni kakovosti končnega proizvoda iz točke 3.2.

„Krupnioki śląskie“ se od drugih proizvodov iz iste skupine razlikujejo po visoki kalorični vsebnosti, značilnem okusu in vonju ter rahli teksturi. To ni povezano samo z razlikami v deležu surovin v primerjavi z drugimi proizvodi iz tovrstne drobovine, ampak tudi z veščinami in izkušnjami proizvajalcev, da naredijo proizvod z značilnimi organoleptičnimi značilnostmi. Zgoraj navedene značilnosti „krupnioki śląskie“ so povezane predvsem z usklajeno mešanico vseh surovin in začimb, zlasti izbranega drobljenca, jeter, čebule in popra, ki dajejo končnemu proizvodu poseben okus in vonj.

Bistvena razlika v sestavi „krupnioki śląskie“ v primerjavi s podobnimi proizvodi je ta, da vsebujejo samo 15 % drobljenca, medtem ko ga drugi proizvodi vsebujejo od 20 do 25 %. Vsaj 85 % surovin v „krupnioki śląskie“ je živalskega izvora, kar je najvišja raven med tradicionalnimi proizvodi v tej skupini (od 75 do 80 % surovin živalskega izvora), kot je potrjeno v notranjem pravilniku št. 21, ki ga je sprejel osrednji urad poljske mesne industrije leta 1964.

Sloves „krupnioki śląskie“ se je skozi desetletja ohranil ne le v Šleziji, pač pa tudi po vsej Poljski in širše. To je razvidno iz številnih povezav med proizvodom in Šlezijo, npr. „Śląsk niektórym kojarzy się z węglem, rolnictwem, innym jeszcze z krupniokiem i roladąda“ („Nekateri Šlezijo povezujejo s premogom in kmetijstvom, drugi pa s krupnioki in mesno rulado“), kar zgolj potrjuje pomen „krupnioki śląskie“. Veliko proizvajalcev „krupnioki śląskie“ se udeležuje številnih kulinaričnih prireditev, kot so sejmi in festivali, npr. Polagra (Poznanj), tekmovanje Nasze Kulinarne Dziedzictwo – Smaki Regionów, Meat Meeting (Sosnowiec), Święto krupnioka śląskiego (Nikiszowiec (Katovice), Świętomięs Polski in drugi redni regionalni, nacionalni ali tuji sejmi. Čeprav „krupnioki śląskie“ uživajo uveljavljen sloves, novi kulinarični festivali v Opoljski in Zgornji Šleziji utrjujejo njihov položaj kot živilo, ki je tesno povezano z navedeno regijo.

Nadaljnji dokaz o slovesu „krupnioki śląskie“ predstavlja dejstvo, da se to ime zdaj pojavlja v rekih in pregovorih v šlezijščini. Njihov sloves pa potrjujejo tudi številni časopisni članki in turistične publikacije, ki opisujejo regionalno kuhinjo zadevnih območij. Primeri vključujejo vodič po Šlezijskem in Opoljskem vojvodstvu, objavljen zbirki v Polska niezwykła, ki omenja „krupnioki śląskie“ in jih na kratko opiše, ter najnovejšo izdajo vodiča Michelin po poljskih restavracijah, ki „krupnioki śląskie“ uvršča med 15 poljskih regionalnih proizvodov.

V delu z naslovom O śląskich obyczajach, śląskich potrawach i niektórych śląskich słowach (O šlezijskih navadah, šlezijskih jedeh in nekaterih šlezijskih besedah) je avtor zapisal naslednje: „Vendar imajo najimenitnejšo kariero nekatere šlezijske jedi in njihova imena, ki so na najrazličnejše načine prešli v standardno poljščino. Na Poljskem je najpopularnejše gotovo ‚krupniok‘ (iz ‚krupy‘/‚kasza‘ (drobljenec)), ki se mu pogosto reče ‚śląski krupniok‘. Ime se je razširilo istočasno s proizvodom, ki ga predstavlja. V njem se pravzaprav skriva tipična šlezijska specialiteta […].“

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

http://www.minrol.gov.pl/Jakosc-zywnosci/Produkty-regionalne-i-tradycyjne/Zlozone-wnioski-o-rejestracje-Produkty-regionalne-i-tradycyjne.

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

---

20.2.2016

SL

Uradni list Evropske unije

C 67/20

---

Popravek Obvestila o začetku protidampinškega postopka za uvoz nekaterih priborov (fitingov) za varjenje cevi iz nerjavnega jekla, dokončanih ali nedokončanih, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajvana

( Uradni list Evropske unije C 357 z dne 29. oktobra 2015 )

(2016/C 67/08)

Stran 5, točka 2, Izdelek v preiskavi:

besedilo:

se glasi:

---