65f6192c-707a-11eb-9ac9-01aa75ed71a1

See dokument on väljavõte EUR-Lexi veebisaidilt.

EUROPA
EUR-Lexi avaleht
EUR-Lex - 65f6192c-707a-11eb-9ac9-01aa75ed71a1 - ET

Nõuanded

Vajate rohkem otsinguvõimalusi? Kasutage Täppisotsing

Dokument 65f6192c-707a-11eb-9ac9-01aa75ed71a1

Konsolideeritud tekst: Uredba Komisije (EU) št. 582/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede emisij iz težkih vozil (Euro VI) in o spremembi prilog I in III k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.

Esialgse õigusakti juurde

(

Dokumendi õiguslik staatus Kehtivad

)

Praeguse versiooni juurde (10/12/2022) 10/12/2022

HTML

PDF

02011R0582 — SL — 01.01.2021 — 012.002

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 582/2011

z dne 25. maja 2011

o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede emisij iz težkih vozil (Euro VI) in o spremembi prilog I in III k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

(UL L 167 25.6.2011, str. 1)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 64/2012 z dne 23. januarja 2012	L 28	1	31.1.2012
►M2	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 519/2013 z dne 21. februarja 2013	L 158	74	10.6.2013
►M3	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 136/2014 z dne 11. februarja 2014	L 43	12	13.2.2014
►M4	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 133/2014 z dne 31. januarja 2014	L 47	1	18.2.2014
►M5	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 627/2014 z dne 12. junija 2014	L 174	28	13.6.2014
►M6	UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1718 z dne 20. septembra 2016	L 259	1	27.9.2016
►M7	UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1347 z dne 13. julija 2017	L 192	1	24.7.2017
►M8	UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/2400 z dne 12. decembra 2017	L 349	1	29.12.2017
►M9	UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/932 z dne 29. junija 2018	L 165	32	2.7.2018
►M10	UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1939 z dne 7. novembra 2019	L 303	1	25.11.2019
M11	UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/1181 z dne 7. avgusta 2020	L 263	1	12.8.2020

popravljena z:

►C1	Popravek, UL L 306, 15.11.2016, str. 43 (2016/1718)
►C2	Popravek, UL L 012, 15.1.2021, str. 3 (2019/1939)

▼B

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 582/2011

z dne 25. maja 2011

(Besedilo velja za EGP)

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa ukrepe za izvajanje členov 4, 5, 6 in 12 Uredbe (ES) št. 595/2009.

Prav tako spreminja Uredbo (ES) št. 595/2009 in Direktivo 2007/46/ES.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

„sistem motorja“ pomeni motor, sistem za uravnavanje emisij in komunikacijski vmesnik (strojna oprema in sporočila) med elektronsko krmilno enoto ali enotami sistema motorja (v nadaljnjem besedilu: ECU) in katero koli drugo krmilno enoto prenosa moči ali vozila;

„razpored kopičenja prevozov“ pomeni cikel staranja in obdobje kopičenja prevozov za določanje faktorjev poslabšanja za družino motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov;

„družina motorjev“ pomeni proizvajalčevo razvrstitev motorjev, ki imajo po obliki v skladu z oddelkom 6 Priloge I podobne značilnosti emisij izpušnih plinov, vsi člani družine pa morajo biti skladni z veljavnimi mejnimi vrednostmi emisij;

„tip motorja“ pomeni kategorijo motorjev, ki se ne razlikujejo v bistvenih značilnostih motorja iz Dodatka 4 k Prilogi I;

„tip vozila glede na emisije ►M10 ————— ◄ “ pomeni skupino vozil, ki se ne razlikujejo v bistvenih značilnostih motorja in vozila iz Dodatka 4 k Prilogi I;

„sistem za NOx“ pomeni sistem selektivne katalitične redukcije (v nadaljnjem besedilu: SCR), adsorber NOx, pasivni ali aktivni katalizator NOx ali kateri koli drug sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, namenjen zmanjšanju emisij dušikovih oksidov (NOx);

„sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov“ pomeni katalizator (oksidacijski, tristezni ali kateri koli drug), filter za delce, sistem za NOx, kombinirani filter za NOx in delce ali katero koli drugo napravo za zmanjševanje emisij, ki je nameščena za motorjem;

„vgrajeni sistem za diagnostiko na vozilu (OBD)“ pomeni sistem v vozilu ali motorju, ki lahko:

(a)

zaznava napake, ki vplivajo na emisije sistema motorja;

(b)

opozarja na njihov pojav s sistemom opozarjanja ter

(c)

ugotavlja verjetno območje napak z informacijami, shranjenimi v računalniškem pomnilniku, in te informacije sporoča zunanji napravi;

▼M4

„kvalificiran okvarjen sestavni del ali sistem“ (v nadaljnjem besedilu: „QDC“) pomeni sestavni del ali sistem, ki je bil namenoma okvarjen, na primer s pospešenim staranjem, ali prirejen na kontroliran način, ter ki ga je homologacijski organ v skladu z določbami iz Priloge 9B k Pravilniku UN/ECE št. 49 odobril za uporabo pri prikazu učinkovitosti OBD v sistemu motorja;

▼B

10.

„ECU“ pomeni elektronsko krmilno enoto sistema motorja;

11.

„diagnostična koda težave“ (v nadaljnjem besedilu: DTC) pomeni numerični ali alfanumerični identifikator, ki opredeljuje ali označuje napako;

12.

„prenosni sistem za merjenje emisij“ pomeni prenosni sistem za merjenje emisij, ki izpolnjuje zahteve iz Dodatka 2 k Prilogi II;

13.

„indikator nepravilnega delovanja“ (v nadaljnjem besedilu: MI) pomeni indikator, ki je del sistema za opozarjanje in ki jasno opozori voznika vozila na napako;

14.

„cikel staranja“ pomeni delovanje vozila ali motorja (hitrost, obremenitev, moč) v obdobju kopičenja prevozov;

15.

„kritični sestavni deli, povezani z emisijami“, pomeni naslednje sestavne dele, ki so predvsem namenjeni uravnavanju emisij: vsi sistemi za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ECU, vključno s povezanimi senzorji in stikali, ter sistem za vračanje izpušnih plinov (v nadaljnjem besedilu: EGR), vključno z vsemi povezanimi filtri, hladilniki, nadzornimi ventili in cevmi;

16.

„kritični poseg vzdrževanja, povezan z emisijami“, pomeni poseg vzdrževanja, ki se izvaja na kritičnih sestavnih delih, povezanih z emisijami;

17.

„poseg vzdrževanja, povezan z emisijami“, pomeni poseg vzdrževanja, ki znatno vpliva na emisije ali bo verjetno vplival na poslabšanje emisij iz vozila ali motorja pri običajni uporabi vozila;

18.

„družina motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov“ pomeni proizvajalčevo razvrstitev motorjev, ki so skladni z opredelitvijo pojma družine motorjev, vendar so še naprej razvrščeni v skupine motorjev, ki uporabljajo podobne sisteme za naknadno obdelavo izpušnih plinov;

▼M4

19.

„Wobbejev indeks (spodnji Wl ali zgornji Wu)“ pomeni razmerje med ustrezno kalorično vrednostjo plina na enoto prostornine in kvadratnim korenom njegove relativne gostote pod enakimi referenčnimi pogoji:

kar se lahko izrazi tudi kot

20.

„faktor λ-premika“ (v nadaljnjem besedilu: „Sλ“) pomeni izraz, določen v oddelku A.5.5.1 Dodatka 5 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, ki opisuje potrebno prožnost sistema za upravljanje motorja glede na spremembo razmerja presežnega zraka λ, če motor za gorivo uporablja plinasto spojino, ki ni čisti metan;

▼B

21.

„poseg vzdrževanja, nepovezan z emisijami“, pomeni poseg vzdrževanja, ki znatno ne vpliva na emisije in nima trajnega učinka na poslabšanje emisij iz vozila ali motorja pri običajni uporabi vozila, ko je poseg vzdrževanja opravljen;

22.

„družina motorjev OBD“ pomeni proizvajalčevo razvrstitev sistemov motorjev, ki imajo skupne metode spremljanja in diagnosticiranja napak, povezanih z emisijami;

23.

„diagnostično orodje“ pomeni zunanjo preskusno opremo, ki se uporablja za standardno zunanjo komunikacijo s sistemom OBD v skladu z zahtevami te uredbe;

24.

„pomožna strategija za uravnavanje emisij“ pomeni strategijo za uravnavanje emisij, ki se aktivira in nadomesti ali spremeni osnovno strategijo za uravnavanje emisij za poseben namen ter kot odziv na poseben sklop okoljskih pogojev in/ali pogojev delovanja, pri čemer se izvaja le, dokler so na voljo ti pogoji;

25.

„osnovna strategija za uravnavanje emisij“ pomeni strategijo za uravnavanje emisij, ki je aktivna v celotnem obsegu delovanja vrtilne frekvence in obremenitve motorja, razen če se aktivira pomožna strategija za uravnavanje emisij;

26.

„razmerje učinkovitosti med uporabo“ pomeni razmerje med številom, ki označuje, kolikokrat so bili na voljo pogoji, pod katerimi bi moral monitor ali skupina monitorjev zaznati napako, in številom voznih ciklov, pomembnih za navedeni monitor ali skupino monitorjev;

27.

„zagon motorja“ vključuje vžig, zaganjanje in začetek zgorevanja ter je končan, ko vrtilna frekvenca motorja doseže 150 min-1 pod običajno vrtilno frekvenco v prostem teku pri ogretem motorju;

28.

„zaporedje delovanja“ pomeni zaporedje, sestavljeno iz zagona motorja, obdobja delovanja (motorja), zaustavitve motorja in časa do naslednjega zagona, kadar specifični monitor OBD deluje do konca in bi bila morebitna napaka zaznana;

29.

„spremljanje mejnih vrednosti emisij“ pomeni spremljanje napake, ki povzroči prekoračitev mejnih vrednosti OBD (OTLs) in ga sestavlja eden od naslednjih elementov ali oba naslednja elementa:

(a)

merjenje neposrednih emisij s senzorji emisij iz izpušne cevi in modelom za korelacijo med neposrednimi emisijami in specifičnimi emisijami uporabljenega preskusnega cikla;

(b)

opozorilo na povečanje emisij prek korelacije med vhodnimi in izhodnimi informacijami računalnika ter specifičnimi emisijami preskusnega cikla;

30.

„spremljanje učinkovitosti“ pomeni spremljanje napak, ki vključuje preverjanje funkcionalnosti, in spremljanje parametrov, ki niso neposredno povezani z mejnimi vrednostmi emisij, pri čemer se to izvaja na sestavnih delih ali sistemih, da se preveri, ali delujejo v ustreznem območju;

31.

„razumnostna napaka“ pomeni napako, pri kateri se signal s posameznega senzorja ali sestavnega dela razlikuje od signala, ki se pričakuje, če se ga ocenjuje v primerjavi s signali z drugih senzorjev ali sestavnih delov v nadzornem sistemu, vključno s primeri, ko so vsi posamezni izmerjeni izhodni podatki signalov in sestavnih delov v območju, ki velja za običajno delovanje povezanega senzorja ali sestavnega dela, ter ko noben od senzorjev ali sestavnih delov posamezno ne javlja napake;

32.

„spremljanje popolne odpovedi delovanja“ pomeni spremljanje s ciljem zaznavanja napake, ki bi povzročila popolno izgubo želene funkcije sistema;

33.

„napaka“ pomeni okvaro ali poslabšanje sistema motorja, vključno s sistemom OBD, za katero se lahko razumno pričakuje, da bo povzročila povečanje emisij katerega koli od onesnaževal, urejenih s predpisi, iz sistema motorja ali zmanjšanje učinkovitosti sistema OBD;

34.

„splošni imenovalec“ pomeni števec, ki označuje, kolikokrat je vozilo delovalo, pri čemer se upoštevajo splošni pogoji;

35.

„števec ciklov vžiga“ pomeni števec, ki označuje število vžigov motorja;

36.

„vozni cikel“ pomeni zaporedje, ki vključuje zagon motorja, obdobje delovanja (vozila), zaustavitev motorja in čas do naslednjega zagona;

37.

„skupina monitorjev“ pomeni, za namen ocenjevanja učinkovitosti družine motorjev OBD med uporabo, sklop monitorjev OBD, ki se uporabljajo za določanje pravilnega delovanja sistema za uravnavanje emisij;

38.

„neto moč“ pomeni moč, izmerjeno na napravi za preskušanje na koncu ročične gredi, ali enakovredno moč, izmerjeno pri ustreznem številu vrtljajev ali pri vrtilni frekvenci motorja z dodatno opremo v skladu s Prilogo XIV ter izračunano pri referenčnih atmosferskih pogojih;

39.

„največja neto moč“ pomeni največjo neto moč, izmerjeno pri polni obremenitvi motorja;

40.

„filter za trdne delce pri dizelskih motorjih s stenskim pretokom“ pomeni filter za trdne delce pri dizelskih motorjih (v nadaljnjem besedilu: DPF), pri katerem morajo vsi izpušni plini prehajati skozi steno, ki prefiltrira trdno snov;

41.

„stalna regeneracija“ pomeni regeneracijo sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki se izvaja stalno ali vsaj enkrat na WHTC (svetovno harmonizirani prehodni vozni cikel) preskus po vročem zagonu;

▼M1

42.

„prilagoditev na zahtevo kupca“ pomeni kakršno koli spremembo vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki se izvede na posebno zahtevo kupca in jo je treba odobriti;

▼M10 —————

▼M1

44.

„sistem prenosa“ pomeni sistem, kot je opredeljen v členu 3(23) Direktive 2007/46/ES, ki se prenese s starega tipa vozila na nov tip vozil;

▼M4

45.

„dizelski način“ pomeni normalni način delovanja motorja na kombinirano gorivo, med katerim motor za noben pogoj delovanja ne uporablja nobenega plinastega goriva;

46.

„motor na kombinirano gorivo“ pomeni sistem motorja, ki je izdelan za istočasno delovanje na dizelsko in plinasto gorivo, pri čemer se gorivi merita ločeno in je lahko razmerje med porabljeno količino enega in drugega goriva različno glede na delovanje;

47.

„kombinirani način“ pomeni način delovanja motorja na kombinirano gorivo, med katerim motor istočasno uporablja dizelsko in plinasto gorivo pri enakih pogojih delovanja;

48.

„vozilo na kombinirano gorivo“ pomeni vozilo, ki ga poganja motor na kombinirano gorivo in gorivo, ki ga uporablja motor, dovaja iz ločenih vgrajenih sistemov za shranjevanje;

49.

„način vzdrževanja“ pomeni posebni način delovanja motorja na kombinirano gorivo, ki se aktivira za namen popravila ali za odstranitev vozila iz prometa, kadar delovanje v načinu na kombinirano gorivo ni možno;

50.

„razmerje energije iz plina (GER)“ pri motorju na kombinirano gorivo pomeni energijsko vsebnost plinastega goriva, deljeno z energijsko vsebnostjo obeh goriv (dizelskega in plinastega), izraženo v odstotkih, pri čemer je energijska vsebnost goriv opredeljena kot spodnja kurilnost goriva;

51.

„povprečno razmerje plina“ pomeni povprečno razmerje energije iz plina, izračunano v voznem ciklu;

52.

„motor na kombinirano gorivo tipa 1A“ pomeni motor na kombinirano gorivo, ki deluje v vročem delu preskusnega cikla svetovno harmoniziranega prehodnega voznega cikla (WHTC) s povprečnim razmerjem energije iz plina najmanj 90 odstotkov (GERWHTC ≥ 90 %), v prostem teku ne uporablja izključno dizelskega goriva in nima dizelskega načina;

53.

„motor na kombinirano gorivo tipa 1B“ pomeni motor na kombinirano gorivo, ki deluje v vročem delu preskusnega cikla WHTC s povprečnim razmerjem energije iz plina najmanj 90 odstotkov (GERWHTC ≥ 90 %) in v prostem teku ne uporablja izključno dizelskega goriva in ima dizelski način;

54.

„motor na kombinirano gorivo tipa 2A“ pomeni motor na kombinirano gorivo, ki deluje v vročem delu preskusnega cikla WHTC s povprečnim razmerjem energije iz plina med 10 odstotkov in 90 odstotkov (10 % < GERWHTC < 90 %) in nima dizelskega načina ali ki deluje v vročem delu preskusnega cikla WHTC s povprečnim razmerjem energije iz plina najmanj 90 odstotkov (GERWHTC ≥ 90 %), vendar v prostem teku uporablja izključno dizelsko gorivo in nima dizelskega načina;

55.

„motor na kombinirano gorivo tipa 2B“ pomeni motor na kombinirano gorivo, ki deluje v vročem delu preskusnega cikla WHTC s povprečnim razmerjem energije iz plina med 10 odstotkov in 90 odstotkov (10 % < GERWHTC < 90 %) in ima dizelski način ali ki deluje v vročem delu preskusnega cikla WHTC s povprečnim razmerjem energije iz plina najmanj 90 odstotkov (GERWHTC ≥ 90 %), vendar lahko v prostem teku pri delovanju v načinu na kombinirano gorivo uporablja izključno dizelsko gorivo in ima dizelski način;

56.

„motor na kombinirano gorivo tipa 3B“ pomeni motor na kombinirano gorivo, ki deluje v vročem delu preskusnega cikla WHTC s povprečnim razmerjem energije iz plina največ 10 odstotkov (GERWHTC ≥ 10 %) in ima dizelski način;

▼M10

57.

„število trdnih delcev“ pomeni celotno število trdnih delcev, ki so izpuščeni skozi izpuh vozila, količinsko opredeljeno z metodami redčenja, vzorčenja in merjenja, kot je opredeljeno v Prilogi 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49 ( 1 ).

▼M10 —————

▼B

Člen 3

Zahteve za homologacijo

▼M10

Za pridobitev EU-homologacije za sistem motorja ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto, EU-homologacije za vozilo z odobrenim sistemom motorja glede na emisije ali EU-homologacije za vozilo glede na emisije proizvajalec v skladu z določbami Priloge I dokaže, da se za vozila, sisteme motorja ali družine motorjev opravljajo preskusi ter da so skladni z zahtevami iz členov 4 in 14 ter prilog III do VIII, X, XIII in XIV. Proizvajalec zagotovi tudi skladnost s specifikacijami za referenčna goriva iz Priloge IX. Pri motorjih in vozilih na kombinirano gorivo proizvajalec izpolni tudi zahteve iz Priloge XVIII.

Za pridobitev EU-homologacije za vozilo s homologiranim sistemom motorja glede na emisije ali EU-homologacije za vozilo glede na emisije mora proizvajalec dokazati tudi, da so v zvezi z zadevno skupino vozil izpolnjene zahteve iz člena 6 in Priloge II k Uredbi Komisije (EU) 2017/2400 ( 2 ). Vendar se ta zahteva ne uporablja, kadar proizvajalec navede, da se nova vozila tipa, za katerega se zahteva homologacija, ne bodo registrirala, dala v promet ali začela uporabljati v Uniji na datume iz člena 24(1)(a), (b) in (c) Uredbe (EU) 2017/2400 ali po navedenih datumih, ki veljajo za zadevno skupino vozil.

▼M10 —————

▼M10

Za pridobitev EU-homologacije za vozilo s homologiranim sistemom motorja glede na emisije ali EU-homologacije za vozilo glede na emisije proizvajalec zagotovi skladnost z zahtevami za vgradnjo iz oddelka 4 Priloge I, pri vozilih na kombinirano gorivo pa tudi z zahtevami za vgradnjo iz oddelka 6 Priloge XVIII.

Za pridobitev razširitve EU-homologacije glede na emisije za vozilo, homologirano v skladu s to uredbo, katerega referenčna masa je nad 2 380 kg, vendar ne presega 2 610 kg, proizvajalec izpolni zahteve iz oddelka 5 Priloge VIII.

▼M4

Določbe o drugi možnosti odobritve iz točke 2.4.1 Priloge X in točke 2.1 Priloge XIII se ne uporabljajo za ES-homologacijo za sistem motorja ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto. Navedene določbe se tudi ne uporabljajo za motorje in vozila na kombinirano gorivo.

Vsak sistem motorja in element konstrukcije, ki lahko vpliva na emisije plinastih in trdnih onesnaževal, se načrtuje, izdela, sestavi in vgradi tako, da se motorju omogoči, da je ob običajni uporabi skladen z določbami Uredbe (ES) št. 595/2009 in te uredbe. Proizvajalec zagotovi tudi skladnost z zahtevami zunaj pogojev preskusnega cikla iz člena 14 in Priloge VI k tej uredbi. Pri motorjih in vozilih na kombinirano gorivo se uporabljajo tudi določbe Priloge XVIII.

▼M10

Za pridobitev EU-homologacije za sistem motorja ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto ali EU-homologacije za vozilo glede na emisije za pridobitev homologacije za univerzalno vrsto goriva proizvajalec za homologacijo za univerzalno vrsto goriva, homologacijo za omejeno vrsto goriva ali homologacijo za posamezno gorivo zagotovi skladnost z zahtevami iz oddelka 1 Priloge I.

▼B

Za pridobitev ES-homologacije v primeru vozil, ki za gorivo uporabljajo bencin in E85, mora proizvajalec zagotoviti, da so izpolnjene posebne zahteve za dovodne odprtine posod, kot so določene v oddelku 4.3 Priloge I.

Za pridobitev ES-homologacijje mora proizvajalec zagotoviti, da so izpolnjene posebne zahteve za varnost elektronskega sistema iz točke 2.1 Priloge X.

Proizvajalec izvede tehnične ukrepe, s katerimi zagotovi, da se v skladu s to uredbo emisije iz izpušne cevi učinkovito omejujejo med celotno običajno življenjsko dobo vozila in pri običajnih pogojih uporabe. Ti ukrepi vključujejo zagotavljanje varnosti cevi, spojev in priključkov, ki se uporabljajo v sistemih za uravnavanje emisij, tako da so skladni s prvotnim namenom načrtovanja.

10.

Proizvajalec zagotovi, da rezultati preskusov emisij ustrezajo veljavnim mejnim vrednostim v skladu s preskusnimi pogoji, predpisanimi v tej uredbi.

11.

Proizvajalec določi faktorje poslabšanja, ki se bodo uporabljali za dokazovanje, da so plinaste emisije in emisije delcev iz družine motorjev ali družine motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov skladne z ustreznimi mejnimi vrednostmi emisij iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 595/2009 med običajno življenjsko dobo iz člena 4(2) navedene uredbe.

Postopki za dokazovanje skladnosti sistema motorja ali družine motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov med običajno življenjsko dobo so določeni v Prilogi VII k tej uredbi.

12.

Pri motorjih na prisilni vžig, za katere se izvaja preskus iz Priloge IV, je pri normalnem prostem teku motorja najvišja dovoljena vsebnost ogljikovega monoksida v izpušnih plinih tista, ki jo navaja proizvajalec vozila. Kljub temu najvišja vsebnost ogljikovega monoksida ne sme presegati 0,3 vol. %.

Pri visoki vrtilni frekvenci prostega teka vsebnost ogljikovega monoksida glede na prostornino izpušnih plinov ne sme presegati 0,2 % vol., pri tem pa morata biti vrtilna frekvenca motorja vsaj 2 000 min-1 in vrednost lambda 1 ± 0,03 ali v skladu s specifikacijami proizvajalca.

13.

V primeru zaprtega ohišja motorja morajo proizvajalci zagotoviti, da za preskus iz Priloge V prezračevalni sistem motorja ne dovoljuje emisije nobenega plina iz bloka motorja v ozračje. Če je ohišje motorja odprtega tipa, se emisije izmerijo in prištejejo k emisijam iz izpušne cevi v skladu z določbami iz Priloge V.

14.

Pri vlogi za homologacijo morajo proizvajalci homologacijskemu organu predložiti informacije, ki dokazujejo, da sistem za NOx ohranja svojo funkcijo uravnavanja emisij pri vseh pogojih, ki so redno prisotni na ozemlju Unije, zlasti pri nizkih temperaturah.

Poleg tega morajo proizvajalci homologacijskemu organu predložiti informacije o strategiji delovanja katerega koli sistema EGR, vključno z informacijami o delovanju pri nizkih temperaturah okolja.

Te informacije morajo vključevati tudi opis morebitnih učinkov na emisije pri delovanju sistema pri nizkih temperaturah okolja.

▼M1 —————

▼B

Člen 4

Diagnostika na vozilu (OBD)

Proizvajalci zagotovijo, da so vsi sistemi motorjev in vozila opremljeni s sistemom OBD.

Sistem OBD se načrtuje, sestavi in namesti na vozilo v skladu s Prilogo X tako, da lahko prepoznava, beleži in sporoča vrsto poslabšanja ali napake iz navedene priloge med celotno življenjsko dobo vozila.

Proizvajalec zagotovi, da je sistem OBD skladen z zahtevami iz Priloge X, vključno z zahtevami za učinkovitost OBD med uporabo, pri vseh običajnih in razumljivo predvidljivih voznih razmerah, ki so značilne za Unijo, vključno s pogoji običajne uporabe iz Priloge X.

Pri preskusu s kvalificiranim okvarjenim sestavnim delom se v skladu s Prilogo X aktivira indikator nepravilnega delovanja sistema OBD. Indikator nepravilnega delovanja sistema OBD se lahko aktivira tudi, če je raven emisij nižja od mejnih vrednosti OBD iz Priloge X.

Proizvajalec mora zagotoviti, da so izpolnjene določbe o učinkovitosti družine motorjev OBD med uporabo iz Priloge X.

Podatki o učinkovitosti OBD med uporabo se shranijo in so na voljo brez kakršnega koli šifriranja prek standardnega komunikacijskega protokola OBD s sistemom OBD v skladu z določbami Priloge X.

Če se proizvajalec tako odloči, so lahko sistemi OBD v obdobju 3 let po datumih iz člena 8(1) in (2) Uredbe (ES) št. 595/2009 skladni z nadomestnimi določbami iz Priloge X k tej uredbi, ki se sklicujejo na ta odstavek.

▼M5

Na zahtevo proizvajalca se lahko do 31. decembra 2015 za nove tipe vozil ali motorjev in do 31. decembra 2016 za vsa nova vozila, ki so prodana, registrirana ali dana v promet v Uniji, uporabljajo nadomestne določbe za spremljanje DPF, kot je določeno v točki 2.3.3.3 Priloge X.

▼M1

Člen 5

▼M10

Vloga za EU-homologacijo motornega sistema ali družine motorjev kot samostojne tehnične enote glede na emisije

▼B

Proizvajalec homologacijskemu organu predloži vlogo za podelitev ES-homologacije za sistem motorja ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto.

Vloga iz odstavka 1 se sestavi v skladu z vzorcem opisnega lista iz Dodatka 4 k Prilogi I. Za navedeni namen se uporablja del 1 tega dodatka.

▼M10

Proizvajalec skupaj z vlogo predloži dokumentacijski paket, v katerem so v celoti opredeljeni vsi elementi konstrukcije, ki vplivajo na emisije, strategijo za uravnavanje emisij sistema motorja in načine, s katerimi sistem motorja nadzira izhodne spremenljivke, ki vplivajo na emisije, ne glede na to, ali je navedeni nadzor posreden ali neposreden, in ukrepi za preprečevanje nedovoljenega poseganja ter v katerem je v celoti opredeljen sistem za opozarjanje in prisilo voznika v skladu z oddelkoma 4 in 5 Priloge XIII. Homologacijski organ dokumentacijski paket označi in datira ter ga hrani vsaj deset let po podelitvi homologacije.

Dokumentacijski paket je sestavljen iz naslednjih delov:

informacij iz oddelka 8 Priloge I;

dokumentacijskega paketa o pomožnih strategijah za uravnavanje emisij, kot je opisan v Dodatku 11 Priloge I k tej uredbi, da se homologacijskim organom omogoči ocena pravilne uporabe pomožnih strategij za uravnavanje emisij.

Homologacijski organ na zahtevo proizvajalca izvede predhodno oceno pomožne strategije za uravnavanje emisij za nove tipe vozil. V tem primeru proizvajalec homologacijskemu organu osnutek dokumentacijskega paketa o pomožnih strategijah za uravnavanje emisij predloži najmanj dva in največ dvanajst mesecev pred začetkom postopka homologacije.

Homologacijski organ predhodno oceno izvede na podlagi osnutka dokumentacijskega paketa o pomožnih strategijah za uravnavanje emisij, ki ga predloži proizvajalec. Izvede jo v skladu z metodologijo, opisano v Dodatku 2 k Prilogi VI. V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih lahko odstopa od navedene metodologije.

Za namene homologacije predhodna ocena pomožne strategije za uravnavanje emisij za nove tipe vozil ostane veljavna 18 mesecev. Navedeno obdobje se lahko podaljša za dodatnih 12 mesecev, če proizvajalec homologacijskemu organu predloži dokaze, da na trgu niso na voljo nobene nove tehnologije, ki bi spremenile predhodno oceno pomožne strategije za uravnavanje emisij.

Forum za izmenjavo informacij o izvrševanju vsako leto pripravi seznam pomožnih strategij za uravnavanje emisij, za katere so homologacijski organi menili, da so nesprejemljive, Komisija pa ga objavi.

▼B

Poleg informacij iz odstavka 3 proizvajalec predloži tudi naslednje informacije:

(a)

pri motorjih s prisilnim vžigom, izjavo proizvajalca o najmanjšem odstotku neuspelih vžigov na skupno število vžigov, ki lahko povzročijo, da emisije presežejo vrednosti iz Priloge X, če bi ta odstotek neuspelih vžigov obstajal od začetka preskusa emisij iz Priloge III, ali lahko povzročijo pregrevanje katalizatorja ali katalizatorjev izpušnih plinov, preden bi nastala nepopravljiva škoda;

(b)

opis določb, sprejetih za preprečevanje nedovoljenega poseganja v računalnike za uravnavanje emisij in njihovo spreminjanje, vključno z možnostjo za posodabljanje s programom, ki ga je odobril proizvajalec, ali kalibriranjem;

(c)

dokumentacijo sistema OBD v skladu z zahtevami iz oddelka 5 Priloge X;

▼M10 —————

▼B

(e)

izjavo o skladnosti emisij zunaj preskusnega cikla z zahtevami člena 14 in oddelka 9 Priloge VI;

(f)

izjavo o skladnosti učinkovitosti OBD med uporabo z zahtevami iz Dodatka 6 k Prilogi X;

▼M10 —————

▼B

(h)

začetni načrt za preskušanje v prometu v skladu s točko 2.4 Priloge II;

(i)

po potrebi kopije drugih homologacij z ustreznimi podatki za razširitev homologacij in določitev faktorjev poslabšanja;

▼M4

(j)

po potrebi dokumentacijski paket, potreben za pravilno vgradnjo motorja, homologiranega kot samostojna tehnična enota.

▼B

Proizvajalec tehnični službi, pristojni za izvajanje homologacijskih preskusov, predloži motor ali po potrebi osnovni motor, ki predstavlja tip, za katerega se zahteva homologacija.

Spremembe znamke sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki nastanejo po homologaciji, homologacije ne razveljavijo samodejno, razen če se njihove prvotne značilnosti ali tehnični parametri spremenijo tako, da to vpliva na funkcionalnost motorja ali sistema za uravnavanje onesnaževanja.

▼M1

Člen 6

▼M10

Upravne določbe za EU-homologacijo motornega sistema ali družine motorjev kot samostojne tehnične enote glede na emisije

▼B

►M10 Če so vse ustrezne zahteve izpolnjene, homologacijski organ podeli EU-homologacijo za sistem motorja ali družino motorjev kot ločeno tehnično enoto ter izda homologacijsko številko v skladu s sistemom številčenja iz ustreznega izvedbenega akta, sprejetega v skladu s členom 28(3) Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ).

Brez poseganja v določbe navedenega izvedbenega akta se del 3 homologacijske številke sestavi v skladu z Dodatkom 9 k Prilogi I k tej uredbi. ◄

Homologacijski organ iste številke ne sme dodeliti drugemu tipu motorja.

▼M4

1a.

Kot alternativo k postopku iz odstavka 1 homologacijski organ podeli ES-homologacijo za sistem motorja ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

v času predložitve vloge za ES-homologacijo je bila homologacija za sistem motorja ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto že podeljena v skladu Pravilnikom UN/ECE št. 49;

▼M10 —————

▼M4

(c)

zahteve iz točke 6.2 Priloge X k tej uredbi so izpolnjene v prehodnem obdobju, določenem v členu 4(7).

(d)

vse druge izjeme iz točk 3.1 in 5.1 Priloge VII k tej uredbi, točk 2.1 in 6.1 Priloge X k tej uredbi, točk 2, 4.1, 5.1, 7.1, 8.1 in 10 Priloge XIII k tej uredbi ter točke 1 Dodatka 6 k Prilogi XIII k tej uredbi se uporabljajo.

▼M4

Pri podeljevanju ES-homologacije v skladu s členoma 1 in 1a homologacijski organ izda certifikat o ES-homologaciji, ki se pripravi po vzorcu iz Dodatka 5 k Prilogi I.

▼B

Člen 7

▼M10

Vloga za podelitev EU-homologacije za vozilo s homologiranim sistemom motorja glede na emisije

Proizvajalec homologacijskemu organu predloži vlogo za podelitev EU-homologacije za vozilo s homologiranim sistemom motorja glede na emisije.

▼B

Vloga iz odstavka 1 se sestavi v skladu z vzorcem opisnega lista iz dela 2 Dodatka 4 k Prilogi I. Tej vlogi se priloži kopija certifikata o ES-homologaciji za sistem motorja ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto, ki je bil izdan v skladu s členom 6.

Proizvajalec predloži dokumentacijski paket, v katerem so v celoti opredeljeni elementi sistema za opozarjanje in prisilo voznika, ki je vgrajen v vozilo in določen v Prilogi XIII. Ta dokumentacijski paket se zagotovi v skladu s členom 5(3).

Poleg informacij iz odstavka 3 proizvajalec predloži tudi naslednje informacije:

(a)

opis ukrepov, sprejetih za preprečevanje nedovoljenega poseganja v krmilne enote vozila, ki jih zajema ta uredba, in njihovo spreminjanje, vključno z možnostjo za posodabljanje s programom, ki ga je odobril proizvajalec, ali kalibriranjem;

(b)

opis sestavnih delov OBD na vozilu v skladu z zahtevami oddelka 5 Priloge X;

▼M10 —————

▼B

(e)

po potrebi kopije drugih homologacij z ustreznimi podatki za razširitev homologacij.

Člen 8

▼M10

Upravne določbe za EU-homologacijo za vozilo s homologiranim sistemom motorja glede na emisije

▼B

►M10 Če so vse ustrezne zahteve izpolnjene, homologacijski organ podeli EU-homologacijo za vozilo s homologiranim sistemom motorja glede na emisije ter izda homologacijsko številko v skladu s sistemom številčenja iz ustreznega izvedbenega akta, sprejetega v skladu s členom 28(3) Uredbe (EU) 2018/858.

Brez poseganja v določbe navedenega izvedbenega akta se del 3 homologacijske številke sestavi v skladu z Dodatkom 9 k Prilogi I k tej uredbi. ◄

Homologacijski organ iste številke ne sme dodeliti drugemu tipu vozila.

▼M4

1a.

►M10 Kot alternativo k postopku iz odstavka 1 homologacijski organ podeli EU-homologacijo za vozilo z odobrenim sistemom motorja glede na emisije, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: ◄

(a)

v času predložitve vloge za ES-homologacijo je bila homologacija za vozilo z odobrenim sistemom motorja že podeljena v skladu s Pravilnikom UN/ECE št. 49;

▼M10 —————

▼M4

(c)

zahteve v točki 6.2 Priloge X k tej uredbi so izpolnjene v prehodnem obdobju iz člena 4(7) te uredbe;

▼M8

(d)

uporabljajo se vse druge izjeme iz točk 3.1 Priloge VII k tej uredbi, točk 2.1 in 6.1 Priloge X k tej uredbi, točk 2.1, 4.1, 5.1, 7.1, 8.1 in 10.1 Priloge XIII k tej uredbi ter točke 1.1 Dodatka 6 k Prilogi XIII k tej uredbi;

▼M8

(e)

zahteve iz člena 6 in Priloge II Uredbe (EU) 2017/2400 so izpolnjene v zvezi z zadevno skupino vozil, razen kadar proizvajalec navede, da se nova vozila tipa, za katerega se zahteva homologacija, ne bodo registrirala, prodajala ali dala v promet v Uniji na datume iz člena 24(1)(a), (b) in (c) navedene uredbe ali po navedenih datumih, ki veljajo za zadevno skupino vozil.

▼M4

Pri podeljevanju ES-homologacije v skladu s členoma 1 in 1a homologacijski organ izda certifikat o ES-homologaciji, ki se pripravi po vzorcu iz Dodatka 6 k Prilogi I.

▼B

Člen 9

▼M10

Vloga za podelitev EU-homologacije za vozilo glede na emisije

Proizvajalec homologacijskemu organu predloži vlogo za podelitev EU-homologacije za vozilo glede na emisije.

▼B

Vloga iz odstavka 1 se sestavi v skladu z vzorcem opisnega lista iz Dodatka 4 k Prilogi I. Za ta namen se uporabljata del 1 in del 2 tega dodatka.

Proizvajalec predloži dokumentacijski paket, v katerem so v celoti opredeljeni vsi elementi konstrukcije, ki vplivajo na emisije, strategijo za uravnavanje emisij sistema motorja in načine, s katerimi sistem motorja nadzira izhodne spremenljivke, ki vplivajo na emisije, ne glede na to, ali je nadzor posreden ali neposreden, ter v katerem je v celoti opredeljen sistem za opozarjanje in prisilo voznika v skladu s Prilogo XIII. Ta dokumentacijski paket se zagotovi v skladu s členom 5(3).

Poleg informacij iz odstavka 3 proizvajalec predloži informacije iz člena 5(4)(a) do (i) in člena 7(4)(a) do (e).

Proizvajalec tehnični službi, pristojni za izvajanje homologacijskih preskusov, predloži motor, ki predstavlja tip, za katerega se zahteva homologacija.

Člen 10

▼M10

Upravne določbe za EU-homologacijo za vozilo glede na emisije

▼B

►M10 Če so vse ustrezne zahteve izpolnjene, homologacijski organ podeli EU-homologacijo za vozilo glede na emisije ter izda homologacijsko številko v skladu s sistemom številčenja iz ustreznega izvedbenega akta, sprejetega v skladu s členom 28(3) Uredbe (EU) 2018/858.

Brez poseganja v določbe navedenega izvedbenega akta se del 3 homologacijske številke sestavi v skladu z Dodatkom 9 k Prilogi I k tej uredbi. ◄

Homologacijski organ iste številke ne sme dodeliti drugemu tipu vozila.

▼M4

1a.

►M10 Kot alternativo k postopku iz odstavka 1 homologacijski organ podeli EU-homologacijo za vozilo glede na emisije, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: ◄

(a)

v času predložitve vloge za ES-homologacijo je bila homologacija za vozilo že podeljena v skladu s Pravilnikom UN/ECE št. 49;

▼M10 —————

▼M4

(c)

zahteve iz točke 6.2 Priloge X k tej uredbi so izpolnjene v prehodnem obdobju, določenem v členu 4(7);

▼M8

(d)

uporabljajo se vse druge izjeme iz točk 3.1 Priloge VII k tej uredbi, točk 2.1 in 6.1 Priloge X k tej uredbi, točk 2.1, 4.1, 5.1, 7.1, 8.1 in 10.1.1 Priloge XIII k tej uredbi ter točke 1.1 Dodatka 6 k Prilogi XIII k tej uredbi;

▼M8

(e)

▼M4

Pri podeljevanju ES-homologacije v skladu s členoma 1 in 1a homologacijski organ izda certifikat o ES-homologaciji, ki se pripravi po vzorcu iz Dodatka 7 k Prilogi I.

▼B

Člen 11

Skladnost proizvodnje

Ukrepi za zagotavljanje skladnosti proizvodnje se sprejmejo v skladu z določbami člena 12 Direktive 2007/46/ES.

Skladnost proizvodnje se preveri na podlagi opisa v certifikatih o homologaciji iz dodatkov 5, 6 in 7 k Prilogi I, kakor je ustrezno.

Skladnost proizvodnje se ocenjuje na podlagi posebnih določb iz oddelka 7 Priloge I in ustreznih statističnih metod iz dodatkov 1, 2 in 3 k navedeni prilogi.

Člen 12

Skladnost v prometu

Ukrepi za zagotavljanje skladnosti v prometu za vozila ali sisteme motorja, homologirane v skladu s to uredbo ali Direktivo 2005/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ), se sprejmejo v skladu s členom 12 Direktive 2007/46/ES ter zahtevami iz Priloge II k tej uredbi v primeru vozil ali sistemov motorja, homologiranih v skladu s to uredbo, in zahtevami iz Priloge XII k tej uredbi v primeru vozil ali sistemov motorja, homologiranih v skladu z Direktivo 2005/55/ES.

Tehnični ukrepi, ki jih izvede proizvajalec, morajo zagotoviti, da se emisije iz izpušne cevi učinkovito omejujejo med celotno običajno življenjsko dobo vozil pri običajnih pogojih uporabe. Skladnost z določbami te uredbe se preverja med običajno življenjsko dobo sistema motorja, nameščenega v vozilu, pri običajnih pogojih uporabe v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Proizvajalec sporoči rezultate preskušanja v prometu homologacijskemu organu, ki je podelil izvorno homologacijo v skladu s prvotnim načrtom. Vsako odstopanje od prvotnega načrta je treba ustrezno utemeljiti homologacijskemu organu.

Če homologacijski organ, ki je podelil izvorno homologacijo, ni zadovoljen s proizvajalčevim poročanjem v skladu z oddelkom 10 Priloge II ali če predložena dokumentacija dokazuje nezadovoljivo skladnost v prometu, lahko homologacijski organ proizvajalcu naloži, da mora izvesti preskus za potrditev. Homologacijski organ prouči poročilo o potrdilnem preskusu, ki ga predloži proizvajalec.

Če homologacijski organ, ki je podelil prvotno homologacijo, ni zadovoljen z rezultati preskusov v prometu ali potrdilnih preskusov v skladu z merili iz Priloge II ali na podlagi preskušanja v prometu, ki ga izvede država članica, od proizvajalca zahteva, da predloži načrt popravnih ukrepov, s katerimi bo odpravil neskladnost iz člena 13 in oddelka 9 Priloge II.

Vsaka država članica lahko sama izvede nadzorno preskušanje na podlagi postopka za preskušanje skladnosti v prometu iz Priloge II in o njem poroča. Beležijo se podatki o nabavi, vzdrževanju in sodelovanju proizvajalca pri dejavnostih. Na zahtevo homologacijskega organa homologacijski organ, ki je podelil prvotno homologacijo, zagotovi potrebne informacije o homologaciji, da zagotovi preskušanje v skladu s postopkom iz Priloge II.

Če država članica ugotovi, da tip motorja ali vozila ni skladen z veljavnimi zahtevami tega člena in Priloge II, o tem prek svojega homologacijskega organa takoj obvesti homologacijski organ, ki je podelil prvotno homologacijo v skladu z zahtevami člena 30(3) Direktive 2007/46/ES.

Po tem obvestilu in v skladu z določbo člena 30(6) Direktive 2007/46/ES homologacijski organ države članice, ki je podelila prvotno homologacijo, takoj sporoči proizvajalcu, da tip motorja ali vozila ne izpolnjuje zahtev teh določb.

Po obvestilu iz odstavka 7 in če se s predhodnim preskušanjem skladnosti v prometu dokaže skladnost, lahko homologacijski organ, ki je podelil prvotno homologacijo, zahteva od proizvajalca, da opravi dodatne potrdilne preskuse po posvetovanju s strokovnjaki iz države članice, ki je predložila sporočilo o neskladnem vozilu.

Če takšni podatki o preskusu niso na voljo, proizvajalec v 60 delovnih dneh po prejetju obvestila iz odstavka 7 navedenemu organu, ki je podelil izvorno homologacijo, bodisi predloži načrt popravnih ukrepov v skladu s členom 13 bodisi opravi dodatno preskušanje skladnosti v prometu z enakovrednim vozilom, da preveri, ali tip motorja ali vozila izpolnjuje zahteve. Če lahko proizvajalec ustrezno utemelji homologacijskemu organu, da potrebuje več časa za izvedbo dodatnega preskušanja, se mu lahko podaljšanje odobri.

Strokovnjaki iz države članice, ki je predložila sporočilo o neskladnem tipu motorja ali vozila v skladu z odstavkom 7, so povabljeni, da si ogledajo izvajanje dodatnih preskusov skladnosti v prometu iz odstavka 8. Poleg tega se rezultati preskusov sporočijo tej državi članici in homologacijskim organom.

Če se s temi preskusi skladnosti v prometu ali potrdilnimi preskusi potrdi neskladnost tipa motorja ali vozila, homologacijski organ od proizvajalca zahteva, da predloži načrt popravnih ukrepov za odpravo neskladnosti. Načrt popravnih ukrepov mora biti skladen z določbami člena 13 in oddelka 9 Priloge II.

Če se s preskusi skladnosti v prometu ali potrdilnimi preskusi dokaže skladnost, proizvajalec homologacijskemu organu, ki je podelil izvorno homologacijo, predloži poročilo. Homologacijski organ, ki je podelil izvorno homologacijo, poročilo pošlje državi članici, ki je predložila sporočilo o neskladnem tipu vozila, in homologacijskim organom. Poročilo mora vključevati rezultate preskusov v skladu z oddelkom 10 Priloge II.

10.

Homologacijski organ, ki je podelil prvotno homologacijo, državo članico, ki je ugotovila, da tip motorja ali vozila ni skladen z veljavnimi zahtevami, obvešča o napredku in rezultatih razprav s proizvajalcem, preveritvenih preskusih ter popravnih ukrepih.

Člen 13

Popravni ukrepi

Na zahtevo homologacijskega organa in po preskušanju v prometu v skladu s členom 12 proizvajalec homologacijskemu organu predloži načrt popravnih ukrepov najpozneje v 60 delovnih dneh po prejetju obvestila homologacijskega organa. Če lahko proizvajalec homologacijskemu organu ustrezno utemelji, da potrebuje več časa za preiskavo vzroka neskladnosti, da bi lahko predložil načrt popravnih ukrepov, se lahko odobri podaljšanje.

Popravni ukrepi se uporabljajo za vse motorje v prometu, ki spadajo v iste družine motorjev ali družine motorjev OBD, in se razširijo tudi na družine motorjev ali družine motorjev OBD, ki bi lahko imele enake napake. Proizvajalec oceni potrebo po spremembi homologacijskih dokumentov in rezultat sporoči homologacijskemu organu.

Homologacijski organ se posvetuje s proizvajalcem ter se z njim dogovori glede načrta popravnih ukrepov in izvrševanja načrta. Če homologacijski organ, ki je izdal prvotno homologacijo, ugotovi, da dogovora ni mogoče doseči, se začne postopek v skladu s členom 30(1) in (5) Direktive 2007/46/ES.

Homologacijski organ v 30 delovnih dneh od datuma, ko je od proizvajalca prejel načrt popravnih ukrepov, ta načrt potrdi ali zavrne. Homologacijski organ v istem času tudi obvesti proizvajalca in vse države članice o svoji odločitvi glede potrditve ali zavrnitve načrta popravnih ukrepov.

Proizvajalec je odgovoren za izvedbo odobrenega načrta popravnih ukrepov.

Proizvajalec vodi evidenco o vsakem sistemu motorja ali vozilu, vrnjenem v popravilo in popravljenem ali spremenjenem, ter o delavnici, ki je popravilo izvedla. Homologacijski organ ima na zahtevo dostop do te evidence med izvajanjem in v obdobju 5 let po koncu izvajanja načrta.

Kakršno koli popravilo ali sprememba iz odstavka 6 se zabeleži v certifikatu, ki ga proizvajalec predloži lastniku motorja ali vozila.

Člen 14

Zahteve za omejitev emisij zunaj pogojev preskusnega cikla

Proizvajalec sprejme vse potrebne ukrepe v skladu s to uredbo in členom 4 Uredbe (ES) št. 595/2009, s katerimi zagotovi, da se emisije iz izpušne cevi učinkovito omejujejo med celotno običajno življenjsko dobo vozila in pri vseh običajnih pogojih uporabe.

Ti ukrepi upoštevajo naslednje:

(a)

splošne zahteve, vključno z zahtevami za učinkovitost in prepovedjo odklopnih strategij;

(b)

zahteve za učinkovito omejitev emisij iz izpušne cevi v različnih okoljskih pogojih, v katerih bo vozilo predvidoma delovalo, in v različnih pogojih delovanja, ki lahko nastopijo;

(c)

zahteve v zvezi z laboratorijskim preskušanjem zunaj pogojev preskusnega cikla pri homologaciji;

▼M1

(d)

zahteve v zvezi z demonstracijskimi preskusi prenosnega sistema za merjenje emisij pri homologaciji in vse dodatne zahteve v zvezi s preskušanjem vozil med uporabo zunaj pogojev preskusnega cikla iz te uredbe;

▼B

(e)

zahtevo, da proizvajalec predloži izjavo o skladnosti z zahtevami za omejitev emisij zunaj pogojev preskusnega cikla.

Proizvajalec izpolnjuje posebne zahteve iz Priloge VI, vključno s povezanimi preskusnimi postopki.

▼M6 —————

▼B

Člen 15

Naprave za uravnavanje onesnaževanja

►M1 Proizvajalec zagotovi, da so nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja, namenjene namestitvi na ES-homologirane motorne sisteme ali vozila, zajeta v Uredbi (ES) št. 595/2009, ES-homologirane kot samostojne tehnične enote v skladu z zahtevami tega člena, člena 1a ter členov 16 in 17. ◄

V tej uredbi se katalizatorji, naprave za NOx in filtri za delce obravnavajo kot naprave za uravnavanje onesnaževanja.

Za originalne nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja, ki spadajo pod tip iz točke 3.2.12 Dodatka 4 k Prilogi I in so namenjene za namestitev na vozilo, na katerega se sklicuje ustrezni homologacijski dokument, ni nujno, da so skladne z vsemi določbami Priloge XI, če izpolnjujejo zahteve iz točk 2.1, 2.2 in 2.3 navedene priloge.

Proizvajalec zagotovi, da originalna naprava za uravnavanje onesnaževanja nosi identifikacijske oznake.

Identifikacijske oznake iz odstavka 3 vključujejo naslednje podatke:

(a)

ime ali blagovno znamko proizvajalca vozila ali motorja;

(b)

znamko in identifikacijsko številko dela originalne naprave za uravnavanje onesnaževanja v skladu z informacijami iz točke 3.2.12.2 Dodatka 4 k Prilogi I.

▼M6 —————

▼B

Člen 16

Vloga za podelitev ES-homologacije za tip nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja kot samostojne tehnične enote

Proizvajalec homologacijskemu organu predloži vlogo za podelitev ES-homologacije za tip nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja kot samostojne tehnične enote.

Vloga se sestavi v skladu z vzorcem opisnega lista iz Dodatka 1 k Prilogi XI.

▼M10 —————

▼B

Proizvajalec tehnični službi, pristojni za izvajanje homologacijskih preskusov, predloži naslednje:

(a)

sistem motorja ali sisteme motorja tipa, homologiranega v skladu s to uredbo, ki ima nameščeno novo originalno napravo za uravnavanje onesnaževanja, ki je del originalne opreme;

(b)

en vzorec tipa nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja;

(c)

če gre za nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja, ki je namenjena namestitvi na vozilo z vgrajenim sistemom OBD, dodaten vzorec tipa nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja.

Za namene odstavka 4(a) preskusne motorje izbere vlagatelj po dogovoru s homologacijskim organom.

▼M4

Preskusni pogoji so skladni z zahtevami iz oddelka 6 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

▼B

Preskusni motorji morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

(a)

njihov sistem za uravnavanje emisij ne sme imeti napak;

(b)

vsak okvarjen ali čezmerno obrabljen originalni del, povezan z uravnavanjem emisij, se mora popraviti ali nadomestiti;

(c)

pred preskušanjem emisij morajo biti motorji pravilno naravnani in nastavljeni v skladu s specifikacijami proizvajalca.

Za namene odstavka 4(b) in (c) mora biti vzorec jasno in neizbrisno označen z blagovno znamko vlagatelja in njegovo trgovsko oznako.

Za namene odstavka 4(c) je vzorec kvalificiran okvarjen sestavni del.

Člen 17

Upravne določbe za ES-homologacijo za nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja kot samostojno tehnično enoto

Če so vse ustrezne zahteve izpolnjene, homologacijski organ podeli ES-homologacijo za nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja kot samostojne tehnične enote in izda homologacijsko številko v skladu s sistemom številčenja iz Priloge VII k Direktivi 2007/46/ES.

Homologacijski organ iste številke ne sme dodeliti drugemu tipu nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja.

Ista homologacijska številka lahko zajema uporabo navedenega tipa nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja na več različnih tipih vozil ali motorjev.

Za namene odstavka 1 homologacijski organ izda certifikat o ES-homologaciji, pripravljen v skladu z vzorcem iz Dodatka 2 k Prilogi XI.

Če proizvajalec lahko dokaže homologacijskemu organu, da je nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja enaka tipu iz točke 3.2.12.2 Dodatka 4 k Prilogi I, podelitev homologacije ni odvisna od preverjanja skladnosti z zahtevami iz oddelka 4 Priloge XI.

▼M6

Člen 17a

Prehodne določbe za nekatere homologacije in certifikate o skladnosti

Z učinkom od 1. septembra 2018 nacionalni organi zaradi razlogov, povezanih z emisijami, zavrnejo podelitev ES-homologacije ali nacionalne homologacije za nove tipe vozil ali motorjev, preskušenih s postopki, ki niso v skladu s točkami 4.2.2.2, 4.2.2.2.1, 4.2.2.2.2, 4.3.1.2, 4.3.1.2.1 in 4.3.1.2.2 Dodatka 1 k Prilogi II.

Z učinkom od 1. septembra 2019 nacionalni organi v primeru novih vozil, ki niso v skladu s točkami 4.2.2.2, 4.2.2.2.1, 4.2.2.2.2, 4.3.1.2, 4.3.1.2.1 in 4.3.1.2.2 Dodatka 1 k Prilogi II, za certifikate o skladnosti, izdane za navedena vozila, odločijo, da niso več veljavni za namene člena 26 Direktive 2007/46/ES, in zaradi razlogov, povezanih z emisijami, prepovejo registracijo, prodajo in začetek uporabe takšnih vozil.

Z učinkom od 1. septembra 2019 in razen v primeru nadomestnih motorjev za vozila v prometu nacionalni organi prepovejo prodajo ali uporabo novih motorjev, ki niso v skladu s točkami 4.2.2.2, 4.2.2.2.1, 4.3.1.2 in 4.3.1.2.1 Dodatka 1 k Prilogi II.

▼M10

Z učinkom od 1. januarja 2021 nacionalni organi zaradi razlogov, povezanih z emisijami, zavrnejo podelitev EU-homologacije ali nacionalne homologacije za nove tipe vozil ali motorjev, ki ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2019/1939 ( 5 ).

Z odstopanjem od prvega pododstavka novi tipi motorjev s prisilnim vžigom, motorjev na kombinirano gorivo tipa 1A in motorjev na kombinirano gorivo tipa 1B (v kombiniranem načinu) ter vozila, opremljena s takšnimi motorji, upoštevajo največji dovoljeni faktor skladnosti za število trdnih delcev v skladu s točko 6.3 Priloge II z učinkom od 1. januarja 2023. Kljub temu sta za namene spremljanja od 1. januarja 2021 v rezultatih demonstracijskega preskusa prenosnega sistema za merjenje emisij na certifikatu o homologaciji navedena faktor skladnosti delovnega okna števila delcev in faktor skladnosti masnega okna CO2.

Z učinkom od 1. januarja 2022 nacionalni organi v primeru novih vozil, ki ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2019/1939, za certifikate o skladnosti, izdane za navedena vozila, odločijo, da niso več veljavni za namene člena 48 Uredbe (EU) 2018/858, in zaradi razlogov, povezanih z emisijami, prepovejo registracijo, dajanje v promet in začetek uporabe takšnih vozil.

Z odstopanjem od prvega pododstavka nacionalni organi z učinkom od 1. januarja 2024 v primeru novih vozil, opremljenih z motorji s prisilnim vžigom, motorji na kombinirano gorivo tipa 1A in motorji na kombinirano gorivo tipa 1B (v kombiniranem načinu), ki ne upoštevajo največjega dovoljenega faktorja skladnosti za število trdnih delcev v skladu s točko 6.3 Priloge II in ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2019/1939, za certifikate o skladnosti, izdane za navedena vozila, odločijo, da niso več veljavni za namene člena 48 Uredbe (EU) 2018/858, in zaradi razlogov, povezanih z emisijami, prepovejo registracijo, dajanje v promet in začetek uporabe takšnih vozil. Kljub temu sta za namene spremljanja od 1. januarja 2022 v rezultatih demonstracijskega preskusa prenosnega sistema za merjenje emisij na certifikatu o homologaciji navedena faktor skladnosti delovnega okna števila delcev in faktor skladnosti masnega okna CO2.

Z učinkom od 1. januarja 2022 in razen v primeru nadomestnih motorjev za vozila v prometu nacionalni organi zaradi razlogov, povezanih z emisijami, prepovejo dajanje v promet in začetek uporabe novih motorjev, ki ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2019/2019/1939,.

Z odstopanjem od tretjega pododstavka nacionalni organi z učinkom od 1. januarja 2024 in razen v primeru nadomestnih motorjev za vozila v prometu zaradi razlogov, povezanih z emisijami, prepovejo dajanje v promet in začetek uporabe novih motorjev s prisilnim vžigom, novih motorjev na kombinirano gorivo tipa 1A in novih motorjev na kombinirano gorivo tipa 1B (v kombiniranem načinu), ki ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2019/2019/1939,.

▼B

Člen 18

Spremembe Uredbe (ES) št. 595/2009

Uredba (ES) št. 595/2009 se spremeni v skladu s Prilogo XV k tej uredbi.

Člen 19

Spremembe Direktive 2007/46/ES

Direktiva 2007/46/ES se spremeni v skladu s Prilogo XVI k tej uredbi.

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

SEZNAM PRILOG

PRILOGA I	Upravne določbe za ES-homologacijo
Dodatek 1	Postopek za preskušanje skladnosti proizvodnje, če je standardno odstopanje zadovoljivo
Dodatek 2	Postopek za preskušanje skladnosti proizvodnje, če je standardno odstopanje nezadovoljivo ali podatek ni na voljo
Dodatek 3	Postopek za preskušanje skladnosti proizvodnje na zahtevo proizvajalca
Dodatek 4	Vzorci opisnega lista
Dodatek 5	Vzorci certifikata o ES-homologaciji za tip motorja/sestavnega dela motorja kot samostojne tehnične enote
Dodatek 6	Vzorci certifikata o ES-homologaciji za tip vozila s homologiranim motorjem
Dodatek 7	Vzorci certifikata o ES-homologaciji za tip vozila glede na sistem
Dodatek 8	Primer oznake ES homologacije
Dodatek 9	Sistem številčenja certifikatov o ES-homologaciji
Dodatek 10	Pojasnila
Dodatek 11	Dokumentacijski paket o pomožnih strategijah za uravnavanje emisij
PRILOGA II	Skladnost motorjev ali vozil v prometu
Dodatek 1	Preskusni postopek za preskušanje emisij vozil s prenosnimi sistemi za merjenje emisij
Dodatek 2	Prenosna oprema za merjenje
Dodatek 3	Kalibracija prenosne opreme za merjenje
Dodatek 4	Metoda za preverjanje skladnosti signala ECU o navoru
PRILOGA III	Preverjanje emisij izpušnih plinov
PRILOGA IV	Podatki o emisijah, zahtevani pri homologaciji zaradi tehničnega pregleda
PRILOGA V	Preverjanje emisij plinov iz ohišja motorja
PRILOGA VI	Zahteve za omejitev emisij zunaj pogojev preskusnega cikla in emisij vozil med uporabo
Dodatek 1	Demonstracijski preskus prenosnega sistema za merjenje emisij pri homologaciji
PRILOGA VII	Preverjanje trajnosti sistemov motorja
PRILOGA VIII	Emisije CO2 in poraba goriva
PRILOGA IX	Specifikacije referenčnih goriv
PRILOGA X	Vgrajeni sistemi za diagnostiko na vozilu (OBD)
Dodatek 5	Ocena učinkovitosti vgrajenega sistema za diagnostiko na vozilu med uporabo v obdobju uvajanja
PRILOGA XI	ES-homologacija nadomestnih naprav za uravnavanje onesnaževanja kot samostojnih tehničnih enot
Dodatek 1	Vzorec opisnega lista
Dodatek 2	Vzorec certifikata o ES-homologaciji
Dodatek 3	Postopek za ocenjevanje trajnosti uravnavanja emisij v nadomestni napravi za uravnavanje onesnaževanja
Dodatek 4	Zaporedje za toplotno staranje
Dodatek 5	Preskusni cikel za zbiranje podatkov na dinamometru z valji ali na cesti
Dodatek 6	Postopek odvajanja in tehtanja
Dodatek 7	Primer razporeda kopičenja prevozov, ki vključuje zaporedja toplotnega staranja, porabe maziva in regeneracije
Dodatek 8	Diagram z opisom izvedbe razporeda kopičenja prevozov
PRILOGA XII	Skladnost motorjev in vozil v prometu, homologiranih v skladu z Direktivo 2005/55/ES
PRILOGA XIII	Zahteve za zagotovitev pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx
Dodatek 6	Dokazovanje najmanjše sprejemljive kakovosti reagenta CDmin
PRILOGA XIV	Merjenje neto moči motorja
PRILOGA XV	Spremembe Uredbe (ES) št. 595/2009
PRILOGA XVI	Spremembe Direktive 2007/46/ES
PRILOGA XVII	Dostop do informacij o OBD vozila ter popravilu in vzdrževanju vozil
Dodatek 1	Proizvajalčev certifikat o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vgrajenih sistemov za diagnostiko ter vozil
Dodatek 2	Informacije o vgrajeni napravi za diagnostiko
Dodatek 3	Seznam sistemov prenosa, zajetih v členu 2e
PRILOGA XVIII	Posebne tehnične zahteve za motorje in vozila na kombinirano gorivo
Dodatek 1	Tipi motorjev in vozil na kombinirano gorivo – seznam glavnih zahtev za delovanje

PRILOGA I

UPRAVNE DOLOČBE ZA ES-HOMOLOGACIJO

1. ZAHTEVE V ZVEZI Z VRSTO GORIVA

1.1 Zahteve v zvezi s homologacijo za univerzalno vrsto goriva

Homologacija za univerzalno vrsto goriva se podeli na podlagi zahtev iz točk 1.1.1 do 1.1.6.1.

▼M4

1.1.1 Osnovni motor izpolnjuje zahteve te uredbe o ustreznih referenčnih gorivih iz Priloge IX. Posebne zahteve se uporabljajo za motorje, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin/biometan, vključno z motorji na kombinirana goriva, v skladu s točko 1.1.3.

▼M6

1.1.2 ►M9 Če proizvajalec dovoli, da družina motorjev deluje s tržnimi gorivi, ki niso v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 98/70/ES ( 6 ) ali standardom CEN EN 228:2012 CEN (v primeru neosvinčenega bencina) oziroma standardom CEN EN 590:2013 (v primeru dizelskega goriva), na primer FAME B100 (standard CEN EN 14214), mešanice dizelskega goriva FAME B20/B30 (standard CEN EN 16709), parafinsko gorivo (standard CEN EN 15940) ali drugo, mora proizvajalec poleg zahtev iz točke 1.1.1 izpolniti naslednje zahteve: ◄

(a)

opredeli goriva, ki jih lahko uporablja družina motorjev, v točki 3.2.2.2.1 opisnega lista iz dela 1 Dodatka 4, s sklicevanjem bodisi na uradni standard bodisi na proizvodno specifikacijo tržnega goriva specifične blagovne znamke, ki ne ustreza nobenemu uradnemu standardu, na primer tistim iz točke 1.1.2. Poleg tega proizvajalec izjavi, da uporaba opredeljenega goriva ne vpliva na funkcionalnost sistema OBD;

▼M9

(a1)

določiti korekcijski faktor za moč za vsako gorivo, opredeljeno v skladu s točko 5.2.7, če je primerno;

▼M6

(b)

dokaže, da osnovni motor izpolnjuje zahteve iz Priloge III in Dodatka 1 k Prilogi VI te uredbe v zvezi z opredeljenimi gorivi; homologacijski organ lahko zahteva, da se zahteve za dokazovanje dodatno razširijo na zahteve iz Priloge VII in Priloge X;

(c)

izpolnjuje zahteve v zvezi s skladnostjo v prometu iz Priloge II o opredeljenih gorivih, vključno s katero koli mešanico opredeljenih goriv in tržnih goriv iz Direktive 98/70/ES in ustreznih standardov CEN.

Na zahtevo proizvajalca se zahteve iz te točke uporabljajo za goriva, ki se uporabljajo za vojaške namene.

Za namene točke (a) prvega pododstavka se pri preskusih emisij, ki se izvajajo za dokazovanje skladnosti z zahtevami iz te uredbe, poročilu o preskusu priloži poročilo o analizi preskusnega goriva, ki vsebuje najmanj parametre iz uradne specifikacije proizvajalca goriva.

▼M4

1.1.3 Pri motorjih, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin/biometan, vključno z motorji na kombinirano gorivo, proizvajalec dokaže, da se osnovni motorji lahko prilagodijo kateri koli sestavi zemeljskega plina/biometana, ki bi se pojavila na tržišču. To dokazovanje se opravi v skladu s tem oddelkom, pri motorjih na kombinirano gorivo pa tudi v skladu z dodatnimi določbami o postopku prilagoditve goriva iz odstavka 6.4 Priloge 15 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

Pri stisnjenem zemeljskem plinu/biometanu (SZP) sta običajni dve vrsti goriva, visokokalorično gorivo (plin iz območja H) in nizkokalorično gorivo (plin iz območja L), vendar imata zelo širok razpon znotraj obeh območij; znatno se razlikujeta po energijski vsebnosti, izraženi z Wobbejevim indeksom, in po faktorju λ-premika (Sλ). Zemeljski plin s faktorjem λ-premika med 0,89 in 1,08 (0,89 ≤ Sλ ≤ 1,08) spada v območje H, zemeljski plin s faktorjem λ-premika med 1,08 in 1,19 (1,08 ≤ Sλ ≤ 1,19) pa v območje L. Sestava referenčnih goriv upošteva skrajne variacije Sλ.

Osnovni motor izpolnjuje zahteve te uredbe o referenčnih gorivih GR (gorivo 1) in G25 (gorivo 2) iz Priloge IX brez kakršnega koli ročnega prilagajanja sistema za dovajanje goriva v motor med obema preskusoma (zahtevana je samoprilagodljivost). Po menjavi goriva je dovoljen en vroči cikel WHTC prilagoditvenega teka brez merjenja. Po prilagoditvenem teku se motor ohladi v skladu z odstavkom 7.6.1 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

Pri utekočinjenem zemeljskem plinu/biometanu (UZP) osnovni motor izpolnjuje zahteve te uredbe o referenčnih gorivih GR (gorivo 1) in G20 (gorivo 2) iz Priloge IX brez kakršnega koli ročnega prilagajanja sistema za dovajanje goriva v motor med obema preskusoma (zahtevana je samoprilagodljivost). Po menjavi goriva je dovoljen en vroči cikel WHTC prilagoditvenega teka brez merjenja. Po prilagoditvenem teku se motor ohladi v skladu z odstavkom 7.6.1 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

▼B

1.1.3.1 Na zahtevo proizvajalca se lahko motor preskusi s tretjim gorivom (gorivo 3), če je faktor λ-premika (Sλ) med 0,89 (tj. spodnjim območjem GR) in 1,19 (tj. zgornjim območjem G25), na primer, če je gorivo 3 tržno gorivo. Rezultati tega preskusa se lahko uporabijo kot podlaga za ovrednotenje skladnosti proizvodnje.

▼M4

1.1.4 Za motor, ki za gorivo uporablja stisnjen zemeljski plin/biometan in je samoprilagodljiv za pline iz območja H in za pline iz območja L in ki s stikalom preklaplja med območjem H in območjem L, se osnovni motor pri vsakem položaju stikala preskusi na ustrezno referenčno gorivo, kot je za vsako območje posebej opredeljeno v Prilogi IX. Gorivi sta GR (gorivo 1) in G23 (gorivo 3) za pline iz območja H ter G25 (gorivo 2) in G23 (gorivo 3) za pline iz območja L. Osnovni motor izpolnjuje zahteve te uredbe za oba položaja stikala brez kakršnega koli prilagajanja gorivu med obema preskusoma na posameznem položaju stikala. Po menjavi goriva je dovoljen en vroči cikel WHTC prilagoditvenega teka brez merjenja. Po prilagoditvenem teku se motor ohladi v skladu z odstavkom 7.6.1 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

▼B

1.1.4.1 Na zahtevo proizvajalca se lahko motor preskusi s tretjim gorivom namesto G23 (gorivo 3), če je faktor λ-premika (Sλ) med 0,89 (tj. spodnjim območjem GR) in 1,19 (tj. zgornjim območjem G25), na primer, če je gorivo 3 tržno gorivo. Rezultati tega preskusa se lahko uporabijo kot podlaga za ovrednotenje skladnosti proizvodnje.

▼M6

1.1.5 Pri motorjih na zemeljski plin/biometan se razmerje med rezultati emisij „r“ za vsako onesnaževalo določi takole::

ali

▼M4

1.1.6 Pri utekočinjenem naftnem plinu (UNP) proizvajalec dokaže, da se osnovni motor lahko prilagodi kateri koli sestavi goriva, ki bi se pojavila na tržišču.

Pri UNP se spreminja sestava C3/C4. Te spremembe se kažejo v referenčnih gorivih. Osnovni motor izpolnjuje emisijske zahteve glede referenčnih goriv A in B v skladu s Prilogo IX brez kakršnega koli prilagajanja gorivu med preskusoma. Po menjavi goriva je dovoljen en vroči cikel WHTC prilagoditvenega teka brez merjenja. Po prilagoditvenem teku se motor ohladi v skladu z odstavkom 7.6.1 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

▼B

1.1.6.1 Razmerje med rezultati emisij „r“ se za vsako onesnaževalo določi takole:

▼M4

1.2 Zahteve za homologacijo za omejeno vrsto goriva za motorje, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin/biometan ali UNP, vključno z motorji na kombinirano gorivo

Homologacija za omejeno vrsto goriva se podeli na podlagi zahtev iz točk od 1.2.1 do 1.2.2.2.

1.2.1 Homologacija za emisije izpušnih plinov iz motorja, ki za gorivo uporablja stisnjen zemeljski plin/biometan in je prirejen za delovanje na pline iz območja H ali na pline iz območja L.

Osnovni motor se preskusi na ustrezno referenčno gorivo v skladu s Prilogo IX za ustrezno območje. Gorivi sta GR (gorivo 1) in G23 (gorivo 3) za pline iz območja H ter G25 (gorivo 2) in G23 (gorivo 3) za pline iz območja L. Osnovni motor izpolnjuje zahteve brez kakršnega koli prilagajanja gorivu med obema preskusoma. Po menjavi goriva je dovoljen en vroči cikel WHTC prilagoditvenega teka brez merjenja. Po prilagoditvenem teku se motor ohladi v skladu z odstavkom 7.6.1 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

▼B

1.2.1.1 Na zahtevo proizvajalca se motor lahko preskusi s tretjim gorivom namesto G23 (gorivo 3), če je faktor λ-premika (Sλ) med 0,89 (tj. spodnjim območjem GR) in 1,19 (tj. gornjim območjem G25), na primer, če je gorivo 3 tržno gorivo. Rezultati tega preskusa se lahko uporabijo kot podlaga za ovrednotenje skladnosti proizvodnje.

1.2.1.2 Razmerje med rezultati emisij „r“ se za vsako onesnaževalo določi takole:

ali

1.2.1.3 Ob dobavi kupcu mora motor imeti oznako v skladu z oddelkom 3.3, na kateri je navedeno, za katero območje plinov je motor homologiran.

▼M4

1.2.2 Homologacija za emisije izpušnih plinov iz motorja, ki za gorivo uporablja zemeljski plin/biometan ali UNP in je predviden za delovanje na eno specifično sestavo goriva.

Pri stisnjenem zemeljskem plinu (SZP) osnovni motor v skladu s prilogo IX izpolnjuje zahteve glede emisij za referenčni gorivi GR in G25, pri utekočinjenem zemeljskem plinu (UZP) za referenčni gorivi GR in G20, pri utekočinjenem naftnem plinu (UNP) pa za referenčni gorivi A in B. Fina nastavitev sistema za dovajanje goriva med preskusi je dovoljena. Takšna fina nastavitev pomeni ponovno kalibracijo podatkovne baze dovajanja goriva, ne da bi se pri tem kakor koli spremenila osnovna strategija krmiljenja ali osnovna zgradba podatkovne baze. Po potrebi se dovoli zamenjava delov, ki so neposredno povezani s količino pretoka goriva, kot so vbrizgalne šobe.

1.2.2.1 Pri SZP se lahko na zahtevo proizvajalca motor preskusi na referenčni gorivi GR in G23 ali na referenčni gorivi G25 in G23, vendar v tem primeru homologacija velja le za pline iz območja H ali le za pline iz območja L, kot je ustrezno.

1.2.2.2 Ob dobavi kupcu je motor opremljen z oznako iz točke 3.3, na kateri je navedeno, za katero območje sestave goriva je motor kalibriran.

▼M4

1.3 Zahteve v zvezi s homologacijo za posamezno vrsto goriva

1.3.1 Homologacija za posamezno vrsto goriva se lahko podeli za motorje, ki za gorivo uporabljajo utekočinjen zemeljski plin, vključno z motorji na kombinirano gorivo, in so označeni s homologacijsko oznako, ki vsebuje črke „LNG20“ v skladu s točko 3.1 te priloge.

1.3.2 Proizvajalec lahko zaprosi za homologacijo za posamezno vrsto goriva le, če je motor kalibriran za specifično sestavo utekočinjenega zemeljskega plina s faktorjem λ-premika, ki se od faktorja λ-premika za gorivo G20 iz priloge IX razlikuje za največ 3 odstotke, vsebnost etana pa je največ 1,5 odstotka.

1.3.3 Pri družini motorjev na kombinirano gorivo, v kateri so motorji kalibrirani za specifično sestavo utekočinjenega zemeljskega plina s faktorjem λ-premika, ki se od faktorja λ-premika za gorivo G20 iz Priloge IX razlikuje za največ 3 odstotke, vsebnost etana pa ne presega 1,5 odstotka, se osnovni motor preskuša le na referenčno plinasto gorivo G20, kot je določeno v Prilogi IX.

▼B

2. HOMOLOGACIJA ZA EMISIJE IZPUŠNIH PLINOV ZA ČLANA DRUŽINE

2.1 Razen v primeru iz točke 2.2 se homologacija za osnovni motor brez dodatnega preskušanja razširi na celotno družino za vse sestavine goriva v območju, za katerega je osnovni motor homologiran (v primeru motorjev iz točke 1.2.2) ali goriva iz istega območja (v primeru motorjev iz točke 1.1 ali 1.2), za katera je osnovni motor homologiran.

2.2 Če tehnična služba ugotovi, da predložena vloga glede na izbrani osnovni motor ne predstavlja celotne družine motorjev iz dela 1 Dodatka 4, mora tehnična služba izbrati ter preskusiti nadomesten in po potrebi dodaten referenčni preskusni motor.

3. OZNAKE MOTORJA

▼M6

3.1	►M10 Pri motorju, homologiranem kot samostojna tehnična enota, ali tipu vozila, homologiranem glede na emisije, je motor opremljen z: ◄ (a) blagovno znamko ali tovarniškim imenom proizvajalca motorja; (b) proizvajalčevo trgovsko oznako motorja.

▼M4

3.2

Vsak motor, homologiran v skladu s to uredbo kot samostojna tehnična enota, ima oznako ES-homologacije. Ta oznaka je sestavljena iz:

▼B

3.2.1

pravokotnika, v katerem je vpisana mala črka „e“, in številčne oznake države članice, ki je podelila ES-homologacijo za samostojno tehnično enoto:

1	za Nemčijo;

2	za Francijo;

3	za Italijo;

4	za Nizozemsko;

5	za Švedsko;

6	za Belgijo;

7	za Madžarsko;

za Češko;

9	za Španijo;

11	za Združeno kraljestvo;

12	za Avstrijo;

13	za Luksemburg;

17	za Finsko;

18	za Dansko;

19	za Romunijo;

20	za Poljsko;

21	za Portugalsko;

23	za Grčijo;

za Irsko;

▼M2

25	za Hrvaško;

▼B

26	za Slovenijo;

27	za Slovaško;

29	za Estonijo;

32	za Latvijo;

34	za Bolgarijo;

za Litvo;

za Ciper;

za Malto.

▼M6

3.2.1.1

Pri motorju na zemeljski plin/biometan se za oznako ES-homologacije navede ena od naslednjih oznak:

(a)

H za motor, ki je homologiran in kalibriran za pline iz območja H;

(b)

L za motor, ki je homologiran in kalibriran za pline iz območja L;

(c)

HL za motor, ki je homologiran in kalibriran za pline iz območij H in L;

(d)

Ht za motor, ki je homologiran in kalibriran za specifično sestavo plina iz območja H in ga je mogoče s fino nastavitvijo dovajanja goriva motorju nastaviti na drug specifičen plin iz območja H;

(e)

Lt za motor, ki je homologiran in kalibriran za specifično sestavo plina iz območja L in ga je mogoče s fino nastavitvijo dovajanja goriva motorju nastaviti na drug specifičen plin iz območja L;

(f)

HLt za motor, ki je homologiran in kalibriran za specifično sestavo plina iz območja H ali območja L in ga je mogoče s fino nastavitvijo dovajanja goriva motorju nastaviti na drug specifičen plin iz območja H ali L;

(g)

CNGfr v vseh drugih primerih, kadar motor uporablja za gorivo stisnjen zemeljski plin/biometan in je predviden za delovanje na eno omejeno območje sestave goriva;

(h)

LNGfr v primerih, kadar motor uporablja za gorivo utekočinjen zemeljski plin in je predviden za delovanje na eno omejeno območje sestave goriva;

(i)

LPGfr v primerih, kadar motor uporablja za gorivo utekočinjen naftni plin in je predviden za delovanje na eno omejeno območje sestave goriva;

(j)

LNG20 za motor, ki je homologiran in kalibriran za specifično sestavo utekočinjenega zemeljskega plina s faktorjem λ-premika, ki se od faktorja λ-premika za gorivo G20 iz priloge IX razlikuje za največ 3 odstotke, njegova vsebnost etana pa je največ 1,5 odstotka;

(k)

LNG za motor, ki je homologiran in kalibriran za katero koli drugo sestavo utekočinjenega zemeljskega plina.

3.2.1.2

Homologacijska oznaka za motorje na kombinirano gorivo za nacionalno oznako vsebuje niz znakov, ki označujejo, za kateri tip motorja na kombinirano gorivo in katera območja plina je bila homologacija podeljena. Niz znakov je sestavljen iz dveh števk, ki opredeljujeta tip vozila na kombinirano gorivo iz člena 2, sledijo jim črka ali črke iz točke 3.2.1.1, ki ustrezajo sestavi zemeljskega plina/biometana, ki ga uporablja motor. Znaka, ki opredeljujeta tipe motorja na kombinirano gorivo v členu 2, sta:

(a)

1A za motorje na kombinirano gorivo tipa 1A;

(b)

1B za motorje na kombinirano gorivo tipa 1B;

(c)

2A za motorje na kombinirano gorivo tipa 2A;

(d)

2B za motorje na kombinirano gorivo tipa 2B;

(e)

3B za motorje na kombinirano gorivo tipa 3B.

3.2.1.3

Pri motorjih s kompresijskim vžigom, ki uporabljajo dizelsko gorivo, je v homologacijsko oznako za nacionalno oznako vključena črka „D“.

3.2.1.4

Pri motorjih s kompresijskim vžigom, ki za gorivo uporabljajo etanol (ED95), sta v homologacijsko oznako za nacionalno oznako vključeni črki „ED“.

3.2.1.5

Pri motorjih s prisilnim vžigom, ki za gorivo uporabljajo etanol (E85), v homologacijski oznaki za nacionalno oznako sledi „E85“.

3.2.1.6

Pri motorjih s prisilnim vžigom, ki za gorivo uporabljajo bencin, je v homologacijsko oznako za nacionalno oznako vključena črka „P“.

▼M4

3.2.2

3.2.3

Oznaka ES-homologacije se namesti na motor tako, da je neizbrisna in jasno čitljiva. Oznaka je vidna pri vgradnji motorja v vozilo ter pritrjena na del motorja, ki je potreben za normalno delovanje motorja in ga običajno ni treba zamenjati med življenjsko dobo motorja.

Poleg oznake na motorju je mogoče oznako ES-homologacije dobiti tudi s skupino instrumentov. Oznaka je nato zlahka na voljo za pregled, navodila za dostop pa so vključena v priročnik za uporabnika vozila.

▼B

3.2.4

Primeri oznake ES-homologacije so v Dodatku 8.

▼M4

3.3

Oznake za motorje, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin/biometan in UNP

Na motorje, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin/biometan in UNP ter imajo homologacijo za omejeno vrsto goriva, se pritrdijo naslednje oznake z informacijami iz točke 3.3.1.

▼B

3.3.1

Na oznaki morajo biti navedene naslednje informacije:

V primeru iz točke 1.2.1.3 se na oznaki navede „SAMO ZA UPORABO Z ZEMELJSKIM PLINOM OBMOČJA H“. Po potrebi se „H“ zamenja z „L“.

V primeru iz točke 1.2.2.2 se na oznaki navede „SAMO ZA UPORABO Z ZEMELJSKIM PLINOM SPECIFIKACIJE …“ ali „SAMO ZA UPORABO Z UTEKOČINJENIM NAFTNIM PLINOM SPECIFIKACIJE …“, kot je ustrezno. Vse informacije v ustrezni preglednici v Prilogi IX se navedejo s posameznimi sestavinami in mejnimi vrednostmi, ki jih določi proizvajalec motorja.

Črke in številke morajo biti visoke najmanj 4 mm.

Če zaradi pomanjkanja prostora tako označevanje ni mogoče, se lahko uporabi poenostavljena koda. V takem primeru so vsakomur, ki polni posodo za gorivo ali vzdržuje ali popravlja motor in njegovo dodatno opremo, ter tudi zadevnim pristojnim organom na voljo lahko dostopna pojasnila, ki vključujejo vse navedene informacije. Mesto in vsebina teh pojasnil se določita v dogovoru med proizvajalcem in homologacijskim organom.

3.3.2

Značilnosti

Oznake se morajo ohraniti vso življenjsko dobo motorja. Biti morajo jasno čitljive, njihove črke in številke pa neizbrisne. Razen tega morajo biti oznake pritrjene tako, da pritrditev vzdrži vso življenjsko dobo motorja in oznak ni mogoče odstraniti, ne da bi jih uničili ali poškodovali.

3.3.3

Namestitev

Oznake je treba varno namestiti na del motorja, ki je potreben za normalno delovanje motorja in ga običajno ni treba zamenjati med življenjsko dobo motorja. Poleg tega morajo biti oznake na takem mestu, da so zlahka vidne, potem ko je bil motor dopolnjen z vso dodatno opremo, potrebno za njegovo delovanje.

▼M10

3.4	V primeru vloge za podelitev EU-homologacije za vozilo s homologiranim motorjem glede na emisije ali EU-homologacije za vozilo glede na emisije se oznaka iz oddelka 3.3 namesti tudi v bližino odprtine za polnjenje goriva.

▼B

4. VGRADNJA MOTORJA V VOZILO

4.1

Motor je treba vgraditi v vozilo tako, da so izpolnjene homologacijske zahteve. Upoštevati je treba naslednje značilnosti v zvezi s homologacijo motorja:

4.1.1

podtlak v sesalni cevi ne sme biti višji od tistega, ki je za homologacijo motorja naveden v delu 1 Dodatka 4;

4.1.2

protitlak izpušnih plinov ne sme biti višji od tistega, ki je za homologacijo motorja naveden v delu 1 Dodatka 4;

4.1.3

moč, ki jo absorbira dodatna oprema, potrebna za delovanje motorja, ne sme biti višja od tiste, ki je za homologacijo motorja navedena v delu 1 Dodatka 4;

4.1.4

značilnosti sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov morajo biti v skladu s tistimi, ki so za homologacijo motorja navedene v delu 1 Dodatka 4.

4.2

Vgradnja homologiranega motorja v vozilo

Vgradnja motorja, homologiranega kot samostojna tehnična enota, v vozilo mora poleg tega izpolnjevati naslednje zahteve:

(a)

v zvezi s skladnostjo sistema OBD morajo biti v skladu z Dodatkom 1 Priloge 9B k Pravilniku UN/ECE št. 49 pri vgradnji izpolnjene zahteve proizvajalca v zvezi z vgradnjo iz dela 1 Dodatka 4;

▼M6

(b)

v zvezi s skladnostjo sistema, s katerim se zagotavlja pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx, morajo biti pri vgradnji v skladu z Dodatkom 4 Priloge 11 k Pravilniku UN/ECE št. 49 izpolnjene zahteve proizvajalca v zvezi z vgradnjo iz dela 1 Priloge 1 k navedenemu pravilniku;

▼M4

(c)

Vgradnja motorja na kombinirano gorivo, homologiranega kot samostojna tehnična enota, v vozilo izpolnjuje tudi posebne zahteve za vgradnjo iz odstavka 6 Priloge 15 k Pravilniku UN/ECE št. 49 in zahteve proizvajalca v zvezi z vgradnjo iz oddelka 7 Priloge XVIII k tej uredbi.

▼B

4.3

Dovodne odprtine posod za gorivo pri motorjih, ki za gorivo uporabljajo bencin ali E85

4.3.1 Dovodna odprtina posode za bencin ali E85 mora biti zasnovana tako, da je onemogočeno polnjenje posode iz šobe za točenje goriva z zunanjim premerom 23,6 mm ali več.

4.3.2 Točka 4.3.1 se ne uporablja za vozila, pri katerih sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

vozilo je zasnovano in izdelano tako, da osvinčeni bencin nima škodljivega vpliva na nobeno napravo, ki je namenjena uravnavanju emisij plinastih onesnaževal;

(b)

vozilo je razločno, čitljivo in neizbrisno označeno s simbolom za neosvinčeni bencin iz standarda ISO 2575:2004 na takšnem mestu, da ga lahko oseba, ki polni posodo za gorivo, takoj opazi. Dovoljene so dodatne oznake.

4.3.3 Zagotoviti je treba ukrepe, s katerimi se preprečijo čezmerne emisije izhlapevanja in razlitje goriva zaradi manjkajočega pokrova na posodi za gorivo. To je mogoče doseči na enega od naslednjih načinov:

(a)

s pokrovom posode za gorivo, ki se samodejno odpira in zapira ter ga ni mogoče odstraniti;

(b)

z zasnovo, ki preprečuje čezmerne emisije izhlapevanja, če manjka pokrov posode za gorivo;

(c)

v primeru vozil M1 ali N1 na kakršen koli drug način, ki ima enak učinek. Primeri lahko vključujejo tudi privezan pokrov posode za gorivo, priklenjen pokrov ali pokrov, ki se odklepa s ključem za vžig vozila. V takšnem primeru mora biti mogoče ključ odstraniti iz pokrova posode za gorivo le, ko je zaklenjen.

5. ZAHTEVE IN PRESKUSI ZA PRESKUŠANJE V PROMETU

5.1 Uvod

Ta oddelek določa specifikacije in preskuse podatkov ECU pri homologaciji za namen preskušanja v prometu.

5.2 Splošne zahteve

▼M4

5.2.1 Za namen preskušanja v prometu mora krmilna enota motorja (ECU) v realnem času in s frekvenco najmanj 1 Hz kot obvezne informacije o pretoku podatkov prikazati izračunano vrednost obremenitve (navor motorja kot odstotek največjega navora in največjega razpoložljivega navora pri trenutni vrtilni frekvenci motorja), vrtilno frekvenco motorja, temperaturo hladilne tekočine motorja, trenutno porabo goriva ter referenčni največji navor motorja kot funkcijo vrtilne frekvence motorja.

▼B

5.2.2 ECU lahko oceni izhodni navor z vgrajenimi algoritmi za izračun proizvedenega notranjega navora in navora trenja.

5.2.3 Navor motorja v Nm, ki izhaja iz navedenih informacij o pretoku podatkov, mora omogočati neposredno primerjavo z vrednostmi, izmerjenimi pri določanju moči motorja v skladu s Prilogo XIV. V navedene informacije o pretoku podatkov je treba vključiti zlasti vse morebitne popravke v zvezi z dodatno opremo.

5.2.4 Dostop do informacij, zahtevanih v točki 5.2.1, je treba zagotoviti v skladu z zahtevami iz Priloge X in standardi iz Dodatka 6 Priloge 9B k Pravilniku UN/ECE št. 49.

5.2.5 Povprečna obremenitev pri posameznem pogoju delovanja v Nm, izračunana na podlagi informacij, zahtevanih v točki 5.2.1, se ne sme razlikovati od povprečne izmerjene obremenitve pri tem pogoju delovanja za več kot:

(a)

7 odstotkov pri določanju moči motorja v skladu s Prilogo XIV;

▼M9

(b)

10 odstotkov pri izvajanju preskusa WHSC (globalno usklajeni vozni ciklus v ustaljenem stanju) v skladu s Prilogo III, razen za načina 1 in 13 (prosti tek).

▼B

Pravilnik UN/ECE št. 85 ( 7 ) dovoljuje, da se dejanska največja obremenitev motorja razlikuje od referenčne največje obremenitve za 5 odstotkov, da se upošteva spremenljivost postopka izdelave. To dovoljeno odstopanje se upošteva pri navedenih vrednostih.

5.2.6 Zunanji dostop do informacij, zahtevanih v točki 5.2.1, ne sme vplivati na emisije ali učinkovitost vozila.

▼M9

5.2.7 Če razlika med izmerjeno vrednostjo navora, pridobljeno z opredeljenim tržnim gorivom, in vrednostjo navora, izračunano na podlagi informacij iz točke 5.2.1, presega katero koli vrednost iz točke 5.2.5, se za družino motorjev določi korekcijski faktor za moč za vsako dodatno tržno gorivo, ki ga dovoljuje proizvajalec v skladu s točko 1.1.2. Korekcijski faktor se izračuna kot razmerje med povprečnim izmerjenim največjim navorom [Nm] za referenčno gorivo v skladu s Prilogo IX in povprečnim izmerjenim največjim navorom [Nm] za opredeljeno tržno gorivo.

▼B

5.3 Preverjanje razpoložljivosti in skladnosti podatkov o ECU, ki se zahtevajo za preskušanje v prometu

5.3.1 Razpoložljivost informacij o pretoku podatkov, zahtevanih v točki 5.2.1, v skladu z zahtevami iz točke 5.2.2 se dokaže z zunanjim diagnostičnim orodjem OBD iz Priloge X.

5.3.2 Če informacij ni mogoče pridobiti na ustrezen način z diagnostičnim orodjem, ki deluje pravilno, motor velja za neskladnega.

▼M9

5.3.3 Izpolnjevanje zahteve iz točke 5.2.5 se dokaže za osnovni motor družine motorjev pri določanju moči motorja v skladu s Prilogo XIV ter pri izvajanju preskusa WHSC v skladu s Prilogo III in laboratorijskem preskušanju zunaj pogojev preskusnega cikla pri homologaciji v skladu z oddelkom 6 Priloge VI.

5.3.3.1 Izpolnjevanje zahteve iz točke 5.2.5 se dokaže za vsakega člana družine motorjev pri določanju moči motorja v skladu s Prilogo XIV.Za navedeni namen se izvedejo dodatne meritve pri več delnih obremenitvah in obratovalnih točkah vrtilne frekvence motorja (na primer pri načinih WHSC in v nekaterih dodatnih naključnih točkah).

▼M9

5.3.3.2 Če je primerno, se za družino motorjev korekcijski faktor za moč iz točke 5.2.7 določi za osnovni motor družine motorjev.

▼M4

5.3.4 Če motor, ki se preskuša, ne izpolnjuje zahtev iz Priloge XIV v zvezi z dodatno opremo, je treba izmerjeni navor popraviti v skladu s popravno metodo iz Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

▼B

5.3.5 Skladnost signala ECU o navoru velja za zadostno, če signal navora ostane znotraj dovoljenih odstopanj iz točke 5.2.5.

6. DRUŽINA MOTORJEV

▼M4

6.1 Parametri, ki opredeljujejo družino motorjev

Družina motorjev, kot jo opredeljuje proizvajalec motorja, je skladna z odstavkom 5.2 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, za motorje in vozila na kombinirano gorivo pa z odstavkom 3.1 Priloge 15 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

6.2 Izbira osnovnega motorja

Osnovni motor družine se izbere v skladu z zahtevami iz odstavka 5.2.4 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, za motorje in vozila na kombinirano gorivo pa z odstavkom 3.1.2 Priloge 15 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

▼B

6.3 Parametri za opredelitev družine motorjev OBD

Družina motorjev OBD se opredeli z osnovnimi parametri konstrukcije, ki so skupni sistemom motorjev v družini, v skladu z oddelkom 6.1 Priloge 9B k Pravilniku UN/ECE št. 49.

▼M4

6.4 Razširitev, ki v družino motorjev vključuje nov sistem motorja

6.4.1 Na zahtevo proizvajalca in na podlagi odobritve homologacijskega organa se lahko kot član potrjene družine motorjev vključi nov sistem motorja, če so izpolnjena merila iz točke 6.1.

6.4.2 Če elementi konstrukcije osnovnega sistema motorja ustrezajo elementom novega sistema motorja v skladu s točko 6.2, za motorje na kombinirano gorivo pa v skladu z odstavkom 3.1.2 Priloge 15 k Pravilniku UN/ECE št. 49, lahko ostane osnovni sistem motorja nespremenjen, proizvajalec pa spremeni opisni list iz Priloge I.

6.4.3 Če elementi konstrukcije novega sistema motorja ne ustrezajo elementom osnovnega sistema motorja v skladu s točko 6.4.2, vendar novi sistem predstavlja celotno družino, potem novi sistem motorja postane novi osnovni motor. V tem primeru se dokaže, da so novi elementi konstrukcije skladni z določbami te uredbe, opisni list iz Priloge I pa se spremeni.

▼B

7. SKLADNOST PROIZVODNJE

7.1 Splošne zahteve

Ukrepe za zagotavljanje skladnosti proizvodnje je treba sprejeti v skladu s členom 12 Direktive 2007/46/ES. Skladnost proizvodnje se preverja na podlagi opisa v certifikatih o homologaciji iz Dodatka 4 k tej prilogi. Pri uporabi dodatkov 1, 2 ali 3 se izmerjene emisije plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev, ki so predmet preverjanja skladnosti proizvodnje, prilagodijo z ustreznimi faktorji poslabšanja za tisti motor, kot je navedeno v Dopolnilu k certifikatu o ES-homologaciji, podeljenem v skladu s to uredbo.

Določbe Priloge X k Direktivi 2007/46/ES se uporabljajo, če homologacijski organi niso zadovoljni s proizvajalčevim postopkom preverjanja.

Vse motorje, ki se preskušajo, je treba naključno izbrati iz proizvodne serije.

7.2 Emisije onesnaževal

7.2.1 Če se merijo emisije onesnaževal in je bila homologacija motorja enkrat ali večkrat razširjena, se preskusi opravijo na motorjih iz opisne dokumentacije za ustrezno razširitev.

7.2.2 Skladnost motorja, predloženega v preskus emisij onesnaževal:

Ko proizvajalec motor predloži pristojnim organom, na izbranih motorjih ne sme izvesti nobenih prilagoditev več.

7.2.2.1 Trije motorji se vzamejo iz proizvodne serije zadevnih motorjev. Motorje je treba preskusiti z WHTC in po potrebi z WHSC, da se preveri skladnost proizvodnje. Mejne vrednosti morajo ustrezati vrednostim iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 595/2009.

7.2.2.2 Če se homologacijski organ strinja s standardnim odstopanjem proizvodnje, kot ga navaja proizvajalec v skladu s Prilogo X k Direktivi 2007/46/ES, se preskusi opravijo v skladu z Dodatkom 1 k tej prilogi.

Če se homologacijski organ ne strinja s standardnim odstopanjem proizvodnje, kot ga navaja proizvajalec v skladu s Prilogo X k Direktivi 2007/46/ES, se preskusi opravijo v skladu z Dodatkom 2 k tej prilogi.

Na zahtevo proizvajalca se lahko preskusi izvedejo v skladu z Dodatkom 3 k tej prilogi.

7.2.2.3 Na podlagi preskusov naključno izbranih motorjev v skladu s točko 7.2.2.2 se šteje, da je proizvodna serija zadevnih motorjev skladna, če je po preskusnih merilih iz ustreznega dodatka sprejeta odločitev, da so emisije vseh onesnaževal ustrezne (serija sprejeta), in da ni skladna, če je za eno od onesnaževal sprejeta odločitev, da emisije niso ustrezne (serija zavrnjena).

Če se za eno od onesnaževal sprejme odločitev o ustreznosti emisij, te odločitve ni mogoče spremeniti na podlagi rezultata morebitnih dodatnih preskusov, ki bi se izvedli zaradi odločanja o emisijah drugih onesnaževal.

Če ni sprejeta odločitev o ustreznosti za vsa onesnaževala in če za nobeno onesnaževalo ni sprejeta odločitev o zavrnitvi, se preskus opravi na drugem motorju (glej sliko 1).

Če ni bila sprejeta nobena odločitev, se lahko proizvajalec kadar koli odloči, da ustavi preskušanje. V takem primeru se zabeleži odločitev o zavrnitvi.

Slika 1
Shematski prikaz preskušanja skladnosti proizvodnje

7.2.3 Preskusi se izvajajo na novih motorjih.

7.2.3.1 Na zahtevo proizvajalca se lahko preskusi izvajajo tudi na motorjih, ki so bili utečeni, vendar do največ 125 ur. V tem primeru mora postopek utekanja motorja opraviti proizvajalec, ki se zaveže, da na teh motorjih ne bo izvedel nobenih prilagoditev.

7.2.3.2 Če želi proizvajalec v skladu s točko 7.2.3.1 izvesti postopek utekanja, ga lahko opravi na enega od naslednjih načinov:

(a)

na vseh motorjih, ki se preskusijo;

(b)

na prvem preskušenem motorju, pri katerem se koeficient naraščanja emisij določi takole:

(i)

emisije onesnaževal se morajo izmeriti na novem motorju in preden poteče največ 125 ur iz točke 7.2.3.1 na prvem preskušanem motorju;

(ii)

za vsako onesnaževalo se izračuna koeficient naraščanja emisij med preskusoma:

emisije pri drugem preskusu/emisije pri prvem preskusu

Vrednost koeficienta naraščanja je lahko manjša od ena.

Naslednji preskusni motorji se ne utekajo, ampak se njihove emisije, ko so motorji novi, popravijo s koeficientom naraščanja emisij.

V tem primeru je treba upoštevati naslednje vrednosti:

(a)

pri prvem motorju vrednosti iz drugega preskusa;

(b)

pri drugih motorjih vrednosti pri novih motorjih, pomnožene s koeficientom naraščanja emisij.

▼M4

7.2.3.3 Pri motorjih, ki za gorivo uporabljajo dizelsko gorivo, etanol (ED95), bencin, E85, UZP20, UZP in UNP, vključno z motorji na kombinirano gorivo, se lahko vsi navedeni preskusi izvedejo s tržnimi gorivi, ki se uporabljajo. Vendar se lahko na zahtevo proizvajalca uporabijo referenčna goriva iz Priloge IX. To pomeni, da se preskusi iz oddelka 1 te priloge pri vsakem motorju na utekočinjen zemeljski ali utekočinjen naftni plin, vključno z motorji na kombinirano gorivo, izvedejo najmanj z dvema referenčnima gorivoma.

7.2.3.4 Pri motorjih, ki za gorivo uporabljajo stisnjen zemeljski plin, vključno z motorji na kombinirano gorivo, se lahko za vse navedene preskuse uporablja tržno gorivo, in sicer tako:

(a)

za motorje, označene s H, tržno gorivo iz območja H (0,89 ≤ Sλ ≤ 1,00);

(b)

za motorje, označene z L, tržno gorivo iz območja L (1,00 ≤ Sλ ≤ 1,19);

(c)

za motorje, označene s HL, tržno gorivo iz skrajnega območja faktorja λ-premika (0,89 ≤ Sλ ≤ 1,19).

Vendar se lahko na zahtevo proizvajalca uporabijo referenčna goriva iz Priloge IX. To pomeni, da je treba opraviti preskuse iz oddelka 1 te priloge.

7.2.3.5 Neustreznost motorjev na plinasto in kombinirano gorivo

V primeru spora zaradi neustreznosti motorjev na plinasto gorivo, vključno z motorji na kombinirano gorivo, ki uporabljajo tržno gorivo, se preskusi izvedejo z vsakim referenčnim gorivom, na katero je bil preskušen osnovni motor, ali z morebitnim dodatnim tretjim gorivom iz točk 1.1.4.1 in 1.2.1.1, na katero je bil lahko preskušen osnovni motor. Po potrebi se rezultat pretvori z izračunom, pri katerem se uporabijo ustrezni faktorji „r“, „ra“ ali „rb“, kot je opisano v točkah 1.1.5, 1.1.6.1 in 1.2.1.2. Če so r, ra ali rb manjši od ena, popravek ni potreben. Izmerjeni in, kadar je ustrezno, izračunani rezultati morajo kazati, da motor izpolnjuje mejne vrednosti z vsemi ustreznimi gorivi (na primer gorivoma 1 in 2 ter gorivom 3 pri motorjih na zemeljski plin ter gorivoma A in B pri motorjih na UNP).

7.2.3.6 Preskusi skladnosti proizvodnje motorja na plinasto gorivo, ki je predviden za delovanje na eno gorivo s specifično sestavo in je skladen z oddelkom 1.2.2 te priloge, se izvedejo na gorivu, za katero je bil motor kalibriran.

▼B

7.3 Vgrajeni sistemi za diagnostiko na vozilu (OBD)

▼M4

7.3.1 Če homologacijski organ ugotovi, da je kakovost proizvodnje nezadovoljiva, lahko zahteva preverjanje skladnosti proizvodnje za sistem OBD. To preverjanje se opravi v skladu z naslednjim:

Iz proizvodne serije se naključno izbere motor, na katerem se opravijo preskusi iz Priloge 9B k Pravilniku UN/ECE št. 49. Motor na kombinirano gorivo deluje v načinu na kombinirano gorivo in, kadar je to ustrezno, v dizelskem načinu. Preskusi se lahko izvajajo na motorjih, ki so se utekali do največ 125 ur.

7.3.2 Proizvodnja se šteje za skladno, če ta motor izpolnjuje zahteve preskusov iz Priloge 9B k Pravilniku UN/ECE št. 49, za motorje na kombinirano gorivo pa z dodatnimi zahtevami iz odstavka 7 Priloge 15 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

7.3.3 Če motor iz proizvodne serije ne izpolnjuje zahtev iz točke 7.3.2, se iz proizvodne serije naključno izbere dodaten vzorec štirih motorjev, na katerih se opravijo preskusi iz točke 7.3.1.

▼B

7.3.4 Proizvodnja se šteje za skladno, če vsaj trije motorji iz naključnega vzorca dodatnih štirih motorjev izpolnjujejo zahteve preskusov iz Priloge 9B k Pravilniku UN/ECE št. 49.

7.4 Podatki o ECU, ki se zahtevajo za preskušanje v prometu

7.4.1 Razpoložljivost informacij o pretoku podatkov, zahtevanih v točki 5.2.1, v skladu z zahtevami iz točke 5.2.2 se dokaže z zunanjim diagnostičnim orodjem OBD iz Priloge X.

7.4.2 Če informacij ni mogoče pridobiti na ustrezen način, medtem ko diagnostično orodje deluje pravilno v skladu s Prilogo X, motor velja za neskladnega.

7.4.3 Skladnost signala ECU o navoru z zahtevami iz točk 5.2.2 in 5.2.3 je treba dokazati z izvajanjem preskusa WHSC v skladu s Prilogo III.

▼M4

7.4.4 Če preskusna oprema ne izpolnjuje zahtev iz Priloge XIV v zvezi z dodatno opremo, se izmerjeni navor popravi v skladu s popravno metodo iz Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

▼B

7.4.5 Skladnost signala ECU o navoru velja za zadostno, če izračunani navor ostane znotraj dovoljenih odstopanj iz točke 5.2.5.

7.4.6 Razpoložljivost in preverjanje skladnosti podatkov o ECU, ki se zahtevajo za preskušanje v prometu, mora redno zagotavljati proizvajalec za vsak proizveden tip motorja v vsaki proizvedeni družini motorjev.

7.4.7 Rezultati študije proizvajalca morajo biti na voljo homologacijskemu organu na njegovo zahtevo.

7.4.8 Na zahtevo homologacijskega organa mora proizvajalec dokazati razpoložljivost ali skladnost podatkov o ECU v serijski proizvodnji, tako da izvede ustrezne preskuse iz točk 7.4.1 do 7.4.4 na vzorcu motorjev istega tipa. Pravila o vzorčenju, vključno z merili za velikost vzorca in za statistične rezultate za sprejem ali zavrnitev, so navedena v tej prilogi o preverjanju skladnosti emisij.

▼M10

8. DOKUMENTACIJA

8.1. Dokumentacijski paket, ki se zahteva v členih 5, 7 in 9 ter omogoča homologacijskemu organu, da oceni strategije uravnavanja emisij in sisteme, vgrajene v vozilo in motor, da se zagotovi pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx, ter dokumentacijski paketi, zahtevani v Prilogi VI (zunaj pogojev preskusnega cikla), Prilogi X (OBD) in Prilogi XVIII (motorji na kombinirano gorivo), vključujejo naslednji informaciji:

(a)

popoln opis sistema za prisilo voznika, ki ga zahteva Priloga XIII, vključno s povezanimi strategijami spremljanja;

(b)

opis ukrepov za preprečevanje nedovoljenega poseganja, obravnavanih v točki (b) člena 5(4) in točki (a) člena 7(4).

▼B

Dodatek 1

Postopek za preskušanje skladnosti proizvodnje, če je standardno odstopanje zadovoljivo

1. Ta dodatek opisuje postopek, ki se uporablja za preverjanje skladnosti proizvodnje glede emisij onesnaževal, če je standardno odstopanje proizvodnje proizvajalca zadovoljivo. Postopek, ki se uporablja, je določen v Dodatku 1 k Pravilniku UN/ECE št. 49 z naslednjima izjemama:

▼M4

1.1

V odstavku A.1.3 Dodatka 1 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se sklicevanje na odstavek 5.3 razume kot sklicevanje na preglednico iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 595/2009.

1.2

V odstavku A.1.3 Dodatka 1 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se sklicevanje na sliko 1 v odstavku 8.3 razume kot sklicevanje na sliko 1 iz Priloge I k tej uredbi.

▼B

Dodatek 2

Postopek za preskušanje skladnosti proizvodnje, če je standardno odstopanje nezadovoljivo ali podatek ni na voljo

1. Ta dodatek opisuje postopek, ki se uporablja za preverjanje skladnosti proizvodnje glede emisij onesnaževal, če standardno odstopanje proizvodnje proizvajalca ni zadovoljivo ali podatek ni na voljo. Postopek, ki se uporablja, je določen v Dodatku 2 k Pravilniku UN/ECE št. 49 z naslednjo izjemo:

▼M4

1.1

V odstavku A.2.3 Dodatka 2 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se sklicevanje na odstavek 5.3 razume kot sklicevanje na preglednico iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 595/2009.

▼B

Dodatek 3

Postopek za preskušanje skladnosti proizvodnje na zahtevo proizvajalca

1. Ta dodatek opisuje postopek, ki se uporablja za preverjanje skladnosti proizvodnje glede emisij onesnaževal na zahtevo proizvajalca. Postopek, ki se uporablja, je določen v Dodatku 3 k Pravilniku UN/ECE št. 49 z naslednjimi izjemami:

▼M4

1.1

V odstavku A.3.3 Dodatka 3 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se sklicevanje na odstavek 5.3 razume kot sklicevanje na preglednico iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 595/2009.

1.2

V odstavku A.3.3 Dodatka 3 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se sklicevanje na sliko 1 v odstavku 8.3 razume kot sklicevanje na sliko 1 iz Priloge I k tej uredbi.

1.3

V odstavku A.3.5 Dodatka 3 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se sklicevanje na odstavek 8.3.2 razume kot sklicevanje na točko 7.2.2 te priloge.

▼B

Dodatek 4

Vzorci opisnega lista

▼M10

V zvezi z:

EU-homologacijo za motor ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto,

EU-homologacijo za vozilo s homologiranim motorjem glede na emisije,

EU-homologacijo za vozilo glede na emisije.

▼B

Naslednji podatki se predložijo v treh izvodih in morajo vsebovati kazalo. Morebitne risbe morajo biti dovolj podrobne in predložene v ustreznem merilu ter v formatu A4 ali zložene na ta format. Morebitne fotografije morajo biti dovolj podrobne.

Če so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote iz tega dodatka upravljani elektronsko, morajo biti dodani podatki o njihovem delovanju.

Pojasnila (v zvezi z izpolnjevanjem preglednice)

Črke A, B, C, D, E, ki ustrezajo članom družine motorjev, se nadomestijo z dejanskimi imeni članov družine motorjev.

Če se v zvezi s posamezno značilnostjo motorja uporablja enaka vrednost/opis za vse člane družine motorjev, se celice, ki ustrezajo črkam A–E, združijo.

Če je družina sestavljena iz več kot 5 članov, se lahko dodajo novi stolpci.

▼M10

Pri vlogi za podelitev EU-homologacije za motor ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto se izpolnita splošni del in del 1.

Pri vlogi za podelitev EU-homologacije za vozilo s homologiranim motorjem glede na emisije se izpolnita splošni del in del 2.

Pri vlogi za podelitev EU-homologacije za vozilo glede na emisije se izpolnijo splošni del ter dela 1 in 2.

▼B

Opombe s pojasnili so v Dodatku 10 k tej prilogi.

		Osnovni motor ali tip motorja	Člani družine motorjev
			A	B	C	D	E
0.	SPLOŠNO
0.1	Oznaka (tovarniško ime proizvajalca):
0.2	Tip
▼M10
0.2.0.3	Tip motorja kot samostojna tehnična enota/družina motorja kot samostojna tehnična enota/vozilo s homologiranim motorjem glede na emisije/vozilo glede na emisije (1)
▼B
0.2.1	Trgovska imena (če obstajajo):
0.3	Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na samostojni tehnični enoti (b):
0.3.1	Mesto te oznake:
0.5	Ime in naslov proizvajalca:
0.7	Za sestavne dele in samostojne tehnične enote mesto in način pritrditve oznake ES-homologacije:
0.8	Imena in naslovi proizvodnih obratov:
0.9	Ime in naslov zastopnika proizvajalca (če obstaja):

Del 1

BISTVENE ZNAČILNOSTI (OSNOVNEGA) MOTORJA IN TIPOV MOTORJA V DRUŽINI MOTORJEV

Del 2

BISTVENE ZNAČILNOSTI SESTAVNIH DELOV IN SISTEMOV VOZILA GLEDE NA EMISIJE IZPUŠNIH PLINOV

▼M10 —————

▼B

Dodatek k opisnemu listu: Podatki o preskusnih pogojih

FOTOGRAFIJE IN/ALI RISBE OSNOVNEGA MOTORJA, TIPA MOTORJA IN PO POTREBI MOTORNEGA PROSTORA

SEZNAM MOREBITNIH DRUGIH PRILOG

DATUM, SPIS

DEL 1

BISTVENE ZNAČILNOSTI (OSNOVNEGA) MOTORJA IN TIPOV MOTORJA V DRUŽINI MOTORJEV

Osnovni motor ali tip motorja

Člani družine motorjev

3.2

Motor z notranjim zgorevanjem

3.2.1

Podatki o motorju

▼M4

3.2.1.1

Način delovanja: prisilni vžig/kompresijski vžig/kombinirano gorivo (1)

Štiritaktni/dvotaktni/rotacijski(1)

▼M4

3.2.1.1.1

Tip motorja na kombinirano gorivo: tip 1A/tip 1B/tip 2A/tip 2B/tip 3B (1) (d1)

3.2.1.1.2

Razmerje energije iz plina v vročem delu preskusnega cikla WHTC: … % (d1)

▼B

3.2.1.2

Število in namestitev valjev:

3.2.1.2.1

Vrtina (l): mm

3.2.1.2.2

Gib (l): mm

3.2.1.2.3

Zaporedje vžiga:

3.2.1.3

Delovna prostornina motorja (m): cm3

3.2.1.4

Kompresijsko razmerje (2):

3.2.1.5

Risbe zgorevalnega prostora, čela bata in, pri motorjih na prisilni vžig, risbe batnih obročkov:

3.2.1.6

Normalna vrtilna frekvenca prostega teka (2): min-1

3.2.1.6.1

Visoka vrtilna frekvenca prostega teka (2): min-1

▼M4

3.2.1.6.2

Prosti tek na dizelsko gorivo: da/ne (1)(d1)

▼B

3.2.1.7

Prostorninski delež ogljikovega monoksida v izpuhu pri prostem teku motorja (2): …% po podatkih proizvajalca (samo motorji na prisilni vžig)

3.2.1.8

Neto moč (n) kW pri … min-1 (po navedbi proizvajalca)

3.2.1.9

Največja dovoljena vrtilna frekvenca motorja po podatkih proizvajalca: … min-1

3.2.1.10

Neto navor (n): Nm pri … min-1 (po navedbi proizvajalca)

3.2.1.11

Sklicevanje proizvajalca na dokumentacijski paket, ki se zahteva v členih 5, 7 in 9 Uredbe (EU) št. 582/2011, kar omogoča homologacijskemu organu, da oceni strategije uravnavanja emisij in sisteme, vgrajene v motor, da se zagotovi pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx.

3.2.2

Gorivo

▼M4

3.2.2.2

Težka vozila na dizelsko gorivo/bencin/UNP/ZP-H/ZP-L/ZP-HL/etanol (ED95)/etanol (E85)/ UZP/UZP20 (1) (6)

▼B

3.2.2.2.1

Goriva, združljiva z uporabo v motorju, ki ga navede proizvajalec v skladu s točko 1.1.2 Priloge I k Uredbi (EU) št. 582/2011 (po potrebi)

3.2.4

Oskrba z gorivom

▼M4

3.2.4.2

Z vbrizgavanjem goriva (samo za motorje s kompresijskim vžigom ali na kombinirano gorivo): da/ne (1)

▼B

3.2.4.2.1

Opis sistema:

3.2.4.2.2

Način delovanja: direktni vbrizg/predkomora/vrtinčna komora (1)

3.2.4.2.3

Tlačilka za vbrizgavanje goriva

3.2.4.2.3.1

Znamke

3.2.4.2.3.2

Tipi

3.2.4.2.3.3

Največja količina vbrizga (1) (2) … mm3/gib ali vrtljaj pri vrtilni frekvenci motorja: … min-1 ali, namesto tega, karakteristika

Če ima motor samodejno krmiljenje vbrizgane količine goriva v odvisnosti od tlaka, navedite značilno količino vbrizga in tlak glede na vrtilno frekvenco motorja.

3.2.4.2.3.4

Statično krmiljenje začetka vbrizgavanja (2)

3.2.4.2.3.5

Krivulja predvbrizga (2)

3.2.4.2.3.6

Postopek kalibracije: naprava za preskušanje/motor (1)

3.2.4.2.4

Regulator

3.2.4.2.4.1

Tip

3.2.4.2.4.2

Vrtilna frekvenca, pri kateri regulator zapre dovod goriva

3.2.4.2.4.2.1

Vrtilna frekvenca, pri kateri se pri polni obremenitvi začne zapiranje dovoda goriva: … min-1

3.2.4.2.4.2.2

Največja vrtilna frekvenca brez obremenitve: … min-1

3.2.4.2.4.2.3

Vrtilna frekvenca v prostem teku: … min-1

3.2.4.2.5

Visokotlačne cevi

3.2.4.2.5.1

Dolžina: … mm

3.2.4.2.5.2

Notranji premer: … mm

3.2.4.2.5.3

Skupni vod, znamka in tip:

3.2.4.2.6

Vbrizgalne šobe

3.2.4.2.6.1

Znamke

3.2.4.2.6.2

Tipi

3.2.4.2.6.3

Tlak odpiranja (2): kPa ali karakteristika (2):

3.2.4.2.7

Sistem za zagon hladnega motorja

3.2.4.2.7.1

Znamke:

3.2.4.2.7.2

Tipi:

3.2.4.2.7.3

Opis

3.2.4.2.8

Pomožna naprava za pomoč pri zagonu

3.2.4.2.8.1

Znamke

3.2.4.2.8.2

Tipi

3.2.4.2.8.3

Opis sistema:

3.2.4.2.9

Elektronsko nadzorovano vbrizgavanje: da/ne (1)

3.2.4.2.9.1

Znamke

3.2.4.2.9.2

Tipi:

3.2.4.2.9.3

Opis sistema; pri sistemih, drugačnih od zveznega vbrizgavanja, navesti enakovredne podrobnosti:

3.2.4.2.9.3.1

Znamka in tip krmilne enote (ECU)

3.2.4.2.9.3.2

Znamka in tip regulatorja goriva

3.2.4.2.9.3.3

Znamka in tip senzorja pretoka zraka

3.2.4.2.9.3.4

Znamka in tip naprave za razdeljevanje goriva

3.2.4.2.9.3.5

Znamka in tip ohišja lopute za zrak

3.2.4.2.9.3.6

Znamka in tip senzorja temperature vode

3.2.4.2.9.3.7

Znamka in tip senzorja temperature zraka:

3.2.4.2.9.3.8

Znamka in tip senzorja zračnega tlaka

3.2.4.2.9.3.9

Številke kalibracije programske opreme:

3.2.4.3

Z vbrizgavanjem goriva (samo za motorje s prisilnim vžigom): da/ne (1)

3.2.4.3.1

Način delovanja: vbrizgavanje v sesalno cev (eno-/večtočkovno/direktno vbrizgavanje (1)/drugo (točen opis)):

3.2.4.3.2

Znamke

3.2.4.3.3

Tipi:

3.2.4.3.4

Opis sistema; pri sistemih, drugačnih od zveznega vbrizgavanja, navesti enakovredne podrobnosti:

3.2.4.3.4.1

Znamka in tip krmilne enote (ECU)

3.2.4.3.4.2

Znamka in tip naprave za razdeljevanje goriva:

3.2.4.3.4.3

Znamka in tip senzorja pretoka zraka:

3.2.4.3.4.4

Znamka in tip naprave za razdeljevanje goriva:

3.2.4.3.4.5

Znamka in tip krmilnika tlaka:

3.2.4.3.4.6

Znamka in tip mikrostikala:

3.2.4.3.4.7

Znamka in tip regulirnega vijaka za prosti tek

3.2.4.3.4.8

Znamka in tip ohišja lopute za zrak:

3.2.4.3.4.9

Znamka in tip senzorja temperature vode

3.2.4.3.4.10

Znamka in tip senzorja temperature zraka

3.2.4.3.4.11

Znamka in tip senzorja zračnega tlaka

3.2.4.3.4.12

Številke kalibracije programske opreme:

3.2.4.3.5

Vbrizgalne šobe: tlak odpiranja (2): … kPa ali karakteristika (2):

3.2.4.3.5.1

Znamka:

3.2.4.3.5.2

Tip

3.2.4.3.6

Krmiljenje začetka vbrizgavanja

3.2.4.3.7

Sistem za zagon hladnega motorja

3.2.4.3.7.1

Načini delovanja:

3.2.4.3.7.2

Delovno območje/nastavitve (1) (2)

3.2.4.4

Polnilna črpalka

3.2.4.4.1

Tlak (2): … kPa ali karakteristika (2):

3.2.5

Električni sistem

3.2.5.1

Nazivna napetost: … V, pozitivni/negativni priključek mase (1)

3.2.5.2

Generator

3.2.5.2.1

Tip:

3.2.5.2.2

Neto moč: VA

3.2.6

Vžigalni sistem (le motorji na prisilni vžig)

3.2.6.1

Znamke

3.2.6.2

Tipi

3.2.6.3

Način delovanja

3.2.6.4

Krivulja ali diagram predvžiga (2):

3.2.6.5

Statični predvžig (2): … stopinj pred zgornjo mrtvo lego

3.2.6.6

Vžigalne svečke

3.2.6.6.1

Znamka:

3.2.6.6.2

Tip:

3.2.6.6.3

Nastavitev razdalje med elektrodama: … mm

3.2.6.7

Vžigalne tuljave

3.2.6.7.1

Znamka:

3.2.6.7.2

Tip:

3.2.7

Hladilni sistem: tekočina/zrak (1)

3.2.7.2

Tekočina

3.2.7.2.1

Vrsta tekočine

3.2.7.2.2

Vodne črpalke: da/ne (1)

3.2.7.2.3

Značilnosti: … ali

3.2.7.2.3.1

Znamke:

3.2.7.2.3.2

Tipi:

3.2.7.2.4

Stopnja prenosov pogona:

3.2.7.3

Zrak

3.2.7.3.1

Ventilator: da/ne (1)

3.2.7.3.2

Značilnosti … ali

3.2.7.3.2.1

Znamke

3.2.7.3.2.2

Tipi:

3.2.7.3.3

Stopnja prenosov pogona

3.2.8

Sesalni sistem

3.2.8.1

Tlačni polnilnik: da/ne (1)

3.2.8.1.1

Znamke

3.2.8.1.2

Tipi:

3.2.8.1.3

Opis sistema (npr.: največji polnilni tlak kPa; … omejilni ventil, po potrebi):

3.2.8.2

Vmesni hladilnik: da/ne (1)

3.2.8.2.1

Vrsta: zrak–zrak/zrak–voda (1)

3.2.8.3

Podtlak v sesalni cevi pri nazivni vrtilni frekvenci motorja in polni obremenitvi (le pri motorjih s kompresijskim vžigom)

3.2.8.3.1

Najmanjši dovoljeni: … kPa

3.2.8.3.2

Največji dovoljeni: … kPa

3.2.8.4

Opis in risbe sesalnih cevi ter njihovih dodatkov (posoda za vsesani zrak, grelne naprave, dodatni vstopi za zrak itd.)

3.2.8.4.1

Opis sesalnega kolektorja (vključno z risbami in/ali fotografijami)

3.2.9

Izpušni sistem

3.2.9.1

Opis in/ali risbe izpušnega kolektorja

3.2.9.2

Opis in/ali risba izpušnega sistema

3.2.9.2.1

Opis in/ali risba sestavnih delov izpušnega sistema, ki so del sistema motorja

3.2.9.3

Največji dovoljeni protitlak izpušnih plinov pri nazivni vrtilni frekvenci motorja in polni obremenitvi (le pri motorjih s kompresijskim vžigom): … kPa (3)

▼M4 —————

▼M4

3.2.9.7.1

Sprejemljiva prostornina izpušnega sistema (vozilo in sistem motorja): … dm3

▼M4

3.2.9.7.2

Prostornina izpušnega sistema, ki je del sistema motorja: … dm3

▼B

3.2.10

Najmanjše površine presekov sesalnih in izpušnih odprtin

3.2.11

Časi odpiranja ventilov ali drugi ustrezni podatki

3.2.11.1

Največji gib ventilov, koti odpiranja in zapiranja ali podatki o časih odpiranja ter zapiranja glede na mrtve točke batov pri alternativnih sistemih krmiljenja. Za spremenljive sisteme določanja časa, najkrajši in najdaljši čas

3.2.11.2

Referenčno območje in/ali območje nastavitve (3):

3.2.12

Ukrepi proti onesnaževanju zraka

3.2.12.1.1

Naprava za recikliranje plinov iz ohišja motorja: da/ne (2)

Če da, opis in risbe:

Če ne, se zahteva skladnost s Prilogo V k Uredbi (EU) št. 582/2011

3.2.12.2

Dodatne naprave za uravnavanje onesnaževanja (če obstajajo in če niso opisane drugje)

3.2.12.2.1

Katalizator: da/ne (1)

3.2.12.2.1.1

Število katalizatorjev in elementov (spodnji podatki se zagotovijo za vsako posamezno enoto):

3.2.12.2.1.2

Mere, oblika in prostornina katalizatorjev:

3.2.12.2.1.3

Vrsta katalitične reakcije

3.2.12.2.1.4

Skupna količina plemenitih kovin:

3.2.12.2.1.5

Relativna koncentracija

3.2.12.2.1.6

Substrat (zgradba in material):

3.2.12.2.1.7

Gostota celic:

3.2.12.2.1.8

Tip ohišja katalizatorjev:

3.2.12.2.1.9

Lega katalizatorjev (mesto in referenčna razdalja na izpušni liniji):

3.2.12.2.1.10

Ščitnik proti toploti: da/ne (1)

3.2.12.2.1.11

Sistemi regeneracije/metoda naknadne obdelave izpušnih plinov, opis:

3.2.12.2.1.11.5

Običajen obseg obratovalne temperature: … K

3.2.12.2.1.11.6

Dodajni reagenti: da/ne (1)

3.2.12.2.1.11.7

Tip in koncentracija reagenta, potrebnega za katalitične reakcije:

3.2.12.2.1.11.8

Običajen obseg obratovalne temperature reagenta, v K

3.2.12.2.1.11.9

Mednarodni standard:

3.2.12.2.1.11.10

Pogostost dodajanja reagenta: neprekinjeno/vzdrževanje (1):

3.2.12.2.1.12

Znamka katalizatorja

3.2.12.2.1.13

Identifikacijska številka dela

3.2.12.2.2

Lambda sonda: da/ne (1)

3.2.12.2.2.1

Znamka:

3.2.12.2.2.2

Lega:

3.2.12.2.2.3

Območje delovanja:

3.2.12.2.2.4

Vrsta:

3.2.12.2.2.5

Identifikacijska številka dela:

3.2.12.2.3

Vpihavanje zraka: da/ne (1)

3.2.12.2.3.1

Tip (pulziranje zraka, zračna črpalka itd.):

3.2.12.2.4

Vračanje izpušnih plinov v valj (EGR): da/ne (1)

3.2.12.2.4.1

Lastnosti (znamka, tip, pretok itd.):

3.2.12.2.6

Lovilnik delcev: da/ne (1)

3.2.12.2.6.1

Mere, oblika in prostornina lovilnika delcev:

3.2.12.2.6.2

Konstrukcija lovilnika delcev:

3.2.12.2.6.3

Mesto vgradnje (referenčna razdalja na izpušni liniji):

3.2.12.2.6.4

Način ali sistem regeneracije, opis in/ali risba:

3.2.12.2.6.5

Znamka lovilnika delcev

3.2.12.2.6.6

Identifikacijska številka dela:

3.2.12.2.6.7

Običajen obseg obratovalne temperature: … (K) in tlaka: … (kPa)

3.2.12.2.6.8

V primeru periodične regeneracije

3.2.12.2.6.8.1.1

Število preskusnih ciklov WHTC brez regeneracije (n)

3.2.12.2.6.8.2.1

Število preskusnih ciklov WHTC z regeneracijo (nR):

3.2.12.2.6.9

Drugi sistemi: da/ne (1)

3.2.12.2.6.9.1

Opis in delovanje

3.2.12.2.7

Vgrajeni sistemi za diagnostiko na vozilu (OBD):

3.2.12.2.7.0.1

Število družin motorjev OBD v družini motorjev

3.2.12.2.7.0.2

Seznam družin motorjev OBD (če je to ustrezno)

Družina motorjev OBD 1: …

Družina motorjev OBD 2: …

itd.

3.2.12.2.7.0.3

Številka družine motorjev OBD, v katero spada osnovni motor/član družine motorjev:

3.2.12.2.7.0.4

Sklicevanje proizvajalca na dokumentacijo OBD, ki se zahteva v točki 4(c) člena 5 in točki 4 člena 9 Uredbe (EU) št. 582/2011 ter je določena v Prilogi X k tej uredbi za namen homologacije sistema OBD

3.2.12.2.7.0.5

Kadar je to ustrezno, sklicevanje proizvajalca na dokumentacijo za vgradnjo sistema motorja, opremljenega z OBD, v vozilo

3.2.12.2.7.2

Seznam in namen vseh sestavnih delov, ki jih nadzira sistem OBD (4)

3.2.12.2.7.3

Pisni opis (splošna načela delovanja) naslednjih elementov

3.2.12.2.7.3.1

Motorji na prisilni vžig (4)

3.2.12.2.7.3.1.1

Nadzor katalizatorja (4)

3.2.12.2.7.3.1.2

Odkrivanje neuspelih vžigov (4):

3.2.12.2.7.3.1.3

Nadzor lambda sonde (4):

3.2.12.2.7.3.1.4

Drugi sestavni deli, ki jih nadzira sistem OBD:

3.2.12.2.7.3.2

Motorji na kompresijski vžig (4):

3.2.12.2.7.3.2.1

Nadzor katalizatorja (4):

3.2.12.2.7.3.2.2

Nadzor lovilnika delcev (4):

3.2.12.2.7.3.2.3

Nadzor elektronskega sistema za dovod goriva (4):

3.2.12.2.7.3.2.4

Nadzor sistema za NOx (4):

3.2.12.2.7.3.2.5

Drugi sestavni deli, ki jih nadzira sistem OBD (4):

3.2.12.2.7.4

Merila za aktiviranje MI (določeno število voznih ciklov ali statistična metoda) (4):

3.2.12.2.7.5

Seznam vseh izhodnih kod in obrazcev, ki jih uporablja OBD (z ustreznimi pojasnili) (4):

3.2.12.2.7.6.5

Standard komunikacijskega protokola OBD (4):

3.2.12.2.7.7

Sklicevanje proizvajalca na informacije, povezane z OBD, ki jih zahtevata člena 5(4)(d) in 9(4) Uredbe (EU) št. 582/2011 za namen skladnosti z določbami o dostopu do informacij o OBD vozila ter popravilu in vzdrževanju vozila, ali

3.2.12.2.7.7.1

Namesto sklicevanja proizvajalca iz točke 3.2.12.2.7.7 sklicevanje na prilogo k temu dodatku, ki vsebuje naslednjo preglednico, izpolnjeno v skladu z zadevnim primerom:

Sestavni del – Koda napake – Strategija spremljanja – Merila za odkrivanje napak – Merila za aktiviranje MI – Sekundarni parametri – Prekondicioniranje – Demonstracijski preskus

Katalizator – P0420 – Signali lambda sond 1 in 2 – Razlika med signali lambda sond 1 in 2 – Tretji cikel – Vrtilna frekvenca motorja, obremenitev motorja, način zrak/gorivo, temperatura katalizatorja – Dva cikla tipa 1 – Tip 1

▼M4

3.2.12.2.7.8.0

Uporabljena je druga možnost odobritve, kot je opredeljena v točki 2.4.1 Priloge X k Uredbi (EU) št. 582/2011: da/ne (1)

▼M4

3.2.12.2.8

Drugi sistemi (opis in delovanje)

▼B

3.2.12.2.8.1

Sistemi za zagotovitev pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx

▼M4

3.2.12.2.8.2

Sistem za prisilo voznika

▼M4

3.2.12.2.8.2.1

Motor s stalnim deaktiviranjem prisile voznika, ki ga uporabljajo reševalne službe ali se uporablja za vozila iz točke (b) člena 2(3) Direktive 2007/46/ES: da/ne (1)

3.2.12.2.8.2.2

Aktiviranje načina počasne vožnje „onemogoči po ponovnem zagonu“/„onemogoči po dovajanju goriva“/„onemogoči po parkiranju“ (7)(1)

▼B

3.2.12.2.8.3

Število družin motorjev OBD v družini motorja, obravnavanih pri zagotavljanju pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx

▼M4

3.2.12.2.8.3.1

Seznam družin motorjev OBD v družini motorja, obravnavani pri zagotavljanju pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx (kadar je to ustrezno)

Družina motorjev OBD 1: …

Družina motorjev OBD 2: …

itd …

3.2.12.2.8.3.2

Številka družine motorjev OBD, v katero spada osnovni motor/član družine motorjev

▼M4 —————

▼M4

3.2.12.2.8.5

Referenčna številka družine motorjev OBD, obravnavane pri zagotavljanju pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx, v katero spada osnovni motor/član družine motorjev

▼B

3.2.12.2.8.6

Najnižja koncentracija aktivne sestavine, prisotne v reagentu, ki ne aktivira opozorilnega sistema (CDmin): % (vol)

3.2.12.2.8.7

Kadar je to ustrezno, sklicevanje proizvajalca na dokumentacijo za vgradnjo sistemov za zagotavljanje pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx v vozilo

▼M4

3.2.12.2.8.8.4

Uporabljena je druga možnost odobritve, kot je opredeljena v točki 2.1 Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 582/2011: da/ne (1)

3.2.12.2.8.8.5

Ogrevana ali neogrevana posoda z reagentom in sistem za doziranje reagenta (glejte odstavek 2.4 Priloge 11 k Pravilniku UN/ECE št. 49)

▼M4

3.2.17

Specifični podatki za motorje na plinasto in kombinirano gorivo za težka vozila (za drugačne sisteme navedite ekvivalentne informacije) (če je primerno)

▼B

3.2.17.1

Gorivo: UNP/ZP-H/ZP-L/ZP-HL (1)

3.2.17.2

Krmilniki tlaka oziroma uparjalniki/krmilniki tlaka (1)

3.2.17.2.1

Znamke:

3.2.17.2.2

Tipi:

3.2.17.2.3

Število stopenj zmanjševanja tlaka:

3.2.17.2.4

Tlak v končni fazi najmanj: … kPa – največ: … kPa

3.2.17.2.5

Število glavnih nastavitvenih točk:

3.2.17.2.6

Število nastavitvenih točk pri prostem teku:

3.2.17.2.7

Št. homologacije:

3.2.17.3

Sistem za dovajanje goriva: mešalna enota/vbrizgavanje plina/vbrizgavanje tekočine/neposredno vbrizgavanje (1)

3.2.17.3.1

Uravnavanje moči mešanice:

3.2.17.3.2

Opis sistema in/ali shema in risbe:

3.2.17.3.3

Št. homologacije:

3.2.17.4

Mešalna enota

3.2.17.4.1

Številka:

3.2.17.4.2

Znamke:

3.2.17.4.3

Tipi:

3.2.17.4.4

Mesto vgradnje:

3.2.17.4.5

Možnosti nastavitve:

3.2.17.4.6

Št. homologacije:

3.2.17.5

Vbrizgavanje v sesalni zbiralnik

3.2.17.5.1

Vbrizgavanje: enotočkovno/večtočkovno (1)

3.2.17.5.2

Vbrizgavanje: neprekinjeno/simultano/zaporedno (1)

3.2.17.5.3

Oprema za vbrizgavanje

3.2.17.5.3.1

Znamke:

3.2.17.5.3.2

Tipi:

3.2.17.5.3.3

Možnosti nastavitve:

3.2.17.5.3.4

Št. homologacije:

3.2.17.5.4

Napajalna črpalka (po potrebi):

3.2.17.5.4.1

Znamke:

3.2.17.5.4.2

Tipi:

3.2.17.5.4.3

Št. homologacije:

3.2.17.5.5

Vbrizgalne šobe:

3.2.17.5.5.1

Znamke:

3.2.17.5.5.2

Tipi:

3.2.17.5.5.3

Št. homologacije:

3.2.17.6

Neposredno vbrizgavanje

3.2.17.6.1

Tlačilka za vbrizgavanje/krmilnik tlaka (1)

3.2.17.6.1.1

Znamke:

3.2.17.6.1.2

Tipi:

3.2.17.6.1.3

Krmiljenje začetka vbrizgavanja:

3.2.17.6.1.4

Št. homologacije:

3.2.17.6.2

Vbrizgalne šobe

3.2.17.6.2.1

Znamke:

3.2.17.6.2.2

Tipi:

3.2.17.6.2.3

Tlak odpiranja ali karakteristika (2):

3.2.17.6.2.4

Št. homologacije:

3.2.17.7

Elektronska krmilna enota (ECU)

3.2.17.7.1

Znamke:

3.2.17.7.2

Tipi:

3.2.17.7.3

Možnosti nastavitve:

3.2.17.7.4

Številke kalibracije programske opreme:

3.2.17.8

Oprema, značilna za motorje na zemeljski plin

3.2.17.8.1

Različica 1 (le pri homologaciji motorjev za več specifičnih sestav goriva)

3.2.17.8.1.0.1

Funkcija za samodejno prilagajanje? Da/ne (1)

3.2.17.8.1.0.2

Kalibracija za specifično sestavo plina ZP-H/ZP-L/ZP-HL (1)

Pretvorba za specifično sestavo plina ZP-Ht/ZP-Lt/ZP-HLt (1)

3.2.17.8.1.1

metan (CH4): … osnova:	% mol	najmanj … % mol	največ % mol
etan (C2H6): … osnova:	% mol	najmanj … % mol	največ % mol
propan (C3H8): … osnova:	% mol	najmanj … % mol	največ % mol
butan (C4H10): … osnova:	% mol	najmanj … % mol	največ % mol
C5/C5+: … osnova:	% mol	najmanj … % mol	največ % mol
kisik (O2): … osnova:	% mol	najmanj … % mol	največ % mol
inertni plin (N2, He itd.): … osnova:	% mol	najmanj … % mol	največ % mol

▼M4

3.2.17.9

Kadar je primerno, sklicevanje proizvajalca na dokumentacijo za vgradnjo motorja na kombinirano gorivo v vozilo (d1)

▼B

3.5.4

Emisije CO2 težkih motorjev

▼M4

3.5.4.1

Preskus WHSC masnih emisij CO2 (d3): … g/kWh

3.5.4.2

Preskus WHSC masnih emisij CO2 v dizelskem načinu (d2): … g/kWh

▼M4

3.5.4.3

Preskus WHSC masnih emisij CO2 v načinu na kombinirano gorivo (d1): …g/kWh

3.5.4.4

Preskus WHTC masnih emisij CO2 (5)(d3): … g/kWh

3.5.4.5

Preskus WHTC masnih emisij CO2 v dizelskem načinu (5)(d2): … g/kWh

3.5.4.6

Preskus WHTC masnih emisij CO2 v načinu na kombinirano gorivo (5)(d1): … g/kWh

▼B

3.5.5

Poraba goriva za težke motorje

▼M4

3.5.5.1

Preskus WHSC porabe goriva (d3): … g/kWh

3.5.5.2

Preskus WHSC porabe goriva v dizelskem načinu (d2): … g/kWh

▼M4

3.5.5.3

Preskus WHSC porabe goriva v načinu na kombinirano gorivo (d1): … g/kWh

3.5.5.4

Preskus WHTC porabe goriva (5) (d3): … g/kWh

3.5.5.5

Preskus WHTC porabe goriva v dizelskem načinu (5)(d2): … g/kWh

3.5.5.6

Preskus WHTC porabe goriva v načinu na kombinirano gorivo (5)(d1): … g/kWh

▼B

3.6

Dovoljene temperature po podatkih proizvajalca

3.6.1

Hladilni sistem

3.6.1.1

Najvišja temperatura

tekočinskega hlajenja na izhodu: … K

3.6.1.2

Zračno hlajenje

3.6.1.2.1

Referenčna točka:

3.6.1.2.2

Najvišja temperatura v referenčni točki: … K

3.6.2

Najvišja izhodna temperatura hladilnika polnilnega zraka: … K

3.6.3

Najvišja temperatura izpušnih plinov v točki izpušnih cevi, ki je najbližja zunanjim prirobnicam izpušnih kolektorjev ali turbopuhal: … K

3.6.4

Temperatura goriva najmanj:

K – največ: K

Za dizelske motorje na vstopu v tlačilko za vbrizgavanje goriva, za motorje na plinasto gorivo na končni stopnji krmilnika tlaka.

3.6.5

Temperatura maziva

Najmanj: K – največ: K

3.8

Sistem mazanja

3.8.1

Opis sistema

3.8.1.1

Lega posode za mazivo

3.8.1.2

Sistem dovoda maziva (s črpalko/z vbrizgavanjem v sesalni del/mešanje z gorivom itd.) (1)

3.8.2

Črpalka za mazanje

3.8.2.1

Znamke

3.8.2.2

Tipi

3.8.3

Mešanje z gorivom

3.8.3.1

Odstotek:

3.8.4

Oljni hladilnik: da/ne (1)

3.8.4.1

Risbe

3.8.4.1.1

Znamke:

3.8.4.1.2

Tipi

DEL 2

BISTVENE ZNAČILNOSTI SESTAVNIH DELOV IN SISTEMOV VOZILA GLEDE NA EMISIJE IZPUŠNIH PLINOV

		Osnovni motor ali tip motorja	Člani družine motorjev
			A	B	C	D	E
3.1	Proizvajalec motorja
3.1.1	Proizvajalčeva oznaka motorja (označba na motorju ali drug način identifikacije)
3.1.2	Številka homologacije (če je to ustrezno), vključno z oznako goriva:
3.2.2	Gorivo
3.2.2.3	Dovodna odprtina posode za gorivo: zožen premer/označba
▼M4
3.2.2.4.1	Vozilo na kombinirano gorivo: da/ne (1)
▼B
3.2.3	Posode za gorivo
3.2.3.1	Posode za pogonsko gorivo
3.2.3.1.1	Število in prostornina posamezne posode:
3.2.3.2	Posode za rezervno gorivo
3.2.3.2.1	Število in prostornina posamezne posode:
3.2.8	Sesalni sistem
3.2.8.3.3	Dejanski podtlak v sesalnem sistemu pri nazivni vrtilni frekvenci motorja in polni obremenitvi vozila: kPa
3.2.8.4.2	Zračni filter, risbe: … ali …
3.2.8.4.2.1	Znamke
3.2.8.4.2.2	Tipi:
3.2.8.4.3	Sesalni dušilnik zvoka, risbe
3.2.8.4.3.1	Znamke:
3.2.8.4.3.2	Tipi:
3.2.9	Izpušni sistem
3.2.9.2	Opis in/ali risba izpušnega sistema
3.2.9.2.2	Opis in/ali risba sestavnih delov izpušnega sistema, ki niso del sistema motorja
3.2.9.3.1	Dejanski protitlak izpušnih plinov pri nazivni vrtilni frekvenci motorja in polni obremenitvi vozila (le pri motorjih s kompresijskim vžigom): … kPa
▼M4
3.2.9.7	Celotna prostornina izpušnega sistema (vozilo in sistem motorja): … dm3
3.2.9.7.1	Sprejemljiva prostornina izpušnega sistema (vozilo in sistem motorja): … dm3
▼B
3.2.12.2.7	Vgrajeni sistem za diagnostiko na vozilu (OBD)
▼M4 —————
▼M4
3.2.12.2.7.8	Sestavni deli OBD na vozilu
3.2.12.2.7.8.0	Uporabljena je druga možnost odobritve, kot je opredeljena v točki 2.4.1 Priloge X k Uredbi (EU) št. 582/2011. da/ne (1)
3.2.12.2.7.8.1	Seznam sestavnih delov OBD na vozilu
3.2.12.2.7.8.2	Pisni opis in/ali risba MI (6)
3.2.12.2.7.8.3	Pisni opis in/ali risba zunanjega komunikacijskega vmesnika OBD (6)
▼M4
3.2.12.2.8	Drugi sistemi (opis in delovanje)
▼B
3.2.12.2.8.0	Uporabljena druga možnost odobritve, kot je določeno v točki 2.1 Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 582/2011. Da/ne
▼M4
3.2.12.2.8.1	Sistemi za zagotovitev pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx
3.2.12.2.8.2	Sistem za prisilo voznika
▼M4
3.2.12.2.8.2.1	Motor s stalnim deaktiviranjem prisile voznika, ki ga uporabljajo reševalne službe ali se uporablja za vozila iz točke (b) člena 2(3) Direktive 2007/46/ES: da/ne (1)
3.2.12.2.8.2.2	Aktiviranje načina počasne vožnje „onemogoči po ponovnem zagonu“/„onemogoči po dovajanju goriva“/„onemogoči po parkiranju“ (7) (1)
▼B
3.2.12.2.8.3	Kadar je to ustrezno, sklicevanje proizvajalca na dokumentacijski paket v zvezi z vgradnjo sistema homologiranega motorja, s katerim se zagotovi pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx, v vozilo
▼M4 —————
▼M4
3.2.12.2.8.8	Sestavni deli sistemov na vozilu, ki zagotavljajo pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx
3.2.12.2.8.8.1	Seznam sestavnih delov sistemov na vozilu, ki zagotavljajo pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx
3.2.12.2.8.8.2	Kadar je primerno, sklicevanje proizvajalca na dokumentacijski paket v zvezi z vgradnjo sistema v vozilo, da se zagotovi pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx homologiranega motorja
3.2.12.2.8.8.3	Pisni opis in/ali risba opozorilnega signala(6)
3.2.12.2.8.8.4	Uporabljena je druga možnost odobritve, kot je opredeljena v točki 2.1 Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 582/2011: da/ne (1)
3.2.12.2.8.8.5	Ogrevana ali neogrevana posoda z reagentom in sistem za doziranje reagenta (glej odstavek 2.4 Priloge 11 k Pravilniku UN/ECE št. 49)

▼M10 —————

▼B

Dodatek

k opisnemu listu

Podatki o preskusnih pogojih

1. Vžigalne svečke

1.1 Znamka:

1.2 Tip:

1.3 Nastavitev razmaka med elektrodami vžigalnih svečk:

2. Vžigalna tuljava

2.1 Znamka:

2.2 Tip:

3. Uporabljeno mazivo

3.1 Znamka:

3.2 Vrsta (navedite odstotek olja v mešanici, če se mazivo in gorivo mešata):

4. Oprema, ki jo poganja motor

4.1 Moč, ki jo absorbira dodatna oprema/oprema, se ugotavlja le:

(a)

če zahtevana dodatna oprema/oprema ni nameščena na motor in/ali

(b)

če je na motor nameščena dodatna oprema/oprema, ki se ne zahteva.

Opomba: zahteve za opremo, ki jo poganja motor, so različne pri preskusu emisij in preskusu moči.

4.2 Seznam in način identifikacije:

4.3 Absorbirana moč pri vrtilnih frekvencah motorja, specifičnih za preskus emisij

▼M4

Preglednica 1

Oprema	Prosti tek	Nizka vrtilna frekvenca	Visoka vrtilna frekvenca	Zaželena vrtilna frekvenca (2)	n95h
Pa Dodatna oprema/oprema, zahtevana v skladu z Dodatkom 6 k Prilogi 4 k Pravilniku ECE R 49
Pb Dodatna oprema/oprema, ki ni zahtevana v skladu z Dodatkom 6 k Prilogi 4 k Pravilniku ECE R 49

▼B

5. Zmogljivost motorja (po navedbah proizvajalca) (8)

▼M4

5.1 Preskusne vrtilne frekvence motorja za preskus emisij v skladu s Prilogo III k Uredbi (EU) št. 582/2011 (9)(d5)

▼B

Nizka vrtilna frekvenca (nlo) … vrt./min

Visoka vrtilna frekvenca (nhi) … vrt./min

Vrtilna frekvenca v prostem teku … vrt./min

Zaželena vrtilna frekvenca … vrt./min

n95h … vrt./min

▼M4

5.2 Navedene vrednosti za preskus moči v skladu s Prilogo XIV k Uredbi (EU) št. 582/2011 (d5)

▼B

5.2.1

Vrtilna frekvenca v prostem teku … vrt./min

5.2.2

Vrtilna frekvenca pri največji moči … vrt./min

5.2.3

Največja moč … kW

5.2.4

Vrtilna frekvenca pri največjem navoru … vrt./min

5.2.5

Največji navor … Nm

6. Informacije o nastavljeni obremenitvi dinamometra (po potrebi)

6.3 Informacije o nastavitvi dinamometra s stalno krivuljo obremenitve (če se uporablja)

6.3.1

Uporabljena druga metoda nastavitve obremenitve dinamometra (da/ne)

6.3.2

Vztrajnostna masa (kg):

6.3.3

Dejanska absorbirana moč pri 80 km/h, vključno z izgubami pri teku vozila na dinamometru (kW)

6.3.4

Dejanska absorbirana moč pri 50 km/h, vključno z izgubami pri teku vozila na dinamometru (kW)

6.4 Informacije o nastavitvi dinamometra s prilagodljivo krivuljo obremenitve (če se uporablja)

6.4.1

Informacije o pojemanju hitrosti vozila s preskusne steze

6.4.2

Znamka in tip pnevmatik:

6.4.3

Mere pnevmatik (spredaj/zadaj):

6.4.4

Tlak v pnevmatikah (spredaj/zadaj) (kPa):

6.4.5

Preskusna masa vozila skupaj z voznikom (kg):

6.4.6

Podatki o pojemanju hitrosti vozila na cesti (če se uporabljajo)

Preglednica 2

Podatki o pojemanju hitrosti vozila na cesti

V (km/h)	V2 (km/h)	V1 (km/h)	Povprečen korigiran čas pojemanja hitrosti vozila
120
100
80
60
40
20

6.4.7

Povprečna korigirana moč, potrebna za pogon vozila na cesti (če se uporablja)

Preglednica 3

Povprečna korigirana moč, potrebna za pogon vozila na cesti

V (km/h)	Korigirana moč (kW)
120
100
80
60
40
20

7. Preskusni pogoji za preskušanje OBD

7.1 Preskusni cikel, ki se uporablja za preverjanje sistema OBD:

7.2 Število ciklov prekondicioniranja, uporabljenih pred preveritvenimi preskusi OBD:

Dodatek 5

Vzorec certifikata o ES-homologaciji za tip motorja/sestavnega dela motorja kot samostojne tehnične enote

Opombe s pojasnili so v Dodatku 10 k tej prilogi.

Največji format: A4 (210 × 297 mm)

CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI

Sporočilo o:

— ES-homologaciji (1)

— razširitvi ES-homologacije (1)

— zavrnitvi ES-homologacije (1)

— preklicu ES-homologacije (1)

Žig homologacijskega organa

za tip sestavnega dela/samostojne tehnične enote (1) ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 595/2009, kakor se izvaja z Uredbo (EU) št. 582/2011.

Uredba (ES) št. 595/2009 in Uredba (EU) št. 582/2011, kakor je bila nazadnje spremenjena z …

Številka ES-homologacije:

Razlog za razširitev:

ODDELEK I

0.1 Oznaka (tovarniško ime proizvajalca):

0.2 Tip:

0.3 Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na sestavnem delu/samostojni tehnični enoti (1) (a):

0.3.1

Mesto te oznake:

0.4 Ime in naslov proizvajalca:

0.5 Za sestavne dele in samostojne tehnične enote: mesto in način pritrditve oznake ES-homologacije:

0.6 Imena in naslovi proizvodnih obratov:

0.7 Ime in naslov zastopnika proizvajalca (če obstaja)

ODDELEK II

1. Dodatne informacije (kadar je to ustrezno): glej Dopolnilo

2. Tehnična služba, pristojna za izvajanje preskusov:

3. Datum poročila o preskusu:

4. Številka poročila o preskusu:

5. Pripombe (po potrebi): glej Dopolnilo

6. Kraj:

7. Datum:

8. Podpis:

Priloge: Opisna dokumentacija.

Poročilo o preskusu.

Dopolnilo

k certifikatu o ES-homologaciji št. …

1. DODATNE INFORMACIJE

1.1

Podrobni podatki, ki jih je treba izpolniti v zvezi s homologacijo vozila z vgrajenim motorjem:

1.1.1

Znamka motorja (ime podjetja):

1.1.2

Tip in trgovska oznaka (navesti vse različice):

1.1.3

Proizvajalčeva oznaka, kakor je označeno na motorju:

1.1.4

Kategorija vozila (po potrebi) (b):

▼M4

1.1.5

Kategorija motorja: dizelsko gorivo/bencin/UNP/ZP-H/ZP-L/ZP-HL/etanol (ED95)/ etanol (E85)/UZP/UZP20(1):

▼M4

1.1.5.1

Tip motorja na kombinirano gorivo: tip 1A/tip 1B/tip 2A/tip 2B/tip 3B (1)(d1):

▼B

1.1.6

Ime in naslov proizvajalca:

1.1.7

Ime in naslov pooblaščenega zastopnika proizvajalca (če obstaja):

1.2	Če je bil motor iz točke 1.1 homologiran kot samostojna tehnična enota: 1.2.1 Homologacijska številka motorja/družine motorjev (1): 1.2.2 Številka kalibracije programske opreme krmilne enote motorja (ECU):

1.3

Podrobni podatki, ki jih je treba izpolniti v zvezi s homologacijo motorja/družine motorjev (1) kot samostojne tehnične enote (pogoji, ki jih je treba upoštevati pri vgradnji motorja v vozilo):

1.3.1

Največji in/ali najmanjši podtlak v sesalni cevi:

1.3.2

Največji dovoljeni protitlak:

1.3.3

Prostornina izpušnega sistema:

1.3.4

Omejitve uporabe (če obstajajo):

▼M4

1.4

Ravni emisij motorja/osnovnega motorja(1)

Faktor poslabšanja (FP): izračunan/fiksen(1)

Vrednosti za FP in emisije na preskusih WHSC (po potrebi) in WHTC je treba navesti v preglednici v nadaljevanju

▼B

1.4.1 Preskus WHSC

▼M4

Preglednica 4

Preskus WHSC

Preskus WHSC (če je ustrezno)(10)(d5)
FP	CO	THC	NMHC (d4)	NOX	Masa trdnih delcev	NH3	Število trdnih delcev
Množ./sešt. (1)
Emisije	CO (mg/kWh)	THC (mg/kWh)	NMHC (d4) (mg/kWh)	NOx (mg/kWh)	Masa trdnih delcev (mg/kWh)	NH3 ppm	Število trdnih delcev (#/kWh)
Rezultat preskusa
Izračunano s FP
Masne emisije CO2: … g/kWh
Poraba goriva … g/kWh

▼B

1.4.2 Preskus WHTC

▼M4

Preglednica 5

Preskus WHTC

Preskus WHTC (10)(d5)
FP	CO	THC	NMHC (d4)	CH4 (d4)	NOx	Masa trdnih delcev	NH3	Število trdnih delcev
Množ./sešt.(1)
Emisije	CO (mg/kWh)	THC (mg/kWh)	NMHC (d4) (mg/kWh)	CH4 (d4) (mg/kWh)	NOx (mg/kWh)	Masa trdnih delcev (mg/kWh)	NH3 ppm	Število trdnih delcev (#/kWh)
Hladni zagon
Vroči zagon brez regeneracije
Vroči zagon z regeneracijo(1)
kr,u (množ./sešt.) (1)
kr,d (množ./sešt.) (1)
Uteženi rezultat preskusa
Končni rezultat preskusa s faktorjem poslabšanja
Masne emisije CO2: … g/kWh
Poraba goriva: … g/kWh

▼B

1.4.3 Preskus v prostem teku

Preglednica 6

Preskus v prostem teku

Preskus

Vrednost CO

(% vol)

Lambda (1)

Vrtilna frekvenca motorja (min–1)

Temperatura olja v motorju (°C)

Preskus pri nizki vrtilni frekvenci prostega teka

ni podatkov

Preskus pri visoki vrtilni frekvenci prostega teka

▼M1

1.4.4 Demonstracijski preskusi prenosnega sistema za merjenje emisij

Preglednica 6a

Demonstracijski preskusi prenosnega sistema za merjenje emisij

Tip vozila (npr. M3, N3 in uporaba npr. tovornjak s togo ali zgibno konstrukcijo, mestni avtobus)
Opis vozila (npr. model vozila, prototip)
▼M10
Rezultati za sprejem ali zavrnitev (7)	CO	THC	NMHC	CH4	NOx	Število trdnih delcev
Faktor skladnosti delovnega okna (11)
Faktor skladnosti masnega okna CO2 (11)
▼M1
Informacije o vožnji	Mestna		Izvenmestna		Avtocestna
Deleži časa vožnje, za katere je značilno mestno, izvenmestno in avtocestno delovanje, kot je opisano v točki 4.5 Priloge II k Uredbi (EU) št. 582/2011
Deleži časa vožnje, za katere je značilno pospeševanje, upočasnjevanje, vožnja s stalno hitrostjo in mirovanje, kot je opisano v točki 4.5.5 Priloge II k Uredbi (EU) št. 582/2011
	Najkrajši			Najdaljši
Povprečna moč delovnega okna (%)
Trajanje masnega okna CO2
Delovno okno: odstotek veljavnih oken
Masno okno CO2: odstotek veljavnih oken
Konsistenčna vrednost porabe goriva;

▼B

1.5

Merjenje moči

1.5.1 Moč motorja, izmerjena na napravi za preskušanje

Preglednica 7

Moč motorja, izmerjena na napravi za preskušanje

Izmerjena vrtilna frekvenca motorja (vrt./min)
Izmerjeni pretok goriva (g/h)
Izmerjeni navor (Nm)
Izmerjena moč (kW)
Zračni tlak (kPa)
Tlak vodne pare (kPa)
Temperatura vstopnega zraka (K)
Korekcijski faktor za moč
Korigirana moč (kW)
Pomožna moč (kW) (1)
Neto moč (kW)
Neto navor (Nm)
Korigirana specifična poraba goriva (g/kWh)

▼M9

1.5.2 Dodatni podatki, npr. korekcijski faktor za moč za vsako opredeljeno gorivo (če je primerno)

▼B

Dodatek 6

Vzorec certifikata o ES-homologaciji za tip vozila s homologiranim motorjem

Opombe s pojasnili so v Dodatku 10 k tej prilogi.

Največji format: A4 (210 × 297 mm)

CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI

Sporočilo o:

— ES-homologaciji (1)

— razširitvi ES-homologacije (1)

— zavrnitvi ES-homologacije (1)

— preklicu ES-homologacije (1)

Žig homologacijskega organa

za tip vozila s homologiranim motorjem ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 595/2009, kakor se izvaja z Uredbo (EU) št. 582/2011.

Uredba (ES) št. 595/2009 in Uredba (EU) št. 582/2011, kakor je bila nazadnje spremenjena z …

Številka ES-homologacije:

Razlog za razširitev:

ODDELEK I

0.1 Znamka (tovarniško ime proizvajalca):

0.2 Tip:

0.3 Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na sestavnem delu/samostojni tehnični enoti (1) (a):

0.3.1 Mesto te oznake:

0.4 Ime in naslov proizvajalca:

0.5 Za sestavne dele in samostojne tehnične enote: mesto in način pritrditve oznake ES-homologacije:

0.6 Imena in naslovi proizvodnih obratov:

0.7 Ime in naslov zastopnika proizvajalca (če obstaja)

ODDELEK II

1. Dodatne informacije (kadar je to ustrezno): glej Dopolnilo

2. Tehnična služba, pristojna za izvajanje preskusov:

3. Datum poročila o preskusu:

4. Številka poročila o preskusu:

5. Pripombe (po potrebi): glej Dopolnilo

6. Kraj:

7. Datum:

8. Podpis:

Dodatek 7

Vzorec certifikata o ES-homologaciji za tip vozila glede na sistem

Opombe s pojasnili so v Dodatku 10 k tej prilogi.

Največji format: A4 (210 × 297 mm)

CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI

Sporočilo o:

— ES-homologaciji (1)

— razširitvi ES-homologacije (1)

— zavrnitvi ES-homologacije (1)

— preklicu ES-homologacije (1)

Žig homologacijskega organa

za tip vozila glede na sistem ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 595/2009, kakor se izvaja z Uredbo (EU) št. 582/2011.

Uredba (ES) št. 595/2009 in Uredba (EU) št. 582/2011, kakor je bila nazadnje spremenjena z …

Številka ES-homologacije:

Razlog za razširitev:

ODDELEK I

0.1 Znamka (tovarniško ime proizvajalca):

0.2 Tip:

0.2.1 Trgovska imena (če obstajajo):

0.3 Podatki za identifikacijo tipa vozila, če je oznaka na vozilu (1) (a):

0.3.1 Mesto te oznake:

0.4 Kategorija vozila (b):

0.5 Ime in naslov proizvajalca:

0.6 Imena in naslovi proizvodnih obratov:

0.7 Ime in naslov zastopnika proizvajalca (če obstaja):

ODDELEK II

1. Dodatne informacije (kadar je to ustrezno): glej Dopolnilo

2. Tehnična služba, pristojna za izvajanje preskusov:

3. Datum poročila o preskusu:

4. Številka poročila o preskusu:

5. Pripombe (po potrebi): glej Dopolnilo

6. Kraj:

7. Datum:

8. Podpis:

Priloge: Opisna dokumentacija.

Poročilo o preskusu.

Dopolnilo

k certifikatu o ES-homologaciji št. …

1. DODATNE INFORMACIJE

1.1

Podrobni podatki, ki jih je treba izpolniti v zvezi s homologacijo vozila z vgrajenim motorjem:

1.1.1

Znamka motorja (ime podjetja):

1.1.2

Tip in trgovska oznaka (navesti vse različice):

1.1.3

Proizvajalčeva oznaka, kakor je označeno na motorju:

1.1.4

Kategorija vozila (po potrebi):

▼M4

1.1.5

Kategorija motorja: dizelsko gorivo/bencin/UNP/ZP-H/ZP-L/ZP-HL/etanol (ED95)/ etanol (E85)/UZP/UZP20 (1):

▼M4

1.1.5.1

Tip motorja na kombinirano gorivo: tip 1A/tip 1B/tip 2A/tip 2B/tip 3B (1)(d1):

▼B

1.1.6

Ime in naslov proizvajalca:

1.1.7

Ime in naslov pooblaščenega zastopnika proizvajalca (če obstaja):

1.2	Če je bil motor iz točke 1.1 homologiran kot samostojna tehnična enota: 1.2.1 Homologacijska številka motorja/družine motorjev (1): 1.2.2 Številka kalibracije programske opreme krmilne enote motorja (ECU):

1.3

Podrobni podatki, ki jih je treba izpolniti v zvezi s homologacijo motorja/družine motorjev (1) kot samostojne tehnične enote (pogoji, ki jih je treba upoštevati pri vgradnji motorja v vozilo):

1.3.1

Največji in/ali najmanjši podtlak v sesalni cevi:

1.3.2

Največji dovoljeni protitlak:

1.3.3

Prostornina izpušnega sistema:

1.3.4

Omejitve uporabe (če obstajajo):

▼M4

1.4

Ravni emisij motorja/osnovnega motorja(1)

Faktor poslabšanja (FP): izračunan/fiksen(1)

Vrednosti za FP in emisije na preskusih WHSC (po potrebi) in WHTC je treba navesti v preglednici v nadaljevanju

▼B

1.4.1 Preskus WHSC

▼M4

Preglednica 4

Preskus WHSC

Preskus WHSC (če je ustrezno)(10)(d5)
FP	CO	THC	NMHC (d4)	NOX	Masa trdnih delcev	NH3	Število trdnih delcev
Množ./sešt. (1)
Emisije	CO (mg/kWh)	THC (mg/kWh)	NMHC (d4) (mg/kWh)	NOx (mg/kWh)	Masa trdnih delcev (mg/kWh)	NH3 ppm	Število trdnih delcev (#/kWh)
Rezultat preskusa
Izračunano s FP
Masne emisije CO2: … g/kWh
Poraba goriva: … g/kWh

▼B

1.4.2 Preskus WHTC

▼M4

Preglednica 5

Preskus WHTC

Preskus WHTC (10)(d5)
FP	CO	THC	NMHC (d4)	CH4 (d4)	NOx	Masa trdnih delcev	NH3	Število trdnih delcev
Množ./sešt.(1)
Emisije	CO (mg/kWh)	THC (mg/kWh)	NMHC (d4) (mg/kWh)	CH4 (d4) (mg/kWh)	NOx (mg/kWh)	Masa trdnih delcev (mg/kWh)	NH3 ppm	Število trdnih delcev (#/kWh)
Hladni zagon
Vroči zagon brez regeneracije
Vroči zagon z regeneracijo(1)
kr,u (množ./sešt.) (1)
kr,d (množ./sešt.) (1)
Uteženi rezultat preskusa
Končni rezultat preskusa s faktorjem poslabšanja
Masne emisije CO2: … g/kWh
Poraba goriva: … g/kWh

▼B

1.4.3 Preskus v prostem teku

Preglednica 6

Preskus v prostem teku

Preskus

Vrednost CO

(% vol)

Lambda (1)

Vrtilna frekvenca motorja (min–1)

Temperatura olja v motorju (°C)

Preskus pri nizki vrtilni frekvenci prostega teka

ni podatkov

Preskus pri visoki vrtilni frekvenci prostega teka

▼M1

1.4.4 Demonstracijski preskusi prenosnega sistema za merjenje emisij

Preglednica 6a

Demonstracijski preskusi prenosnega sistema za merjenje emisij

Tip vozila (npr. M3, N3 in uporaba npr. tovornjak s togo ali zgibno konstrukcijo, mestni avtobus)
Opis vozila (npr. model vozila, prototip)
▼M10
Rezultati za sprejem ali zavrnitev (7)	CO	THC	NMHC	CH4	NOx	Število trdnih delcev
Faktor skladnosti delovnega okna (11)
Faktor skladnosti masnega okna CO2 (11)
▼M1
Informacije o vožnji	Mestna		Izvenmestna		Avtocestna
Deleži časa vožnje, za katere je značilno mestno, izvenmestno in avtocestno delovanje, kot je opisano v točki 4.5 Priloge II k Uredbi (EU) št. 582/2011
Deleži časa vožnje, za katere je značilno pospeševanje, upočasnjevanje, vožnja s stalno hitrostjo in mirovanje, kot je opisano v točki 4.5.5 Priloge II k Uredbi (EU) št. 582/2011
	Najmanjša			Največja
Povprečna moč delovnega okna (%)
Trajanje masnega okna CO2
Delovno okno: odstotek veljavnih oken
Masno okno CO2: odstotek veljavnih oken
Konsistenčna vrednost porabe goriva

▼B

1.5

Merjenje moči

1.5.1 Moč motorja, izmerjena na napravi za preskušanje

Preglednica 7

Moč motorja, izmerjena na napravi za preskušanje

Izmerjena vrtilna frekvenca motorja (vrt./min)
Izmerjeni pretok goriva (g/h)
Izmerjeni navor (Nm)
Izmerjena moč (kW)
Zračni tlak (kPa)
Tlak vodne pare (kPa)
Temperatura vstopnega zraka (K)
Korekcijski faktor za moč
Korigirana moč (kW)
Pomožna moč (kW) (1)
Neto moč (kW)
Neto navor (Nm)
Korigirana specifična poraba goriva (g/kWh)

▼M9

1.5.2 Dodatni podatki, npr. korekcijski faktor za moč za vsako opredeljeno gorivo (če je primerno)

▼M4

Dodatek 8

Primer oznake ES homologacije

Oznaka homologacije v tem dodatku, pritrjena na motor, homologiran kot samostojna tehnična enota, kaže, da je zadevni tip motorja 2B na kombinirano gorivo, zasnovan za delovanje na pline iz območij H in L ter homologiran v Belgiji (e6) glede na emisijsko fazo C, kot je določeno v Dodatku 9 k tej prilogi.

▼M7

Dodatek 9

Sistem številčenja certifikatov o ES-homologaciji

Del 3 številke ES-homologacije, ki je bila izdana v skladu s členi 6(1), 8(1) in 10(1), je sestavljen iz številke izvedbenega regulativnega akta ali zadnje spremembe regulativnega akta, ki se uporablja za ES-homologacijo. Tej številki sledi črka, ki označuje zahteve sistemov OBD in SCR v skladu s preglednico 1.

▼M10

Preglednica 1

Črka	Mejne vrednosti OBD za NOx (1)	Mejne vrednosti OBD za trdne delce (2)	Mejne vrednosti OBD za ogljikov monoksid (3)	IUPR (4)	Kakovost reagenta	Dodatni monitorji OBD (5)	Zahteve glede mejne vrednosti moči (6)	Hladni zagon in število trdnih delcev	Roki za izvedbo: novi tipi	Roki za izvedbo: vsa vozila	Zadnji datum registracije
A (7) (8) B (8)	vrstica „obdobje uvajanja“ v preglednici 1 ali 2	spremljanje učinkovitosti (9)	n. r.	uvajanje (10)	uvajanje (11)	n. r.	20 %	n. r.	31.12.2012	31.12.2013	31.8.2015 (7) 30.12.2016 (8)
B (12)	vrstica „obdobje uvajanja“ v preglednicah 1 in 2	n. r.	vrstica „obdobje uvajanja“ v preglednici 2	n. r.	uvajanje (11)	n. r.	20 %	n. r.	1.9.2014	1.9.2015	30.12.2016
C	vrstica „splošne zahteve“ v preglednici 1 ali 2	vrstica „splošne zahteve“ v preglednici 1	vrstica „splošne zahteve“ v preglednici 2	splošno (13)	splošno (14)	da	20 %	n. r.	31.12.2015	31.12.2016	31.8.2019
D	vrstica „splošne zahteve“ v preglednici 1 ali 2	vrstica „splošne zahteve“ v preglednici 1	vrstica „splošne zahteve“ v preglednici 2	splošno (13)	splošno (14)	da	10 %	n. r.	1.9.2018	1.9.2019	31.12.2021
E	vrstica „splošne zahteve“ v preglednici 1 ali 2	vrstica „splošne zahteve“ v preglednici 1	vrstica „splošne zahteve“ v preglednici 2	splošno (13)	splošno (14)	da	10 %	da	1.1.2021 (15)	1.1.2022 (15)
(1) Zahteve za spremljanje „mejnih vrednosti OBD za NOx“ iz preglednice 1 Priloge X za motorje in vozila s kompresijskim vžigom in na kombinirano gorivo ter preglednice 2 Priloge X za motorje in vozila s prisilnim vžigom. (2) Zahteve za spremljanje „mejnih vrednosti OBD za trdne delce“ iz preglednice 1 Priloge X za motorje in vozila s kompresijskim vžigom in na kombinirano gorivo. (3) Zahteve za spremljanje „mejnih vrednosti OBD za ogljikov monoksid“ iz preglednice 2 Priloge X za motorje in vozila s prisilnim vžigom. (4) Specifikacije za IUPR so določene v Prilogi X. IUPR ne velja za motorje s prisilnim vžigom in vozila, opremljena s takšnimi motorji. (5) Dodatne določbe glede zahtev za spremljanje iz odstavka 2.3.1.2 Priloge 9A k Pravilniku UN/ECE št. 49. (6) Zahteva v zvezi z ISC iz Dodatka 1 k Prilogi II. (7) Za motorje s prisilnim vžigom in vozila, opremljena s takšnimi motorji. (8) Za motorje s kompresijskim vžigom in na kombinirano gorivo ter vozila, opremljena s takšnimi motorji. (9) Zahteve za „spremljanje učinkovitosti“ iz točke 2.1.1 Priloge X. (10) Zahteve glede „obdobja uvajanja“ v zvezi z IUPR iz oddelka 6 Priloge X. (11) Zahteve glede „obdobja uvajanja“ v zvezi s kakovostjo reagenta iz točke 7.1 Priloge XIII. (12) Velja samo za motorje s prisilnim vžigom in vozila, opremljena s takšnimi motorji. (13) ,Splošne„ zahteve v zvezi z IUPR iz oddelka 6 Priloge X. (14) ,Splošne“ zahteve v zvezi s kakovostjo reagenta iz točke 7.1.1 Priloge XIII. (15) Za ta faktor veljajo prehodni ukrepi, določeni v členu 17a. (16) Ni relevantno.

▼B

Dodatek 10

Pojasnila

(1) Neustrezno črtati (v nekaterih primerih ni treba črtati ničesar, če se uporablja več kot en vnos).

(2) Navedite dovoljeno odstopanje.

(3) Tukaj je treba vpisati največje in najmanjše vrednosti za vsako različico.

(4) Zabeleži se v primeru ene družine motorjev OBD in če še ni zabeleženo v dokumentacijskih paketih iz vrstice 3.2.12.2.7.0.4.

▼M4

(5) Vrednost za kombinirani WHTC, vključno z vročim in hladnim delom v skladu s Prilogo VIII k tej uredbi.

▼B

(6) Zabeleži se, če ni zabeleženo v dokumentaciji iz točke 3.2.12.2.7.1.1.

(7) Neustrezno črtati.

(8) Informacije v zvezi z zmogljivostjo motorja se navedejo le za osnovni motor.

(9) Navedite dovoljeno odstopanje; biti mora znotraj ± 3 % navedene vrednosti proizvajalca.

▼M4

(10) Za motorje iz točk 1.1.3 in 1.1.6 Priloge I k tej uredbi, je treba ponoviti informacije za vsa preskušena goriva, če je to ustrezno.

▼M10

(11) Če je primerno, je treba navesti CFfinal.

▼B

(a) Če oznake za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso bistveni za opis vozila, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, vsebovanih v tem opisnem listu, je treba te znake v dokumentaciji nadomestiti s simbolom „?“ (npr. ABC??123??).

(b) Klasifikacija v skladu z opredelitvami iz oddelka A Priloge II k Direktivi 2007/46/ES.

▼M4

(d) Motorji na kombinirano gorivo.

(d1) Za motor ali vozilo na kombinirano gorivo.

(d2) Za motorje na kombinirano gorivo tipa 1B, tipa 2B in tipa 3B.

(d3) Razen za motorje ali vozila na kombinirano gorivo.

(d4) V primerih iz preglednice 1 Priloge 15 k Pravilniku UN/ECE št. 49 za motorje na kombinirano gorivo in Priloge I k Uredbi (ES) št. 595/2009 za motorje na prisilni vžig.

(d5) Za motorje na kombinirano gorivo tipa 1B, tipa 2B in tipa 3B je treba informacije ponoviti v načinu na kombinirano gorivo in dizelskem načinu.

▼B

(l) Vrednost mora biti zaokrožena na najbližjo desetinko milimetra.

(m) Vrednost se mora izračunati in zaokrožiti na najbližji polni cm3.

(n) Določeno v skladu z zahtevami iz Priloge XIV.

▼M10

Dodatek 11

Dokumentacijski paket o pomožnih strategijah za uravnavanje emisij

Dokumentacijski paket o pomožnih strategijah za uravnavanje emisij vključuje:

informacije o vseh pomožnih strategijah za uravnavanje emisij:

(a)

izjavo proizvajalca, da sistem motorja ali družina motorjev, homologirana kot samostojna tehnična enota, ali vozilo s homologiranim sistemom motorja glede na emisije ali vozilo, homologirano glede na emisije, ne vsebuje nobene odklopne strategije;

(b)

opis motorja ter uporabljenih strategij in naprav za uravnavanje emisij, in sicer programske in strojne opreme, ter vseh razmer, v katerih strategije in naprave ne bodo delovale, kot delujejo med homologacijskim preskušanjem;

(c)

izjavo o različicah programske opreme, ki se uporabljajo za nadzor pomožnih/osnovnih strategij za uravnavanje emisij, vključno z ustreznimi kontrolnimi vsotami teh različic programske opreme in navodili organu, kako brati kontrolne vsote; ob vsaki novi različici programske opreme, ki vpliva na pomožne/osnovne strategije za uravnavanje emisij, se izjava posodobi in pošlje homologacijskemu organu, ki hrani ta dokumentacijski paket;

(d)

podrobno tehnično obrazložitev morebitnih pomožnih strategij za uravnavanje emisij, vključno z oceno tveganja, v kateri je ocenjeno tveganje ob uporabi pomožne strategije za uravnavanje emisij in brez nje, ter:

(i)

kadar je primerno, informacijami o delih strojne opreme, ki jih je treba zaščititi s pomožno strategijo za uravnavanje emisij;

(ii)

kadar je primerno, dokazom o nenadni in nepopravljivi okvari motorja, ki je ni mogoče preprečiti z rednim vzdrževanjem in bi nastala brez pomožne strategije za uravnavanje emisij;

(iii)

kadar je primerno, utemeljeno obrazložitvijo, zakaj je pri zagonu ali ogrevanju motorja potrebna uporaba pomožne strategije za uravnavanje emisij;

(e)

opis logike sistema za uravnavanje goriva, strategij krmiljenja in stikalnih točk v vseh načinih delovanja;

(f)

opis hierarhičnih razmerij med pomožnimi strategijami za uravnavanje emisij (tj. če lahko sočasno deluje več pomožnih strategij za uravnavanje emisij, navedba, katera strategija se prva odzove, način vzajemnega delovanja strategij, vključno z diagrami toka podatkov in načinom odločanja ter navedbo, kako hierarhija zagotavlja, da se emisije, ki nastajajo zaradi vseh pomožnih strategij za uravnavanje emisij, uravnavajo na najnižjo praktično raven);

(g)

seznam parametrov, ki se merijo in/ali izračunavajo s pomožnimi strategijami za uravnavanje emisij, skupaj z namenom vsakega parametra, ki se meri in/ali izračunava, in njegovo povezavo z okvaro motorja, vključno z načinom izračuna in navedbo, kako dobro se ti izračunani parametri ujemajo z dejanskim stanjem uravnavanega parametra, ter morebitnim posledičnim dovoljenim odstopanjem ali varnostnim faktorjem, vključenim v analizo;

(h)

seznam parametrov motorja/uravnavanja emisij, ki so prilagojeni kot funkcija izmerjenih ali izračunanih parametrov, in razpon prilagoditve za vsak parameter motorja/uravnavanja emisij; skupaj z razmerjem med parametri motorja/uravnavanja emisij ter izmerjenimi ali izračunanimi parametri;

(i)

oceno, kako se bodo dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo, s pomožno strategijo za uravnavanje emisij uravnale na najnižjo praktično raven, vključno s podrobno analizo pričakovanega povečanja skupnih s predpisi urejenih onesnaževal in emisij CO2 zaradi uporabe pomožne strategije v primerjavi z osnovno strategijo za uravnavanje emisij.

Dokumentacijski paket o pomožnih strategijah za uravnavanje emisij je omejen na 100 strani in vključuje vse glavne elemente, ki homologacijskemu organu omogočajo oceno pomožne strategije za uravnavanje emisij (v skladu z zahtevami iz Dodatka 2 k Prilogi VI), učinkovitosti sistema za prisilo voznika in ukrepov za preprečevanje nedovoljenega poseganja. Paket je lahko dopolnjen s prilogami in drugimi priloženimi dokumenti, ki po potrebi vsebujejo dodatne in dopolnilne elemente. Proizvajalec vsakič, ko se pomožna strategija za uravnavanje emisij spremeni, homologacijskemu organu pošlje novo različico dokumentacijskega paketa o pomožnih strategijah za uravnavanje emisij. Nova različica je omejena na spremembe in njihov učinek. Homologacijski organ oceni in odobri novo različico pomožne strategije za uravnavanje emisij.

Dokumentacijski paket o pomožnih strategijah za uravnavanje emisij ima naslednjo strukturo:

Dokumentacijski paket o pomožnih strategijah za uravnavanje emisij št. YYY/OEM

Deli	Odstavek	Točka	Razlaga
Uvodni dokumenti		Uvodno pismo homologacijskemu organu	Navedba dokumenta z različico, datum izdaje dokumenta, podpis ustrezne osebe v organizaciji proizvajalca
		Tabela z različicami	Vsebina sprememb v vsaki različici in kateri del je spremenjen
		Opis zadevnih tipov (glede na emisije)
		Tabela priloženih dokumentov	Seznam vseh priloženih dokumentov
		Sklici	Sklici na odstavke (a) do (i) Dodatka 11 (kje je mogoče najti posamezno zahtevo Uredbe)
		Izjava o odsotnosti odklopne naprave	+ podpis
Glavni dokument	0	Kratice/okrajšave
	1	SPLOŠEN OPIS
	1.1	Splošna predstavitev motorja	Opis glavnih značilnosti: delovna prostornina, naknadna obdelava ...
	1.2	Splošna zgradba sistema	Blok shema sistema: seznam senzorjev in sprožil, razlaga splošnih funkcij motorja
	1.3	Branje programske opreme in različice umerjanja	npr. razlaga orodja za pregledovanje
	2	Osnovne strategije za uravnavanje emisij
	2.x	Osnovna strategija za uravnavanje emisij x	Opis strategije x
	2.y	Osnovna strategija za uravnavanje emisij y	Opis strategije y
	3	Pomožne strategije za uravnavanje emisij
	3.0	Predstavitev pomožnih strategij za uravnavanje emisij	Hierarhična razmerja med pomožnimi strategijami za uravnavanje emisij: opis in utemeljitev (npr. varnost, zanesljivost itd.)
	3.x	Pomožna strategija za uravnavanje emisij x	3.x.1 Utemeljitev pomožne strategije za uravnavanje emisij 3.x.2 Izmerjeni in/ali modelirani parametri za opredelitev lastnosti pomožne strategije za uravnavanje emisij 3.x.3 Način delovanja pomožne strategije za uravnavanje emisij – uporabljeni parametri 3.x.4 Učinek pomožne strategije za uravnavanje emisij na onesnaževala in CO2
	3.y	Pomožna strategija za uravnavanje emisij y	3.y.1 3.y.2 itd.
	4.	Opis sistema za prisilo voznika, vključno s povezanimi strategijami spremljanja
	5.	Opis ukrepov za preprečevanje nedovoljenega poseganja
	omejitev na 100 strani velja do tukaj
	Priloga		Seznam tipov, za katere se uporabljajo te osnovne in pomožne strategije za uravnavanje emisij: vključno z referenčno oznako homologacije, sklicem na programsko opremo, številko umerjanja ter kontrolnimi vsotami za vsako različico in vsako elektronsko krmilno enoto (motorja in/ali naknadne obdelave, če obstaja)
Priloženi dokumenti		Tehnična opomba za utemeljitev pomožne strategije za uravnavanje emisij št. xxx	Ocena tveganja ali utemeljitev s preskušanjem ali primerom nenadne okvare, če obstaja
		Tehnična opomba za utemeljitev pomožne strategije za uravnavanje emisij št. yyy
		Poročilo o preskusu za količinsko opredelitev vpliva posamezne pomožne strategije za uravnavanje emisij	Poročilo o preskusu za vse posamezne preskuse, opravljene za utemeljitev pomožne strategije za uravnavanje emisij, podrobnosti o preskusnih pogojih, opis vozila/datumi preskusov vpliv na emisije/CO2 po aktivaciji pomožne strategije za uravnavanje emisij/brez njene aktivacije

▼B

PRILOGA II

SKLADNOST MOTORJEV ALI VOZIL V PROMETU

1. UVOD

1.1	Ta priloga določa zahteve za preverjanje in dokazovanje skladnosti motorjev ter vozil v prometu.

2. POSTOPEK ZA SKLADNOST V PROMETU

▼M6

2.1

Skladnost vozil ali motorjev v družini motorjev v prometu se dokaže s preskušanjem vozil na cesti z uporabo običajnih voznih vzorcev, pogojev in tovorov. Preskus skladnosti v prometu mora biti reprezentativen za vozila na njihovih dejanskih voznih poteh, z njihovim običajnim tovorom in običajnim poklicnim voznikom vozila. Kadar vozilo upravlja voznik, ki ni običajen poklicni voznik zadevnega vozila, mora biti ta voznik usposobljen za upravljanje vozil kategorije, ki se preskuša.

▼B

2.2	Če se obravnava, da so običajni pogoji v prometu neustrezni za ustrezno izvedbo preskusov, lahko proizvajalec ali homologacijski organ zahteva uporabo drugih voznih poti in tovora.

▼M6

2.3	Proizvajalec mora homologacijskemu organu dokazati, da so izbrano vozilo, vozni vzorci in pogoji reprezentativni za družino motorjev. Zahteve iz točke 4.5 se uporabijo za določitev, ali so vozni vzorci sprejemljivi za preskušanje skladnosti v prometu.

▼B

2.4	Proizvajalec mora sporočiti razpored in načrt vzorčenja za preskušanje skladnosti ob prvotni homologaciji nove družine motorjev.

2.5	Vozila brez komunikacijskega vmesnika, ki omogoča zbiranje potrebnih podatkov ECU iz točk 5.2.1 in 5.2.2 Priloge I, z manjkajočimi podatki ali nestandardnim protokolom podatkov, se obravnavajo kot neskladna.

2.6	Vozila, pri katerih zbiranje podatkov ECU vpliva na emisije ali zmogljivost vozila, se obravnavajo kot neskladna.

▼M4

2.7

Motorji ali vozila na kombinirano gorivo

2.7.1.

Motorji in vozila na kombinirano gorivo izpolnjujejo naslednje dodatne zahteve:

2.7.1.1

Preskusi prenosnega sistema za merjenje emisij (PEMS) se izvedejo v načinu na kombinirano gorivo.

2.7.1.2

Za motorje na kombinirano gorivo tipa 1B, tipa 2B in tipa 3B se na istem motorju in vozilu izvede dodatni preskus PEMS takoj po izvedbi preskusa PEMS v načinu na kombinirano gorivo ali neposredno pred njim.

V navedenem primeru odločitev o sprejetju ali zavrnitvi serije, upoštevane v statističnem postopku iz te priloge, temelji na:

(a)

odločitev o ustreznosti za posamezno vozilo je sprejeta, če sta kot ustrezna ugotovljena preskus PEMS v načinu na kombinirano gorivo in preskus PEMS v dizelskem načinu;

(b)

odločitev o neustreznosti za posamezno vozilo je sprejeta, če je kot neustrezen ugotovljen preskus PEMS v načinu na kombinirano gorivo ali preskus PEMS v dizelskem načinu.

▼B

3. IZBIRA MOTORJA ALI VOZILA

3.1

Po podelitvi homologacije za družino motorjev mora proizvajalec izvesti preskus v prometu za to družino motorjev v 18 mesecih od prve registracije vozila, opremljenega z motorjem iz te družine. Pri večstopenjski homologaciji prva registracija pomeni prvo registracijo dokončanega vozila.

Preskušanje se redno izvaja najmanj na vsaki dve leti za vsako družino motorjev na vozilih med njihovo življenjsko dobo, kot je določeno v členu 4 Uredbe (ES) št. 595/2009.

Na zahtevo proizvajalca se lahko preskušanje ustavi pet let po koncu proizvodnje.

3.1.1

Pri najmanjši velikosti vzorca treh motorjev mora biti postopek vzorčenja zastavljen tako, da je verjetnost uspešno opravljenega preskusa serije, kadar je 20 % vozil ali motorjev neustrezne kakovosti, 0,90 (tveganje proizvajalca = 10 %), verjetnost, da bo serija sprejeta, kadar je 60 % vozil ali motorjev neustrezne kakovosti, pa 0,10 (tveganje potrošnika = 10 %).

3.1.2

Statistični rezultat preskusa, s katerim se določi skupno število neskladnih preskusov pri n – preskus, se določi za vzorec.

3.1.3

Odločitev o sprejemu ali zavrnitvi serije se sprejme v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)

če je statistični rezultat preskusa manjši ali enak vrednosti za odločitev o sprejemu za zadevno velikost vzorca iz preglednice 1, se za tako serijo sprejme odločitev o sprejemu;

(b)

če je statistični rezultat preskusa večji ali enak vrednosti za odločitev o zavrnitvi za zadevno velikost vzorca iz preglednice 1, se za tako serijo sprejme odločitev o zavrnitvi;

(c)

sicer se v skladu s to prilogo preskusi dodaten motor, postopek izračuna pa se uporabi za vzorec, povečan za še eno enoto.

V preglednici 1 so vrednosti za odločitev o sprejemu in zavrnitvi izračunane po mednarodnem standardu ISO 8422/1991.

Preglednica 1

Vrednosti za odločitev o sprejemu in zavrnitvi v načrtu vzorčenja

Najmanjša velikost vzorca: 3

Skupno število preskušenih motorjev (velikost vzorca)	Vrednost za sprejem	Vrednost za zavrnitev
3	—	3
4	0	4
5	0	4
6	1	4
7	1	4
8	2	4
9	2	4
10	3	4

Homologacijski organ odobri izbrane motorje in nastavitve vozil pred začetkom preskusnih postopkov. Izbira se izvede s predložitvijo meril, ki se uporabijo za izbiro posameznih vozil, homologacijskemu organu.

3.2	Izbrani motorji in vozila se morajo uporabljati in morajo biti registrirani znotraj Unije. Vozilo se mora uporabljati v prometu najmanj 25 000 km.

3.3	Za vsako vozilo mora biti na voljo evidenca o vzdrževanju, ki dokazuje, da se je vozilo primerno vzdrževalo in servisiralo v skladu s priporočili proizvajalca.

3.4

Preveri se pravilno delovanje sistema OBD. Vse prijave napak in kode pripravljenosti v spominu vgrajenega sistema za diagnostiko se zabeležijo in opravijo se potrebna popravila.

Motorjev z napako razreda C ni treba popraviti pred preskusom. Diagnostična koda težave (DTC) se ne zbriše.

Motorji, pri katerih eden od števcev, ki jih zahtevajo določbe iz Priloge XIII, ne kaže „0“, se ne smejo preskusiti. To se mora sporočiti homologacijskemu organu.

3.5

Na motorju ali vozilu ne sme biti nobenih znakov zlorabe (kot so prekomerno natovarjanje, uporaba napačnih goriv ali druge zlorabe) ali drugih dejavnikov (kot je nedovoljeno poseganje), ki lahko vplivajo na nastajanje emisij. Upoštevati se morajo kode okvar sistema OBD in podatki o urah delovanja motorja, ki so shranjeni v računalniku.

3.6	Vsi sestavni deli sistema za uravnavanje emisij na vozilu morajo biti skladni z navedbami v veljavnih dokumentih o homologaciji.

3.7	Po dogovoru s homologacijskim organom lahko proizvajalec izvede preskušanje skladnosti v prometu na manj motorjih ali vozilih, kot določa točka 3.1, če je v družini motorja proizvedenih manj kot 500 motorjev na leto.

4. PRESKUSNI POGOJI

▼M6

4.1 Tovor vozila

Običajni tovor je tovor, ki znaša med 10 in 100 odstotkov največjega tovora.

Največji tovor je razlika med največjo tehnično dovoljeno maso obremenjenega vozila in maso vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo, kot je določeno v skladu s Prilogo I k Direktivi 2007/46/ES.

▼M10

Če je zakonsko dovoljena največja teža vozila manjša od tehnično dovoljene mase obremenjenega vozila, je dovoljeno uporabljati zakonsko dovoljeno največjo težo vozila za določitev tovora vozila za potek preskusa.

▼M6

Za preskušanje skladnosti v prometu se lahko tovor reproducira in se namesto njega uporabi umetni tovor.

Homologacijski organi lahko zahtevajo preskus vozila s tovorom med 10 in 100 odstotkov največjega tovora vozila. Če masa opreme PEMS, potrebne za izvedbo preskusa, presega 10 odstotkov največjega tovora vozila, se ta masa lahko šteje za najmanjši tovor.

Vozila kategorije N3 se preskusijo s polpriklopnikom, kadar je to ustrezno.

▼B

4.2 Okoljski pogoji

Preskus se izvede v okoljskih pogojih, ki izpolnjujejo naslednja pogoja:

atmosferski tlak mora biti večji ali enak 82,5 kPA;

temperatura mora biti večja ali enaka 266 K (– 7 °C) in manjša ali enaka temperaturi, ki se določi z naslednjo enačbo pri opredeljenem atmosferskem tlaku:

T = – 0,4514 · (101,3 – pb) + 311

pri čemer je:

—

T temperatura zraka okolja, v K,

—

pb atmosferski tlak, v kPa.

4.3 Temperatura hladilne tekočine motorja

Temperatura hladilne tekočine motorja mora biti v skladu s točko 2.6.1 Dodatka 1.

4.4

Mazalno olje, gorivo in reagent morajo ustrezati specifikacijam, ki jih izda proizvajalec.

▼M6

4.4.1

Preskusno mazalno olje je komercialno olje in mora biti v skladu s specifikacijami proizvajalca motorja.

Vzeti je treba vzorce olja.

4.4.2

Gorivo

▼M9

Preskusno gorivo je tržno gorivo, ki je opisano v Direktivi 98/70/ES in ustreznih standardih CEN, ali referenčno gorivo v skladu s Prilogo IX k tej uredbi.

▼M6

4.4.2.1

Če je proizvajalec v skladu z oddelkom 1 Priloge I k tej uredbi navedel zmožnost izpolnitve zahtev iz te uredbe v zvezi s tržnimi gorivi iz točke 3.2.2.2.1 opisnega lista iz Dodatka 4 k Prilogi I k tej uredbi, se izvede najmanj en preskus na vsakem navedenem tržnem gorivu.

▼M9

4.4.2.2

Odvzeti je treba vzorce goriva.

▼M6

4.4.3

Pri sistemih za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki uporabljajo reagent za zmanjšanje emisij, je reagent tržni reagent in mora biti v skladu s specifikacijami proizvajalca motorja. Vzeti je treba vzorec reagenta. Reagent ne sme biti zmrznjen.

4.5

Zahteve v zvezi z vožnjo

Deli vožnje se izrazijo kot odstotek celotnega trajanja vožnje.

Vožnja vključuje mestno vožnjo, nato pa izvenmestno in avtocestno vožnjo v skladu z deleži iz točk 4.5.1 do 4.5.4. V primeru drugačnega vrstnega reda preskušanja zaradi praktičnih razlogov in po dogovoru s homologacijskim organom se lahko uporabi drugačen vrstni red, vendar se preskus vedno začne z mestno vožnjo.

V tem oddelku „približno“ pomeni ciljno vrednost ± 5 %.

Mestni, izvenmestni in avtocestni deli vožnje se lahko določijo na podlagi:

—

geografskih koordinat (na karti) ali

—

metode prvega pospeševanja.

Če se sestava vožnje določi na podlagi geografskih koordinat, vozilo v kumulativnem obdobju, daljšem od 5 odstotkov celotnega trajanja posameznega dela vožnje, ne sme preseči naslednjih hitrosti:

—

50 km/h v mestnem delu vožnje;

—

75 km/h v izvenmestnem delu vožnje (90 km/h pri vozilih kategorij M1 in N1).

Če se sestava vožnje določi na podlagi metode prvega pospeševanja, prva pospešitev nad 55 km/h (70 km/h pri vozilih kategorij M1 in N1) pomeni začetek izvenmestnega dela vožnje in prva pospešitev nad 75 km/h (90 km/h pri vozilih kategorij M1 in N1) pomeni začetek avtocestnega dela vožnje.

O merilih za razlikovanje med mestno, izvenmestno in avtocestno vožnjo se je treba dogovoriti s homologacijskim organom pred začetkom preskusa.

Povprečna hitrost pri mestni vožnji znaša med 15 in 30 km/h.

Povprečna hitrost pri izvenmestni vožnji znaša med 45 in 70 km/h (med 60 in 90 km/h pri vozilih kategorij M1 in N1).

Povprečna hitrost pri avtocestni vožnji znaša nad 70 km/h (90 km/h pri vozilih kategorij M1 in N1).

4.5.1

Pri vozilih kategorij M1 in N1 vožnja vključuje približno 34 odstotkov mestne, 33 odstotkov izvenmestne in 33 odstotkov avtocestne vožnje.

4.5.2

Pri vozilih kategorij N2, M2 in M3 vožnja vključuje približno 45 odstotkov mestne, 25 odstotkov izvenmestne in 30 odstotkov avtocestne vožnje. Preskus vozil kategorij M2 in M3 razreda I, II ali A, kakor je opredeljeno v Pravilniku UN/ECE št. 107, vključuje približno 70 odstotkov mestne vožnje in 30 odstotkov izvenmestne vožnje.

▼M9

4.5.3

Pri vozilih kategorije N3 vožnja vključuje približno 30 odstotkov mestne, 25 odstotkov izvenmestne in 45 odstotkov avtocestne vožnje.

▼M6

4.5.4

Za oceno sestave vožnje se trajanje posameznega dela vožnje izračuna od trenutka, ko temperatura hladilne tekočine prvič doseže 343 K (70 °C) ali ko se temperatura hladilne tekočine stabilizira znotraj +/– 2 K v obdobju 5 minut, pri čemer se upošteva pogoj, ki je izpolnjen prvi, vendar najpozneje 15 minut po zagonu motorja. V skladu z odstavkom 4.5 se za obdobje, ki je potrebno, da se doseže temperatura hladilne tekočine 343 K (70 °C), uporabi mesta vožnja.

Umetno ogrevanje sistemov za uravnavanje emisij pred preskusom je prepovedano.

4.5.5

Naslednja razporeditev značilnih vrednosti vožnje iz zbirke podatkov WHDC se lahko uporabi kot dodatna smernica za ovrednotenje vožnje:

(a)

pospeševanje: 26,9 odstotka časa;

(b)

upočasnjevanje: 22,6 odstotka časa;

(c)

vožnja s stalno hitrostjo: 38,1 odstotka časa;

(d)

mirovanje (hitrost vozila = 0): 12,4 odstotka časa.

▼B

4.6

Operativne zahteve

4.6.1

Vožnja se izbere tako, da je preskušanje nemoteno in da se podatki neprekinjeno vzorčijo, da se doseže najkrajše trajanje preskusa iz točke 4.6.5.

▼M10

4.6.2

Vzorčenje emisij in drugih podatkov se mora začeti pred vžigom motorja. Emisije med hladnim zagonom se v skladu s točko 2.6.1 Dodatka 1 upoštevajo pri ocenjevanju emisij.

▼B

4.6.3

Prepovedano je združevati podatke z različnih voženj ali spreminjati ali odstranjevati podatke v zvezi z vožnjo.

4.6.4

Če se motor sam zaustavi, se lahko ponovno zažene, vendar se vzorčenje ne sme prekiniti.

▼M9

4.6.5

Preskus mora trajati dovolj dolgo, da se delo, opravljeno med WHTC, opravi štiri- do osemkrat ali da se proizvede štiri- do osemkratna referenčna masa CO2 v kg/cikel iz WHTC.

▼M4

4.6.6

Električno napajanje prenosnega sistema za merjenje emisij izvira iz zunanje napajalne enote in ne iz vira, ki energijo pridobiva neposredno ali posredno iz preskušanega motorja, razen v primerih, navedenih v 4.6.6.1 in 4.6.6.2.

▼M4

4.6.6.1

Druga možnost je, da električno napajanje prenosnega sistema za merjenje emisij izvira iz notranjega električnega sistema vozila, če potreba po energiji za preskusno opremo ne poveča izhodne moči iz motorja za več kot 1 odstotek njegove največje moči in se izvedejo ukrepi za preprečevanje prekomernega praznjenja akumulatorja, kadar motor ne deluje ali deluje v prostem teku.

4.6.6.2

V primeru spora imajo rezultati meritev, opravljenih s sistemom PEMS, ki se napaja iz zunanje napajalne enote, prednost pred rezultati, pridobljenimi z alternativno metodo iz točke 4.6.6.1.

▼B

4.6.7

Namestitev opreme prenosnega sistema za merjenje emisij ne sme vplivati na emisije in/ali zmogljivost vozila.

4.6.8

Priporoča se, da se vozilo upravlja pod običajnimi dnevnimi prometnimi pogoji.

4.6.9

Če homologacijski organ ni zadovoljen z rezultati pregleda skladnosti podatkov iz oddelka 3.2 Dodatka 1 k tej prilogi, lahko preskus razveljavi.

▼M6

4.6.10

Če pri sistemu za naknadno obdelavo delcev pride do prekinjene regeneracije med vožnjo ali nepravilnega delovanja sistema OBD razreda A ali B med preskusom, lahko proizvajalec zahteva, da se vožnja razveljavi.

▼B

5. PRETOK PODATKOV ECU

5.1

Preverjanje razpoložljivosti in skladnosti informacij o pretoku podatkov ECU, ki se zahtevajo za preskušanje v prometu.

5.1.1

Razpoložljivost informacij o pretoku podatkov v skladu z zahtevami iz točke 5.2 Priloge I se dokaže pred preskusom v prometu.

5.1.1.1

Če prenosni sistem za merjenje emisij teh informacij ne more pridobiti na ustrezen način, se razpoložljivost informacij dokaže z uporabo zunanjega diagnostičnega orodja OBD iz Priloge X.

5.1.1.1.1

Če se lahko z diagnostičnim orodjem te informacije pridobijo na ustrezen način, prenosni sistem za merjenje emisij velja za slabo delujočega, preskus pa se razveljavi.

5.1.1.1.2

Če informacij ni mogoče pridobiti na ustrezen način z uporabo dveh vozil z motorjema iz iste družine motorjev, medtem ko diagnostično orodje deluje pravilno, motor velja za neskladnega.

▼M4

5.1.2

Signal navora

5.1.2.1

Skladnost signala navora, ki se z opremo prenosnega sistema za merjenje emisij izračuna iz informacij o pretoku podatkov ECU iz točke 5.2.1 Priloge I, se preveri pri polni obremenitvi.

▼M4

5.1.2.1.1

Metoda za preverjanje te skladnosti je opisana v Dodatku 4.

▼M6

5.1.2.2

Skladnost signala ECU o navoru velja za zadostno, če izračunani navor ostane znotraj dovoljenega odstopanja navora pri polni obremenitvi iz točke 5.2.5 Priloge I.

▼B

5.1.2.3

Če izračunan navor ne ostane znotraj dovoljenega odstopanja navora pri polni obremenitvi iz točke 5.2.5 Priloge I, se šteje, da motor ni opravil preskusa.

▼M4

5.1.2.4

Motorji in vozila na kombinirano gorivo izpolnjujejo tudi zahteve in izjeme v zvezi s popravkom navora iz odstavka 10.2.2 Priloge 15 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

▼B

6. OCENJEVANJE EMISIJ

6.1	Izvede se preskus, rezultati preskusa pa se izračunajo v skladu z določbami iz Dodatka 1 k tej prilogi.

6.2	Faktorji skladnosti se izračunajo in predstavijo za metodo na podlagi mase CO2 ter metodo na podlagi dela. Odločitev o sprejemu/zavrnitvi se sprejme na podlagi rezultatov metode na podlagi dela.

6.3

▼M10

Končni faktor skladnosti za preskus (CFfinal) za vsako onesnaževalo, izračunan v skladu z Dodatkom 1, ne presega največjega dovoljenega faktorja skladnosti za navedeno onesnaževalo, določenega v preglednici 2.

Preglednica 2

Največji dovoljeni faktorji skladnosti za preskušanje skladnosti emisij v prometu

Onesnaževalo	Največji dovoljeni faktor skladnosti
CO	1,50
THC (1)	1,50
NMHC (2)	1,50
CH (2)	1,50
NOx	1,50
Število trdnih delcev	1,63 (3)
(1) Za motorje s kompresijskim vžigom. (2) Za motorje s prisilnim vžigom. (3) Za ta faktor veljajo prehodni ukrepi, določeni v členu 17a.

▼M4

6.3.1

Za vozilo na kombinirano gorivo tipa 2A in tipa 2B, ki deluje v načinu na kombinirano gorivo, se mejna vrednost emisije, ki velja za uporabo faktorjev skladnosti, uporabljenih pri izvajanju preskusa PEMS, določi na podlagi dejanskega GER, izračunanega iz porabe goriva, izmerjene v preskusu na cesti.

6.3.2

Če okvirni način za merjenje porabe plinastega ali dizelskega goriva med preskusom PEMS ni na voljo, lahko proizvajalec kot drugo možnost uporabi GER WHTC, določen v vročem delu WHTC.

▼B

7. OCENA REZULTATOV SKLADNOSTI V PROMETU

7.1

Na podlagi poročila o skladnosti v prometu iz oddelka 10 se mora homologacijski organ:

(a)

odločiti, da je skladnost družine motorjev glede na sistem v prometu zadovoljiva, in prenehati izvajati dejavnosti;

(b)

odločiti, da predloženi podatki niso zadostni za sprejetje sklepa, in zahtevati, da proizvajalec predloži dodatne podatke in podatke s preskusov;

(c)

odločiti, da skladnost družine motorjev glede na sistem v prometu ni zadovoljiva, in nadaljevati z ukrepi iz člena 13 in iz oddelka 9 te priloge.

8. POTRDILNO PRESKUŠANJE VOZIL

8.1	Potrdilno preskušanje se izvede za potrditev funkcionalnosti emisij družine motorjev v prometu.

8.2	Homologacijski organi lahko izvedejo potrdilno preskušanje.

8.3	Potrdilni preskus se izvede v obliki preskušanja vozila iz točk 2.1 in 2.2. Reprezentativna vozila se izberejo in uporabljajo pod običajnimi pogoji, pri čemer se preskusijo v skladu s postopki iz te priloge.

8.4	Rezultat preskusa se lahko obravnava kot nezadovoljiv, če pri preskusih dve ali več vozil iz iste družine motorjev za katero koli s predpisi urejeno okolju škodljivo snov občutno presežejo mejno vrednost iz oddelka 6.

9. NAČRT POPRAVNIH UKREPOV

9.1

Proizvajalec predloži poročilo homologacijskemu organu države članice, v kateri se motorji ali vozila, ki so predmet popravnih ukrepov, registrirajo ali uporabljajo, med načrtovanjem izvajanja popravnih ukrepov, pri čemer predloži to poročilo, ko se odloča za ukrepanje. V poročilu morajo biti navedene podrobnosti popravnih ukrepov in opisane družine motorjev, ki bodo vključene v ukrepe. Proizvajalec po začetku izvajanja popravnih ukrepov redno poroča homologacijskemu organu.

9.2	Proizvajalec mora priskrbeti izvod vseh sporočil, povezanih z načrtom popravnih ukrepov, in shraniti zapise pozivov kupcem, naj vrnejo izdelke s serijsko napako, ter homologacijskemu organu dostavljati redna poročila o stanju.

9.3	Proizvajalec mora določiti posebno identifikacijsko ime ali številko za posamezni načrt popravnih ukrepov.

9.4

Proizvajalec mora predložiti načrt popravnih ukrepov, ki vključuje informacije iz točk 9.4.1 do 9.4.11.

9.4.1

Opis vseh tipov sistemov motorjev, vključenih v načrt popravnih ukrepov.

9.4.2

Opis posebnih modifikacij, predelav, večjih in manjših popravil, prilagoditev ali drugih sprememb, potrebnih za zagotovitev skladnosti motorjev, vključno s kratkim povzetkom podatkov in tehničnih študij, ki podpirajo proizvajalčevo odločitev o posebnih ukrepih, potrebnih za odpravo neskladnosti.

9.4.3

Opis postopka, po katerem proizvajalec obvešča lastnike motorjev ali vozil o popravnih ukrepih.

9.4.4

Opis pravilnega vzdrževanja ali uporabe, če obstaja, ki jo proizvajalec postavlja kot pogoj za upravičenost do popravila v okviru načrta popravnih ukrepov, ter razlago proizvajalčevih razlogov za postavljanje takih pogojev. Pogojev za vzdrževanje ali uporabo ni mogoče postaviti, če ni mogoče dokazati, da so povezani z neskladnostjo in s popravnimi ukrepi.

9.4.5

Opis postopka, po katerem se morajo ravnati lastniki motorjev ali vozil, da dosežejo popravilo neskladnosti. Ta opis mora vključevati datum, po katerem se lahko sprejmejo popravni ukrepi, oceno časa, v katerem lahko delavnica opravi popravila, in informacijo o tem, kje se lahko to opravi. Popravila je treba opraviti primerno v razumnem času po dostavi vozila.

9.4.6

Izvod podatkov, ki so poslani lastniku motorja ali vozila.

9.4.7

Kratek opis sistema, ki ga uporablja proizvajalec za zagotovitev primerne oskrbe s sestavnimi deli ali sistemi za izvedbo popravila. Navesti je treba, kdaj bo mogoča primerna oskrba s sestavnimi deli ali sistemi za začetek popravila.

9.4.8

Izvod vseh navodil, ki se pošljejo osebam, ki bodo izvajale popravila.

9.4.9

Opis učinka predlaganih popravnih ukrepov na emisije, porabo goriva, obnašanje vozila pri vožnji in varnost vsakega tipa motorja ali vozila, zajetega v načrt popravnih ukrepov, s podatki, tehničnimi študijami itd., ki so podlaga za te ugotovitve.

9.4.10

Vse druge informacije, poročila ali podatki, ki jih lahko homologacijski organ upravičeno določi kot pomembne za oceno načrta popravnih ukrepov.

9.4.11

Če načrt popravnih ukrepov vključuje pozivanje kupcev k vrnitvi vozil v popravilo, je treba homologacijskemu organu predložiti opis načina, kako se bo zabeležilo popravilo. Če se uporablja nalepka, je treba predložiti vzorec.

9.5	Od proizvajalca je mogoče zahtevati, da opravlja razumno načrtovane in potrebne preskuse na sestavnih delih ter motorjih, za katere je predlagana sprememba, popravilo ali modifikacija, da prikaže učinkovitost spremembe, popravila ali modifikacije.

10. POSTOPKI POROČANJA

10.1

Homologacijskemu organu je treba predložiti tehnično poročilo za vsako preskušeno družino motorjev. V poročilu morajo biti navedeni dejavnosti in rezultati preskušanja skladnosti v prometu. V poročilu morajo biti navedene vsaj naslednje informacije:

10.1.1 Splošno

10.1.1.1 Ime in naslov proizvajalca:

10.1.1.2 Naslovi proizvodnih obratov:

10.1.1.3 Ime, naslov, telefonska številka, številka telefaksa in elektronski naslov zastopnika proizvajalca:

10.1.1.4 Tip in trgovska oznaka (navesti vse različice):

10.1.1.5 Družina motorjev:

10.1.1.6 Osnovni motor:

10.1.1.7 Člani družine motorjev:

10.1.1.8 Kode identifikacijske številke vozila (VIN), ki se uporabljajo za vozila, opremljena z motorjem, ki je del pregleda skladnosti v prometu.

10.1.1.9 Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu:

10.1.1.10 Kategorija vozila:

10.1.1.11 Tip motorja: bencinski, na etanol (E85), dizelski/na ZP/na UNP/na etanol (ED95) (neustrezno črtati):

10.1.1.12 Številke homologacij, ki se uporabljajo za tipe motorjev znotraj družine v prometu, po potrebi vključno s številkami vseh razširitev in popravkov (predelav):

10.1.1.13 Podatki o razširitvah in popravkih (predelavah) homologacij za motorje, ki jih zajemajo podatki proizvajalca.

10.1.1.14 Obdobje izdelave motorja, ki ga zajemajo podatki proizvajalca (npr. „vozila ali motorji, izdelani v koledarskem letu 2014“).

10.1.2 Izbira motorja/vozila

10.1.2.1 Metoda lociranja vozila ali motorja

10.1.2.2 Merila za izbiro vozil, motorjev, družin v prometu

10.1.2.3 Geografska področja, znotraj katerih je proizvajalec zbiral podatke

10.1.3 Oprema

10.1.3.1 Znamka in tip opreme prenosnega sistema za merjenje emisij

10.1.3.2 Kalibracija prenosnih sistemov za merjenje emisij

10.1.3.3 Napajanje prenosnih sistemov za merjenje emisij

10.1.3.4 Uporabljena programska oprema za izračun in različica (npr. EMROAD 4.0)

10.1.4 Podatki o preskusu

10.1.4.1 Datum in čas preskusa

10.1.4.2 Kraj preskusa, vključno z natančnimi podatki o preskusni poti

10.1.4.3 Vremenski/okoljski pogoji (npr. temperatura, vlažnost, nadmorska višina)

10.1.4.4 Razdalja, ki jo vozilo opravi na preskusni poti

10.1.4.5 Lastnosti specifikacij preskusnega goriva

10.1.4.6 Specifikacija reagenta (po potrebi)

10.1.4.7 Specifikacija mazalnega olja

10.1.4.8 Rezultati preskusa emisij v skladu z Dodatkom 1 k tej prilogi

10.1.5 Podatki o motorju

10.1.5.1 Vrsta motornega goriva (npr. dizelsko gorivo, etanol ED95, ZP, UNP, bencin, E85)

10.1.5.2 Sistem zgorevanja motorja (npr. kompresijski ali prisilni vžig)

10.1.5.3 Številka homologacije

10.1.5.4 Obnova motorja

10.1.5.5 Proizvajalec motorja

10.1.5.6 Model motorja

10.1.5.7 Leto in mesec proizvodnje motorja

10.1.5.8 Identifikacijska številka motorja

10.1.5.9 Prostornina motorja [litri]

10.1.5.10 Število valjev

10.1.5.11 Nazivna moč motorja: [kW pri vrt./min]

10.1.5.12 Največji navor motorja: [Nm pri vrt./min]

10.1.5.13 Vrtilna frekvenca v prostem teku [vrt./min]

10.1.5.14 Krivulja navora pri polni obremenitvi, ki jo predloži proizvajalec, na voljo (da/ne)

10.1.5.15 Referenčna številka krivulje navora pri polni obremenitvi, ki jo predloži proizvajalec

10.1.5.16 Sistem za NOx (npr. EGR, SCR)

10.1.5.17 Tip katalizatorja

10.1.5.18 Tip lovilnika delcev

10.1.5.19 Naknadna obdelava spremenjena glede na homologacijo? (da/ne)

10.1.5.20 Podatki o ECU motorja (številka kalibracije programske opreme)

10.1.6 Podatki o vozilu

10.1.6.1 Lastnik vozila

10.1.6.2 Tip vozila (npr. M3, N3) in uporaba (npr. tovornjak s togo ali zgibno konstrukcijo, mestni avtobus)

10.1.6.3 Proizvajalec vozila

10.1.6.4 Identifikacijska številka vozila

10.1.6.5 Registracijska številka in država registracije vozila

10.1.6.6 Model vozila

10.1.6.7 Leto in mesec proizvodnje vozila

10.1.6.8 Vrsta prenosa moči (npr. ročni, samodejni ali drugo)

10.1.6.9 Število prestav za vožnjo naprej

10.1.6.10 Število prevoženih kilometrov na števcu na začetku preskusa [km]

10.1.6.11 Ocena kombinirane bruto teže vozila (GVW) [kg]

10.1.6.12 Velikost pnevmatik [neobvezno]

10.1.6.13 Premer izpušne cevi [mm] [neobvezno]

10.1.6.14 Število osi

10.1.6.15 Prostornina posod za gorivo [litri] [neobvezno]

10.1.6.16 Število posod za gorivo [neobvezno]

10.1.6.17 Prostornina posod z reagentom [litri] [neobvezno]

10.1.6.18 Število posod z reagentom [neobvezno]

10.1.7 Lastnosti preskusne poti

10.1.7.1 Število prevoženih kilometrov na števcu na začetku preskusa [km]

10.1.7.2 Trajanje(-a)

10.1.7.3 Povprečni okoljski pogoji (izračunani na podlagi trenutnih izmerjenih podatkov)

10.1.7.4 Podatki o senzorju okoljskih pogojev (vrsta in mesto senzorjev)

10.1.7.5 Podatki o hitrosti vozila (na primer skupna razporeditev hitrosti)

10.1.7.6 Delež vožnje glede na čas, za katerega je značilna mestna, izvenmestna ali avtocestna vožnja, kot je opisano v točki 4.5.

10.1.7.7 Delež vožnje glede na čas, za katerega je značilno pospeševanje, upočasnjevanje, vožnja s stalno hitrostjo in mirovanje, kot je opisano v točki 4.5.5.

10.1.8 Trenutni izmerjeni podatki

10.1.8.1 Koncentracija THC [ppm]

10.1.8.2 Koncentracija CO [ppm]

10.1.8.3 Koncentracija NOx [ppm]

10.1.8.4 Koncentracija CO2 [ppm]

10.1.8.5 Koncentracija CH4 [ppm] le za motorje na prisilni vžig

▼M10

10.1.8.5a Koncentracija števila trdnih delcev [#/cm3]

▼B

10.1.8.6 Pretok izpušnih plinov [kg/h]

10.1.8.7 Temperatura izpušnih plinov [°C]

10.1.8.8 Temperatura zunanjega zraka [°C]

10.1.8.9 Tlak okolja [kPa]

10.1.8.10 Vlažnost okolja [g/kg] [neobvezno]

10.1.8.11 Navor motorja [Nm]

10.1.8.12 Vrtilna frekvenca motorja [vrt./min]

10.1.8.13 Pretok goriva motorja [g/s]

10.1.8.14 Temperatura hladilne tekočine motorja [°C]

10.1.8.15 Hitrost vozila na tleh [km/h] prek ECU in GPS

10.1.8.16 Zemljepisna širina vozila [stopinje] (Podatki morajo biti dovolj točni, da se omogoči sledljivost preskusne poti)

10.1.8.17 Zemljepisna dolžina vozila [stopinje]

10.1.9 Trenutni izračunani podatki

10.1.9.1 Masa THC [g/s]

10.1.9.2 Masa CO [g/s]

10.1.9.3 Masa NOx [g/s]

10.1.9.4 Masa CO2 [g/s]

10.1.9.5 Masa CH4 [g/s] le za motorje na prisilni vžig

▼M10

10.1.9.5a Tok števila trdnih delcev [#/s]

▼B

10.1.9.6 Skupna masa THC [g]

10.1.9.7 Skupna masa CO [g]

10.1.9.8 Skupna masa NOx [g]

10.1.9.9 Skupna masa CO2 [g]

10.1.9.10 Skupna masa CH4 [g] le za motorje na prisilni vžig

▼M10

10.1.9.10a Število trdnih delcev [#]

▼B

10.1.9.11 Izračunani pretok goriva [g/s]

10.1.9.12 Moč motorja [kW]

10.1.9.13 Delo motorja [kWh]

10.1.9.14 Trajanje delovnega okna [s]

10.1.9.15 Povprečna moč motorja delovnega okna [%]

10.1.9.16 Faktor skladnosti THC delovnega okna [–]

10.1.9.17 Faktor skladnosti CO delovnega okna [–]

10.1.9.18 Faktor skladnosti NOx delovnega okna [–]

10.1.9.19 Faktor skladnosti CH4 delovnega okna [–] le za motorje na prisilni vžig

▼M10

10.1.9.19a Faktor skladnosti števila trdnih delcev delovnega okna [–]

▼B

10.1.9.20 Trajanje masnega okna CO2 [s]

10.1.9.21 Faktor skladnosti THC masnega okna CO2 [–]

10.1.9.22 Faktor skladnosti CO masnega okna CO2 [–]

10.1.9.23 Faktor skladnosti NOx masnega okna CO2 [–]

10.1.9.24 Faktor skladnosti CH4 masnega okna CO2 [–] le za motorje na prisilni vžig

▼M10

10.1.9.24a Faktor skladnosti števila trdnih delcev masnega okna CO2 [–]

▼B

10.1.10 Povprečni in integrirani podatki

10.1.10.1 Povprečna koncentracija THC [ppm] [neobvezno]

10.1.10.2 Povprečna koncentracija CO [ppm] [neobvezno]

10.1.10.3 Povprečna koncentracija NOx [ppm] [neobvezno]

10.1.10.4 Povprečna koncentracija CO2 [ppm] [neobvezno]

10.1.10.5 Povprečna koncentracija CH4 [ppm] le za plinske motorje [neobvezno]

10.1.10.6 Povprečni pretok izpušnih plinov [kg/h] [neobvezno]

10.1.10.7 Povprečna koncentracija izpušnih plinov [°C] [neobvezno]

10.1.10.8 Emisije THC [g]

10.1.10.9 Emisije CO [g]

10.1.10.10 Emisije NOx [g]

10.1.10.11 Emisije CO2 [g]

10.1.10.12 Emisije CH4 [g] le za plinske motorje

▼M10

10.1.10.12a Število trdnih delcev [#]

▼B

10.1.11 Rezultati za sprejem ali zavrnitev

10.1.11.1 Najmanjši, največji in 90 % skupnega percentila za:

10.1.11.2 Faktor skladnosti THC delovnega okna [–]

10.1.11.3 Faktor skladnosti CO delovnega okna [–]

10.1.11.4 Faktor skladnosti NOx delovnega okna [–]

10.1.11.5 Faktor skladnosti CH4 delovnega okna [–] le za motorje na prisilni vžig

▼M10

10.1.11.5a Faktor skladnosti števila trdnih delcev delovnega okna [–]

▼B

10.1.11.6 Faktor skladnosti THC masnega okna CO2 [–]

10.1.11.7 Faktor skladnosti CO masnega okna CO2 [–]

10.1.11.8 Faktor skladnosti NOx masnega okna CO2 [–]

10.1.11.9 Faktor skladnosti CH4 masnega okna CO2 [–] le za motorje na prisilni vžig

▼M10

10.1.11.9a Faktor skladnosti števila trdnih delcev masnega okna CO2 [–]

▼B

10.1.11.10 Delovno okno: najmanjša in največja povprečna moč okna [%]

10.1.11.11 Masno okno CO2: najkrajše in najdaljše trajanje okna [s]

10.1.11.12 Delovno okno: odstotek veljavnih oken

10.1.11.13 Masno okno CO2: odstotek veljavnih oken

10.1.12 Preverjanja preskusov

10.1.12.1 Ničelni in kalibrirni rezultati ter rezultati revizije analizatorja THC pred preskusom in po njem

10.1.12.2 Ničelni in kalibrirni rezultati ter rezultati revizije analizatorja CO pred preskusom in po njem

10.1.12.3 Ničelni in kalibrirni rezultati ter rezultati revizije analizatorja NOx pred preskusom in po njem

10.1.12.4 Ničelni in kalibrirni rezultati ter rezultati revizije analizatorja CO2 pred preskusom in po njem

▼M10

10.1.12.4a Ničelni rezultati analizatorja števila trdnih delcev pred preskusom in po njem

▼B

10.1.12.5 Rezultati pregleda skladnosti podatkov v skladu z oddelkom 3.2 Dodatka 1 k tej prilogi

▼M1

10.1.12.5.1 Rezultati linearne regresije, opisani v točki 3.2.1 Dodatka 1 k tej prilogi, vključno z naklonom regresijske premice (m), koeficientom določanja (r2) in odsekom (b) regresijske premice na osi y

10.1.12.5.2 Rezultat pregleda skladnosti podatkov ECU v skladu s točko 3.2.2 Dodatka 1 k tej prilogi

10.1.12.5.3 Rezultat pregleda skladnosti porabe goriva, specifične za zavoro, v skladu s točko 3.2.3 Dodatka 1 k tej prilogi, vključno z izračunano porabo goriva, specifično za zavoro, ter razmerjem izračunane porabe goriva, specifične za zavoro, iz meritve prenosnega sistema za merjenje emisij in navedene porabe goriva, specifične za zavoro, za preskus WHTC

10.1.12.5.4 Rezultat pregleda skladnosti kilometrskega števca v skladu s točko 3.2.4 Dodatka 1 k tej prilogi

10.1.12.5.5 Rezultat pregleda skladnosti tlaka okolja v skladu s točko 3.2.5 Dodatka 1 k tej prilogi

▼B

10.1.13

Seznam morebitnih drugih prilog, če obstajajo.

Dodatek 1

Preskusni postopek za preskušanje emisij vozil s prenosnimi sistemi za merjenje emisij

▼M7

1. UVOD

▼M10

V tem dodatku je opisan postopek za ugotavljanje emisij onesnaževal med merjenji na vozilu pri vožnji po cesti z uporabo prenosnih sistemov za merjenje emisij. Emisije onesnaževal, ki se merijo iz izpušne cevi motorja, vključujejo naslednje sestavne dele: ogljikov monoksid, skupne ogljikovodike, dušikove okside in število trdnih delcev pri motorjih s kompresijskim vžigom ter ogljikov monoksid, nemetanske ogljikovodike, metan, dušikove okside in število trdnih delcev pri motorjih s prisilnim vžigom. Poleg tega se izmeri ogljikov dioksid, da se omogočijo postopki izračuna iz oddelka 4.

▼M7

Pri motorjih, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin, lahko proizvajalec, tehnična služba ali homologacijski organ namesto merjenja emisij metana in nemetanskih ogljikovodikov izbere merjenje emisij skupnih ogljikovodikov (THC). V tem primeru je mejna vrednost za emisije skupnih ogljikovodikov enaka tisti iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 595/2009 za emisije metana. Za izračun faktorjev skladnosti v skladu s točkama 4.2.3 in 4.3.2 tega dodatka se uporablja samo mejna vrednost za emisije metana.

Pri motorjih, ki za gorivo uporabljajo pline, ki niso zemeljski plin, lahko proizvajalec, tehnična služba ali homologacijski organ namesto merjenja emisij nemetanskih ogljikovodikov izbere merjenje emisij skupnih ogljikovodikov (THC). V tem primeru je mejna vrednost za emisije skupnih ogljikovodikov enaka tisti iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 595/2009 za emisije nemetanskih ogljikovodikov. Za izračun faktorjev skladnosti v skladu s točkama 4.2.3 in 4.3.2 tega dodatka se uporablja samo mejna vrednost za emisije nemetanskih ogljikovodikov.

▼B

2. PRESKUSNI POSTOPEK

2.1 Splošne zahteve

Preskusi se morajo izvajati s prenosnimi sistemi za merjenje emisij, ki jih sestavljajo:

▼M10

2.1.1

analizatorji plina in analizatorji števila trdnih delcev za merjenje koncentracij s predpisi urejenih onesnaževal v izpušnih plinih;

▼B

2.1.2

merilnik masnega pretoka izpušnih plinov, ki temelji na Pitotovem načelu povprečenja ali enakovrednem načelu;

2.1.3

globalni sistem za določanje položaja (v nadaljnjem besedilu: GPS);

2.1.4

senzorji za merjenje temperature in tlaka okolja;

2.1.5

povezava z ECU vozila.

2.2 Preskusni parametri

▼M6

Parametri iz preglednice 1 se izmerijo in zabeležijo pri stalni frekvenci najmanj 1,0 Hz. Proizvajalec hrani izvirne neobdelane podatke in jih na zahtevo da na voljo homologacijskemu organu in Komisiji.

▼C2

Preglednica 1

Preskusni parametri

Parameter	Enota	Vir
Koncentracija THC (1)	ppm	Analizator plina
Koncentracija CO (1)	ppm	Analizator plina
Koncentracija NOx (1)	ppm	Analizator plina
Koncentracija CO2 (1)	ppm	Analizator plina
Koncentracija CH4 (1) (2)	ppm	Analizator plina
Koncentracija števila trdnih delcev	#/cm3	Analizator števila trdnih delcev
Nastavitev redčenja (če je primerno)	–	Analizator števila trdnih delcev
Pretok izpušnih plinov	kg/h	Merilnik pretoka izpušnih plinov
Temperatura izpušnih plinov	K	Merilnik pretoka izpušnih plinov
Temperatura okolja (3)	K	Senzor
Tlak okolja	KPa	Senzor
Navor motorja (4)	Nm	ECU ali senzor
Vrtilna frekvenca motorja	rpm	ECU ali senzor
Pretok goriva v motorju	g/s	ECU ali senzor
Temperatura hladilne tekočine motorja	K	ECU ali senzor
Temperatura zraka pri vstopu v motor (3)	K	Senzor
Hitrost vozila na tleh	km/h	ECU in GPS
Zemljepisna širina vozila	stopinja	GPS
Zemljepisna dolžina vozila	stopinja	GPS
(1) Izmerjeno na vlažni osnovi ali popravljeno glede na vlažno osnovo. (2) Le plinski motorji. (3) Uporabite senzor temperature okolja ali senzor temperature vstopnega zraka. (4) Izmerjena vrednost je (a) neto zaviralni navor motorja v skladu s točko 2.4.4 tega dodatka ali (b) neto zaviralni navor motorja, izračunan v skladu s točko 2.4.4 tega dodatka.

▼M6

2.2.1 Oblika podatkovnega poročanja

Vrednosti emisij in vsi drugi ustrezni parametri se sporočajo in izmenjujejo v podatkovni datoteki v obliki CSV. Vrednosti parametrov so ločene z vejico (ASCII-Code #h2C). Za ločevanje celega dela od decimalnega dela se uporablja pika (ASCII-Code #h2E). Vrstice se končajo s prehodom na začetek vrstice (ASCII-Code #h0D). Med tisočicami ni ločil.

▼B

2.3 Priprava vozila

Priprava vozila vključuje:

(a)

pregled sistema OBD: vse ugotovljene težave, ki so bile že rešene, se zabeležijo in predstavijo homologacijskemu organu;

(b)

zamenjavo olja, goriva in reagenta, če je to potrebno.

2.4 Namestitev opreme za merjenje

2.4.1 Glavna enota

Kadar je to mogoče, se prenosni sistem za merjenje emisij namesti na mesto, kjer nanj čim manj vplivajo naslednji dejavniki:

(a)

spremembe temperature okolja;

(b)

spremembe tlaka okolja;

(c)

elektromagnetno sevanje;

(d)

mehanski udarci in tresljaji;

(e)

ogljikovodiki v okolju – če se uporablja analizator FID, ki uporablja zrak okolja kot zrak v gorilniku detektorja FID.

Pri namestitvi je treba upoštevati navodila, ki jih izda proizvajalec prenosnega sistema za merjenje emisij.

2.4.2 Merilnik pretoka izpušnih plinov

Merilnik pretoka izpušnih plinov se namesti na izpušno cev vozila. Senzorji merilnika pretoka izpušnih plinov se namestijo med dva kosa ravne cevi, pri čemer morata biti ta dva kosa cevi najmanj dvakrat daljša od premera merilnika pretoka izpušnih plinov (spredaj in zadaj). Merilnik pretoka izpušnih plinov je priporočljivo namestiti za dušilnikom zvoka vozila, da se omeji učinek nihanja tlaka na merilne signale.

2.4.3 Globalni sistem za določanje položaja

Antena se namesti na čim višje mesto, kjer ni tveganja za motnje zaradi ovir med vožnjo po cesti.

▼M4

2.4.4 Povezava s krmilno enoto motorja vozila

Zapisovalnik podatkov se uporabi za beleženje parametrov motorja iz preglednice 1. Ta zapisovalnik podatkov lahko uporabi vmesnik lokalnega nadzornega omrežja (CAN) vozila za dostop do podatkov ECU, ki so določeni v preglednici 1 Dodatka 5 k Prilogi 9B k Pravilniku UN/ECE št. 49 in prikazani v omrežju CAN v skladu s standardnimi protokoli, kot so SAE J1939, J1708 ali ISO 15765-4. Lahko izračuna neto zaviralni navor motorja ali opravi pretvorbe enot.

▼B

2.4.5 Vzorčenje plinastih emisij

Linija vzorčenja se mora segreti v skladu s specifikacijami iz točke 2.3 Dodatka 2 in ustrezno izolira pri priključnih točkah (sonda za vzorčenje in zadnji del glavne enote), da se prepreči prisotnost mrzlih točk, ki bi lahko povzročile onesnaženje sistema za vzorčenje z zgoščenimi ogljikovodiki.

▼M4

Sonda za vzorčenje se namesti v izpušno cev v skladu z zahtevami iz odstavka 9.3.10 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

▼B

Če se dolžina linije vzorčenja spremeni, je treba preveriti čase prenosa v sistemu in jih po potrebi popraviti.

▼M10

2.4.6 Namestitev analizatorja števila trdnih delcev

Prenosni sistem za merjenje emisij je nameščen in deluje tako, da je neprepusten in da je toplotna izguba čim manjša. Da se prepreči nastajanje delcev, morajo biti priključki toplotno stabilni pri temperaturah izpušnih plinov, ki so pričakovane med preskusom. Kadar se za povezavo izpušne odprtine vozila in povezovalne cevi uporabljajo priključki iz elastomera, ti niso v stiku z izpušnimi plini, da se pri veliki obremenitvi motorja preprečijo izkrivljeni rezultati.

2.4.7 Vzorčenje števila trdnih delcev v emisijah

Vzorčenje emisij je reprezentativno in se izvaja na mestih z dobro premešanimi izpušnimi plini, na katerih je vpliv zunanjega zraka za točko vzorčenja minimalen. Po potrebi se emisije vzorčijo za merilnikom masnega pretoka izpušnih plinov, pri čemer se upošteva razdalja vsaj 150 mm do elementa za zaznavanje pretoka. Sonda za vzorčenje se namesti najmanj toliko, kolikor znaša trikratnik notranjega premera izpušne cevi, pred točko, kjer se izpušni plini sprostijo v okolje. Izpušni plini se vzorčijo iz sredine toka izpušnih plinov. Če se za vzorčenje emisij uporablja več sond, je treba sondo za vzorčenje delcev namestiti pred druge sonde za vzorčenje. Sonda za vzorčenje delcev ne sme vplivati na vzorčenje plinastih onesnaževal. Tip in specifikacije sonde in njene namestitve se podrobno zabeležijo v poročilu tehnične službe o preskusu (v primeru preskusa ob homologaciji) ali v dokumentaciji proizvajalca vozila (v primeru preskusa skladnosti v prometu).

Če se vzorčijo delci, ki se pri izpušni cevi ne razredčijo, se linija za vzorčenje od točke vzorčenja nerazredčenih izpušnih plinov do točke redčenja ali detektorja delcev segreje na najmanj 373 K (100 °C).

Vsi deli sistema za vzorčenje, tj. od izpušne cevi do detektorja delcev, ki so v stiku z nerazredčenimi ali razredčenimi izpušnimi plini, so izdelani tako, da je odlaganja delcev čim manj. Vsi deli so izdelani iz antistatičnega materiala, da ne pride do elektrostatičnega učinka.

▼B

2.5 Postopki pred preskusom

2.5.1 Zagon in stabiliziranje instrumentov prenosnih sistemov za merjenje emisij

Glavne enote se ogrejejo in stabilizirajo v skladu s specifikacijami proizvajalca instrumenta, dokler tlaki, temperature in pretoki ne dosežejo nastavitvenih točk delovanja.

2.5.2 Čiščenje sistema za vzorčenje

Da bi se preprečilo onesnaženje sistema, se linije za vzorčenje instrumentov prenosnih sistemov za merjenje emisij čistijo do začetka vzorčenja v skladu s specifikacijami proizvajalca instrumenta.

▼M4

2.5.3 Preverjanje in kalibracija analizatorjev

Ničelna kalibracija in kalibracija razpona ter linearno preverjanje analizatorjev se izvede z uporabo kalibracijskih plinov, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 9.3.3 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49. Linearno preverjanje bi moralo biti izvedeno v treh mesecih pred dejanskim preskusom.

▼B

2.5.4 Čiščenje merilnikov pretoka izpušnih plinov

Merilnik pretoka izpušnih plinov se očisti pri priključkih tipal diferenčnega tlaka v skladu s specifikacijami proizvajalca instrumenta. S tem postopkom se odstranijo kondenzacija in trdni delci dizelskega goriva iz tlačnih vodov ter povezanih priključkov za merjenje tlaka v pretočni cevi.

▼M10

2.5.5 Preverjanje analizatorja števila trdnih delcev

Prenosni sistem za merjenje emisij deluje brez napak in kritičnih opozoril. Ničelna stopnja analizatorja števila trdnih delcev se zapiše z vzorčenjem zunanjega zraka, filtriranega skozi visokoučinkoviti zračni filter za delce (HEPA), pri vstopu v linijo za vzorčenje v obdobju 12 ur pred začetkom preskusa. Signal se zapisuje pri stalni frekvenci najmanj 1,0 Hz, določeni kot povprečje za obdobje dveh minut. Končna absolutna koncentracija je v okviru specifikacij proizvajalca in ne presega 5 000 delcev na kubični centimeter.

▼B

2.6 Potek preskusa za določanje emisij

▼M10

2.6.1 Začetek preskusa

Za namene preskusnega postopka „začetek preskusa“ pomeni prvi vžig motorja z notranjim zgorevanjem.

Vzorčenje emisij, merjenje parametrov izpušnih plinov ter beleženje podatkov o motorju in okolju se začnejo pred začetkom preskusa. Umetno ogrevanje sistemov vozila za uravnavanje emisij pred začetkom preskusa je prepovedano.

Na začetku preskusa temperatura hladilne tekočine ne presega temperature okolja za več kot 5 °C in ni višja od 303 K (30 °C). Ovrednotenje podatkov se mora začeti, ko temperatura hladilne tekočine prvič doseže 303 K (30 °C) ali ko se temperatura hladilne tekočine stabilizira znotraj +/– 2 K v obdobju 5 minut, pri čemer se upošteva pogoj, ki je izpolnjen prvi, v nobenem primeru pa ne pozneje kot 10 minut po začetku preskusa.

▼M6

2.6.2 Potek preskusa

Vzorčenje emisij, merjenje parametrov izpušnih plinov ter beleženje podatkov o motorju in okolju se nadaljujejo med običajno uporabo motorja. Motor se lahko ustavi in zažene, vendar se vzorčenje emisij nadaljuje med celotnim preskusom.

Redni pregledi ničlišča pri analizatorjih plina prenosnih sistemov za merjenje emisij se lahko izvajajo vsaki dve uri, rezultati pa se lahko uporabijo za korekcijo premika ničlišča. Podatki, zabeleženi med pregledi, se označijo in se ne uporabijo za izračun emisij.

V primeru prekinitve signala GPS se lahko podatki GPS v zaporednem obdobju, krajšem od 60 sekund, izračunajo na podlagi podatkov ECU o hitrosti vozila in karte. Če kumulativna izguba signala GPS presega 3 odstotke celotnega trajanja vožnje, je treba vožnjo razveljaviti.

▼M10

2.6.3 Konec preskusa

Motor z notranjim zgorevanjem se na koncu vožnje izklopi takoj, ko je to možno. Zapisovanje podatkov se nadaljuje, dokler ne poteče odzivni čas sistemov za vzorčenje.

Preskus se konča, ko vozilo opravi vožnjo in se motor z notranjim zgorevanjem izklopi.

▼B

2.7 Preverjanje meritev

▼M4

2.7.1 Preverjanje analizatorjev

Ničelno, kalibrirno in linearno preverjanje analizatorjev, opisano v točki 2.5.3, se izvede z uporabo kalibracijskih plinov, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 9.3.3 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

▼B

2.7.2 Premik ničlišča

Odziv na ničlo je opredeljen kot srednji odziv, vključno s šumom, na ničelni plin v časovnem intervalu najmanj 30 sekund. Premik odziva na ničlo mora biti manj kot 2 % obsega skale na najnižjem uporabljenem območju.

2.7.3 Premik razpona

Kalibrirni odziv je opredeljen kot srednji odziv, vključno s šumom, na kalibrirni plin v časovnem intervalu najmanj 30 sekund. Premik kalibrirnega odziva mora biti manj kot 2 % obsega skale na najnižjem uporabljenem območju.

2.7.4 Preverjanje premika

To velja le, če se med preskusom ni opravila korekcija premika ničlišča.

Takoj ko je mogoče, vendar najpozneje 30 minut po koncu preskusa, se uporabljeni razponi analizatorja plinastih emisij nastavijo na nič in na določen razpon, da se preveri njihov premik v primerjavi z rezultati pred preskusom.

Za premik analizatorja veljajo naslednje določbe:

▼M10

(a)

če je razlika med rezultati pred preskusom in rezultati po preskusu manjša od dveh odstotkov, kot je določeno v točkah 2.7.2 in 2.7.3, se lahko uporabijo nekorigirane izmerjene koncentracije ali pa se, na zahtevo proizvajalca, te koncentracije korigirajo za premik v skladu s točko 2.7.5.

▼B

(b)

če je razlika med rezultati pred preskusom in rezultati po preskusu enaka ali večja od dveh odstotkov, kot je določeno v točkah 2.7.2 in 2.7.3, se preskus razveljavi ali pa se izmerjene koncentracije korigirajo za premik v skladu s točko 2.7.5.

2.7.5 Korekcija za premik

▼M4

Če se korekcija premika uporabi v skladu s točko 2.7.4, se korigirana vrednost koncentracije izračuna v skladu z odstavkom 8.6.1 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

▼B

Razlika med nekorigirano in korigirano vrednostjo emisij, specifičnih za zavoro, mora biti v območju ± 6 % nekorigiranih vrednosti emisij, specifičnih za zavoro. Če je premik večji od 6 odstotkov, se preskus razveljavi. Če se premik korigira, se pri poročanju o emisijah uporabijo le rezultati emisij, korigirani glede na premik.

▼M10

2.7.6 Preverjanje analizatorja števila trdnih delcev

Ničelna stopnja analizatorja števila trdnih delcev se preveri pred začetkom in po koncu preskusa ter se zapiše v skladu z zahtevami iz točke 2.5.5.

▼B

3. IZRAČUN EMISIJ

Končni rezultat preskusov se v skladu z ASTM E 29-06b v enem koraku zaokroži na število mest desno od decimalne vejice, ki ga navaja veljavni emisijski standard, povečano za eno dodatno decimalno mesto. Vmesnih vrednosti, s katerimi se izračuna končni rezultat emisij, specifičnih za zavoro, ni dovoljeno zaokroževati.

3.1 Časovna uskladitev podatkov

Da se čim bolj zmanjša učinek popačenja zaradi zakasnitve med različnimi signali pri izračunu masnih emisij, se podatki, potrebni za izračun emisij, časovno uskladijo, kot je opisano v točkah 3.1.1 do 3.1.4.

▼M10

3.1.1 Podatki analizatorjev

Podatki analizatorjev plina se ustrezno uskladijo z uporabo postopka iz odstavka 9.3.5 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49. Podatki analizatorja števila trdnih delcev se v skladu z navodili proizvajalca instrumenta časovno uskladijo z ustreznim časom pretvorbe.

3.1.2 Podatki analizatorjev in merilnikov pretoka izpušnih plinov

Podatki analizatorjev plina in analizatorjev števila trdnih delcev se ustrezno uskladijo s podatki merilnikov pretoka izpušnih plinov z uporabo postopka iz točke 3.1.4.

3.1.3 Podatki prenosnih sistemov za merjenje emisij in motorja

Podatki prenosnih sistemov za merjenje emisij (analizatorji plina, analizator števila trdnih delcev in merilniki pretoka izpušnih plinov) se ustrezno uskladijo s podatki iz ECU motorja z uporabo postopka iz točke 3.1.4.

▼B

3.1.4 Postopek za boljšo časovno uskladitev podatkov prenosnih sistemov za merjenje emisij

Preskusni podatki iz preglednice 1 so razdeljeni v tri različne kategorije:

▼M10

analizatorji plina (koncentracije THC, CO, CO2, NOx) in analizator števila trdnih delcev;

▼B

merilnik pretoka izpušnih plinov (masni pretok izpušnih plinov in temperatura izpušnih plinov);

motor (navor, vrtilna frekvenca, temperature, pretok goriva, hitrost vozila iz ECU).

Časovna uskladitev posamezne kategorije z drugimi kategorijami se preveri z določitvijo največjega korelacijskega koeficienta med dvema sklopoma parametrov. Vsi parametri v kategoriji se zamaknejo, da se poveča korelacijski faktor. Za izračun korelacijskih koeficientov se uporabijo naslednji parametri:

za časovno uskladitev:

(a)

kategoriji 1 in 2 (podatki analizatorjev in merilnikov pretoka izpušnih plinov) s kategorijo 3 (podatki motorja): hitrost vozila prek GPS in ECU;

(b)

kategorija 1 s kategorijo 2: koncentracija CO2 in masa izpušnih plinov;

(c)

kategorija 2 s kategorijo 3: koncentracija CO2 in pretok goriva v motorju.

3.2 Preverjanje skladnosti podatkov

▼M6

3.2.1 Podatki analizatorjev in merilnikov pretoka izpušnih plinov

Skladnost podatkov (masni pretok izpušnih plinov, izmerjen z merilnikom pretoka izpušnih plinov, in koncentracije plina) se preverijo z uporabo korelacije med izmerjenim pretokom goriva iz ECU in pretokom goriva, izračunanim po formuli iz odstavka 8.4.1.7 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49. Linearna regresija se izvede za izmerjene in izračunane vrednosti pretoka goriva. Uporabi se metoda najmanjših kvadratov, pri čemer ima najustreznejša enačba naslednjo obliko:

y = mx + b,

pri čemer je:

–

izračunani pretok goriva [g/s],

–

naklon regresijske premice,

–

izmerjeni pretok goriva [g/s],

–

odsek regresijske premice na osi y.

Za vsako regresijsko premico se izračunata naklon (m) in koeficient določanja (r2). Priporoča se, da se ta analiza opravi v razponu od 15 odstotkov najvišje vrednosti do najvišje vrednosti in pri frekvenci, večji ali enaki 1 Hz. Da se preskus šteje za veljaven, se ocenita naslednji merili:

Preglednica 2

Dovoljena odstopanja

Naklon regresijske premice, m	0,9 do 1,1 – priporočljivo
Koeficient določanja, r2	najmanj 0,90 – obvezno

▼B

3.2.2 Podatki ECU o navoru

Skladnost podatkov ECU o navoru se mora preveriti s primerjavo najvišjih vrednosti navora v ECU pri različnih vrtilnih frekvencah motorja z ustreznimi vrednostmi na uradni krivulji navora motorja pri polni obremenitvi v skladu z oddelkom 5 Priloge II.

3.2.3 Poraba goriva, specifična za zavoro

Poraba goriva, specifična za zavoro, se preveri:

▼M4

(a)

s porabo goriva, ki se izračuna iz podatkov o emisijah (podatki o koncentraciji analizatorjev plina in masnem pretoku izpušnih plinov) v skladu s formulami iz točke 8.4.1.6 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49;

▼B

(b)

z delom, izračunanim z uporabo podatkov ECU (navor motorja in vrtilna frekvenca motorja).

3.2.4 Kilometrski števec

Število prevoženih kilometrov na števcu se primerja s podatki GPS in preveri.

3.2.5 Tlak okolja

Vrednost tlaka okolja se primerja z nadmorsko višino, ki jo prikazujejo podatki GPS.

▼M4

3.3 Korekcija iz suhega v vlažno stanje

Če se koncentracije merijo na suhi osnovi, se v skladu s formulo iz odstavka 8.1 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49 pretvorijo na vlažno osnovo.

▼B

3.4 Korekcija NOx za vlažnost in temperaturo

Koncentracije NOx, ki jih izmerijo prenosni sistemi za merjenje emisij, se ne korigirajo za temperaturo in vlažnost zraka okolja.

▼M4

3.5 Izračun trenutnih plinastih emisij

Masne emisije se določijo v skladu z odstavkom 8.4.2.3 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

▼M10

3.6 Izračun trenutnega števila trdnih delcev v emisijah

Trenutno število trdnih delcev (PNi) v emisijah [#/s] je treba določiti tako, da se trenutna koncentracija števila trdnih delcev [#/cm3] pomnoži s trenutnim masnim pretokom izpušnih plinov [kg/s], pri čemer sta obe vrednosti popravljeni in usklajeni za čas pretvorbe v skladu z odstavkom 1.4.3 Dodatka 3. Vse negativne trenutne vrednosti emisij se v vsa naslednja ovrednotenja podatkov vnesejo kot ničla. V izračun trenutnih emisij se vnesejo vse pomembne števke vmesnih rezultatov. Za določitev trenutnega števila trdnih delcev v emisijah se uporabi naslednja formula:

pri čemer je:

PNi	trenutno število trdnih delcev v emisijah [#/s],

cPNi	izmerjena koncentracija števila trdnih delcev [#/m3], normalizirana na 273 K (0 °C), vključno z notranjim redčenjem in izgubo delcev,

qmewi

izmerjeni masni pretok izpušnih plinov [kg/s],

ρe	gostota izpušnih plinov [kg/m3] pri 273 K (0 °C).

▼B

4. DOLOČANJE EMISIJ IN FAKTORJEV SKLADNOSTI

▼M6

4.1 Načelo okna povprečenja

Emisije se integrirajo z metodo premičnega okna povprečenja na podlagi referenčne mase CO2 ali referenčnega dela. Načelo izračuna je: masne emisije se ne izračunajo za celoten sklop podatkov, ampak za podsklope celotnega sklopa podatkov, pri čemer se dolžina podsklopov določi tako, da ustreza masi CO2 motorja ali delu, ki se izmeri med referenčnim laboratorijskim prehodnim ciklom. Premični povprečni izračuni se izvedejo s časovnim povečevanjem Δt, enakim obdobju vzorčenja podatkov. Ti podsklopi, ki se uporabijo za povprečenje podatkov o emisijah, se v nadaljnjem besedilu imenujejo „okna povprečenja“.

Razveljavljeni podatki se ne upoštevajo pri izračunu dela ali mase CO2 in emisij okna povprečenja.

Za neveljavne štejejo naslednji podatki:

(a)

preverjanje premika ničlišča pri instrumentih;

(b)

podatki, ki ne ustrezajo pogojem iz točk 4.2 in 4.3 Priloge II.

Masne emisije (v mg/okno) se določijo v skladu z odstavkom 8.4.2.3 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

Slika 1

Hitrost vozila glede na čas in povprečne emisije vozila, z začetkom od prvega okna povprečenja, glede na čas

▼B

4.2 Metoda na podlagi dela

Slika 2

Metoda na podlagi dela

Trajanje (t 2,i – t 1,i ) i-tega okna povprečenja se določi na naslednji način:

pri čemer je:

—

W(tj,i ) delo motorja, izmerjeno med začetkom preskusa in časom tj,i , kWh;

—

Wref delo motorja za WHTC, v kWh,

—

t 2,i se izbere tako, da velja:

pri čemer je Δt obdobje vzorčenja podatkov, enako 1 sekundi ali manj.

▼M10

4.2.1 Izračun specifičnih emisij

Specifične emisije e ([mg/kWh] ali [#/kWh]) se za vsako okno in vsako onesnaževalo izračunajo na naslednji način:

pri čemer je:

m	masna emisija onesnaževala [mg/okno] ali število trdnih delcev [#/okno],

W(t2,i) – W(t1,i)

delo motorja med i-tim oknom povprečenja [kWh].

4.2.1.1. Izračun specifičnih emisij za opredeljeno tržno gorivo

Če je bil preskus v skladu s to prilogo izveden s tržnim gorivom, opredeljenim v točki 3.2.2.2.1 dela 1 Dodatka 4 k Prilogi I, se specifične emisije e ([mg/kWh] ali [#/kWh]) za vsako okno in vsako onesnaževalo izračunajo z množenjem specifičnih emisij, določenih v skladu s točko 4.2.1, s korekcijskim faktorjem za moč, določenim v skladu s točko 1.1.2(a1) Priloge I.

▼M6

4.2.2 Izbira veljavnih oken

4.2.2.1

Pred datumi iz člena 17a se uporabljajo točke 4.2.2.1.1 do 4.2.2.1.4.

4.2.2.1.1

Veljavna okna so okna, katerih povprečna moč presega mejno vrednost 20 odstotkov največje moči motorja. Veljavnih oken mora biti 50 odstotkov ali več.

4.2.2.1.2

Če je veljavnih oken manj kot 50 odstotkov, se ovrednotenje podatkov ponovi z nižjimi mejnimi vrednostmi moči. Mejna vrednost moči se postopno niža za 1 odstotek, dokler veljavnih oken ni 50 odstotkov ali več.

4.2.2.1.3

V vsakem primeru najnižja mejna vrednost ne sme biti nižja od 15 odstotkov.

4.2.2.1.4

Preskus se razveljavi, če je veljavnih oken manj kot 50 odstotkov pri mejni vrednosti moči 15 odstotkov.

4.2.2.2

Od datumov iz člena 17a se uporabljajo točke 4.2.2.2.1 do 4.2.2.2.2.

4.2.2.2.1

Veljavna okna so okna, katerih povprečna moč presega mejno vrednost 10 odstotkov največje moči motorja.

▼M9

4.2.2.2.2

Preskus se razveljavi, če je veljavnih oken manj kot 50 odstotkov ali če po uporabi pravila 90. percentila zgolj pri mestni vožnji ne ostane nobeno veljavno okno, ki zadeva emisije dušikovih oksidov (NOx).

▼M10

4.2.3 Izračun faktorjev skladnosti

Faktorji skladnosti se za vsako veljavno okno in vsako onesnaževalo izračunajo na naslednji način:

pri čemer je:

e	emisija plinastega onesnaževala, specifična za zavoro ([mg/kWh] ali [#/kWh]);

L	veljavna mejna vrednost [mg/kWh] ali [#/kWh].

▼B

4.3 Metoda na podlagi mase CO2

Slika 3

Metoda na podlagi mase CO2

Trajanje (t2,i – t1,i ) i-tega okna povprečenja se določi na naslednji način:

pri čemer je:

—

m CO2(tj,i ) masa CO2, izmerjena med začetkom preskusa in časom tj,i , v kg;

—

m CO2,ref masa CO2, določena za WHTC, v kg,

—

t 2,i se izbere, tako da velja:

pri čemer je Δt obdobje vzorčenja podatkov, enako 1 sekundi ali manj.

Mase CO2 se izračunajo v oknih z integriranjem trenutnih emisij, izračunanih v skladu z zahtevami iz točke 3.5.

▼M6

4.3.1 Izbira veljavnih oken

4.3.1.1

Pred datumi iz člena 17a se uporabljajo točke 4.3.1.1.1 do 4.3.1.1.4.

4.3.1.1.1

Veljavna okna so okna, katerih trajanje ne presega najdaljšega trajanja, ki se izračuna s formulo:

pri čemer je:

—

Dmax najdaljše trajanje okna, v sekundah (s),

—

Pmax največja moč motorja, v kW.

4.3.1.1.2

Če je veljavnih oken manj kot 50 odstotkov, se ovrednotenje podatkov ponovi z daljšimi trajanji okna. To se doseže z zniževanjem vrednosti 0,2 v formuli iz točke 4.3.1, in sicer postopoma za 0,01, dokler ni odstotek veljavnih oken enak ali večji od 50 %.

4.3.1.1.3

V nobenem primeru znižana vrednost v zgornji formuli ne sme biti nižja od 0,15.

4.3.1.1.4

Preskus se razveljavi, če je odstotek veljavnih oken nižji od 50 % pri najdaljšem trajanju okna, izračunanem v skladu s točkami 4.3.1.1, 4.3.1.1.2 in 4.3.1.1.3.

4.3.1.2

Od datumov iz člena 17a se uporabljajo točke 4.3.1.2.1 do 4.3.1.2.2.

4.3.1.2.1

Veljavna okna so okna, katerih trajanje ne presega najdaljšega trajanja, ki se izračuna s formulo:

pri čemer je:

—

Dmax najdaljše trajanje okna, v sekundah (s),

—

Pmax največja moč motorja, v kW.

4.3.1.2.2

Preskus se razveljavi, če je veljavnih oken manj kot 50 odstotkov.

▼M10

4.3.2 Izračun faktorjev skladnosti

Faktorji skladnosti se za vsako veljavno okno in vsako onesnaževalo izračunajo na naslednji način:

pri čemer je:

p.tifri čemer je:

m	masna emisija plinastega onesnaževala [mg/okno] ali število trdnih delcev [#/okno],

mCO2(t2,i) – mCO2(t1,i)

masa CO2 med i-tim oknom povprečenja [kg],

mCO2,ref

masa CO2 motorja, opredeljena za WHTC [kg],

mL	masna emisija plinastega onesnaževala ali število trdnih delcev, ki ustreza veljavni mejni vrednosti WHTC ([mg] oziroma [#]).

▼M10

4.4. Izračun končnega faktorja skladnosti za preskus

4.4.1. Končni faktor skladnosti za preskus (CFfinal) za vsako onesnaževalo se izračuna na naslednji način:

pri čemer je:

CFcold

faktor skladnosti obdobja hladnega delovanja pri preskusu, ki je enak najvišjemu faktorju skladnosti za premična okna povprečenja, ki se začnejo, ko je temperatura hladilne tekočine pod 343 K (70 °C), določenemu za navedeno onesnaževalo v skladu s postopki izračuna iz točk 4.1 in 4.2 ali 4.3, kakor je ustrezno;

CFwarm

faktor skladnosti obdobja ogretega delovanja pri preskusu, ki je enak 90. skupnemu percentilu faktorjev skladnosti, določenih za navedeno onesnaževalo v skladu s postopki izračuna iz točk 4.1 in 4.2 ali 4.3, kakor je ustrezno, če se ovrednotenje podatkov začne, ko temperatura hladilne tekočine prvič doseže 343 K (70 °C).

▼B

Dodatek 2

Prenosna oprema za merjenje

▼M10

1. SPLOŠNO

Plinaste emisije in število trdnih delcev se merijo v skladu s postopkom, opisanim v Dodatku 1. Ta dodatek opisuje lastnosti prenosne opreme za merjenje, ki se uporabi za izvajanje teh meritvenih preskusov.

▼B

2. OPREMA ZA MERJENJE

2.1 Splošne specifikacije za analizatorje plina

Splošne specifikacije za analizatorje plina prenosnih sistemov za merjenje emisij morajo biti skladne z zahtevami iz oddelka 9.3.1 Priloge 4B k Pravilniku UN/ECE št. 49.

2.2 Tehnologija analizatorjev plina

▼M4

Plini se analizirajo z uporabo tehnologij, opredeljenih v odstavku 9.3.2 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

▼B

Analizator dušikovih oksidov je lahko tudi nedisperzni ultravijolični (NDUV).

▼M4

2.3 Vzorčenje plinastih emisij

Sonde za vzorčenje izpolnjujejo zahteve iz odstavkov A.2.1.2 in A.2.1.3 Dodatka 2 k Prilogi 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49. Linija vzorčenja se segreje na 190 °C (+/– 10 °C).

2.4 Drugi instrumenti

Merilni instrumenti izpolnjujejo zahteve iz preglednice 7 in odstavka 9.3.1 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

▼M10

2.5 Analizatorji števila trdnih delcev

2.5.1 Splošno

2.5.1.1 Analizator števila trdnih delcev je sestavljen iz enote za predkondicioniranje in detektorja delcev (glej sliko 1). Detektor delcev lahko predkondicionira tudi aerosol. Občutljivost analizatorja za udarce, tresljaje, staranje, spreminjanje temperature in zračnega tlaka ter elektromagnetne motnje in druge vplive v zvezi z delovanjem vozila ali analizatorja proizvajalec opreme jasno navede v podporni dokumentaciji, ki jo pripravi proizvajalec instrumenta, in se omeji, kolikor je mogoče. Analizator števila trdnih delcev izpolnjuje zahteve iz te uredbe in ustreza specifikacijam proizvajalca instrumenta.

Slika 1

Primer namestitve analizatorja števila trdnih delcev

(neobvezni deli so obkroženi s črtkanimi črtami)

EFM: merilnik masnega pretoka izpušnih plinov

d: notranji premer

PND: naprava za redčenje števila trdnih delcev

2.5.1.2 Analizator števila trdnih delcev se s sondo za vzorčenje, ki odvzame vzorec s središčnice izpušne cevi, priključi na točko vzorčenja. Linija za vzorčenje se do točke prvega redčenja v analizatorju števila trdnih delcev ali do detektorja delcev v analizatorju ogreje na najmanj 373 K (100 °C), če se delci pri izpušni cevi ne razredčijo. Čas zadrževanja vzorca v liniji za vzorčenje delcev do točke prvega redčenja ali do detektorja delcev je krajši od 3 sekund.

2.5.1.3 Temperatura vseh delov, ki so v stiku z vzorčenim izpušnim plinom, je vedno taka, da preprečuje kondenzacijo snovi v napravi. To je mogoče doseči na primer s segrevanjem na višjo temperaturo in redčenjem vzorca ali oksidacijo (srednje) hlapnih vrst.

2.5.1.4 Analizator števila trdnih delcev vključuje ogrevani del s temperaturo sten ≥ 573 K (300 °C). Enota za predkondicioniranje uravnava ogrevane faze pri konstantnih nazivnih temperaturah delovanja, pri čemer je dovoljeno odstopanje ± 10 K, in prikazuje, ali imajo ogrevani deli ustrezno delovno temperaturo. Nižje temperature so sprejemljive, če je učinkovitost odstranjevanja hlapnih delcev skladna s specifikacijami iz točke 2.5.4.

2.5.1.5 Senzorja tlaka in temperature ter drugi senzorji spremljajo delovanje instrumenta med obratovanjem in v primeru nepravilnega delovanja sprožijo opozorilo ali sporočilo.

2.5.1.6 Zakasnilni čas v analizatorju števila trdnih delcev je < 5 s. Zakasnilni čas pomeni časovno razliko med spremembo koncentracije na referenčni točki in odzivom sistema 10 % končnega odčitka.

2.5.1.7 Čas vzpona analizatorja števila trdnih delcev (in/ali detektorja delcev) je < 3,5 sekunde.

2.5.1.8 Zapišejo se izmerjene koncentracije delcev, normalizirane na 273 K (0 °C) in 101,3 kPa. Za namene normaliziranja koncentracije delcev se izmerita in sporočita tlak in/ali temperatura pri vstopu v detektor, če je po dobri inženirski presoji to potrebno.

2.5.1.9 Za analizatorje števila trdnih delcev, ki izpolnjujejo zahteve za kalibracijo iz Pravilnika UN/ECE št. 83 ali 49 ali globalnega tehničnega predpisa (GTR) št. 15, se šteje, da izpolnjujejo zahteve za kalibracijo iz te priloge.

2.5.2 Zahteve glede učinkovitosti

2.5.2.1 Celotni sistem analizatorja števila trdnih delcev in linija za vzorčenje izpolnjujeta zahteve glede učinkovitosti iz preglednice 1:

Preglednica 1

Zahteve glede učinkovitosti sistema analizatorja števila trdnih delcev (in linije za vzorčenje)

dp [nm]	Manj kot 23	23	30	50	70	100	200
E(dp)	-- (*1)	0,2–0,6	0,3–1,2	0,6–1,3	0,7–1,3	0,7–1,3	0,5–2,0
(*1) Bo še določeno.

2.5.2.2 Učinkovitost E(dp) je razmerje med odčitki sistema analizatorja števila trdnih delcev in koncentracijo števila trdnih delcev, izmerjeno z referenčnim kondenzacijskim števcem delcev (CPC) (d50 = 10 nm ali manj, pri čemer se preveri linearnost, števec pa umeri z elektrometrom) ali elektrometrom, pri čemer se vzporedno izmeri monodisperzni aerosol s premerom mobilnosti dp, izmerjene vrednosti pa se normalizirajo pri enakih pogojih temperature in tlaka. Material je toplotno stabilen in podoben sajam (npr. grafit, ki nastaja pri iskrenju, ali saje, ki nastajajo v razpršenem plamenu in so predhodno toplotno obdelane). Če se krivulja učinkovitosti meri na podlagi drugega aerosola (npr. NaCl), se korelacija s krivuljo za aerosol, podoben sajam, prikaže v obliki diagrama, na katerem je primerjana učinkovitost pri obeh preskusnih aerosolih. Razlike v učinkovitosti štetja se upoštevajo s prilagoditvijo izmerjenih učinkovitosti na podlagi tega primerjalnega diagrama, da se dobijo učinkovitosti za aerosol, podoben sajam. Izvede in dokumentira se morebiten popravek za večkrat naelektrene delce, ki pa ne presega 10 %. Končne učinkovitosti (tj. s prilagoditvami za različne materiale in večkrat naelektrene delce) zajemajo analizator števila trdnih delcev in linijo za vzorčenje. Analizator števila trdnih delcev se lahko umeri tudi po delih (tj. enota za predkondicioniranje se umeri ločeno od detektorja delcev), če analizator števila trdnih delcev in linija za vzorčenje skupaj izpolnjujeta zahteve iz preglednice 1. Signal, izmerjen z detektorjem, za več kot dvakrat presega mejo zaznavnosti (ki je tu opredeljena kot ničelna stopnja plus trije standardni odkloni).

2.5.3 Zahteve za linearnost

2.5.3.1 Zahteve za linearnost se preverjajo, kadar se opazijo poškodbe, in sicer v skladu z zahtevami postopkov notranje revizije ali zahtevami proizvajalca instrumenta vsaj enkrat v 12 mesecih pred preskusom.

2.5.3.2 Analizator števila trdnih delcev in linija za vzorčenje izpolnjujeta zahteve za linearnost iz preglednice 2.

Preglednica 2

Zahteve za linearnost analizatorja števila trdnih delcev (in linije za vzorčenje)

Merilni parameter/instrument	\|χmin× (a1 – 1) + a0\|	Naklon a1	Standardna napaka SEE	Determinacijski koeficient r2
Analizator števila trdnih delcev	najv. ≤ 5 %	0,85–1,15	najv. ≤ 10 %	≥ 0,950

2.5.3.3 Analizator števila trdnih delcev in linija za vzorčenje izpolnjujeta zahteve za linearnost iz preglednice 2 pri uporabi monodisperznih ali polidisperznih delcev, podobnih sajam. Velikost delcev (premer mobilnosti ali srednji premer štetja) presega 45 nm. Referenčni instrument je elektrometer ali kondenzacijski števec delcev (CPC) z d50 = 10 nm ali manj, pri katerem je bila linearnost preverjena. Namesto tega se lahko kot referenčni instrument uporabi sistem za merjenje števila delcev, ki izpolnjuje zahteve iz Pravilnika UN/ECE št. 49.

2.5.3.4 Poleg tega razlike v vrednostih med analizatorjem števila trdnih delcev in referenčnim instrumentom na vseh preverjenih točkah (razen na ničelni točki) ne presegajo 15 % srednje vrednosti teh vrednosti. Preveri se vsaj pet enakomerno razporejenih točk (in ničelna točka). Največja preverjena koncentracija je največja dovoljena koncentracija analizatorja števila trdnih delcev.

Če se analizator števila trdnih delcev umeri po delih, se lahko linearnost preveri samo za detektor, vendar se pri izračunu naklona upoštevajo učinkovitosti ostalih delov in linije za vzorčenje.

2.5.4 Učinkovitost odstranjevanja hlapnih delcev

2.5.4.1 Sistem analizatorja števila trdnih delcev pri vstopni koncentraciji ≥ 10 000 delcev na kubični centimeter in najmanjši nastavitvi redčenja doseže več kot 99-odstotno odstranjevanje delcev tetrakontana (CH3(CH2)38CH3) s premerom električne mobilnosti ≥ 30 nm.

2.5.4.2 Sistem analizatorja števila trdnih delcev doseže tudi več kot 99-odstotno učinkovitost odstranjevanja polidisperznih alkanov (dekana ali višjih alkanov) ali korundovega olja (emery oil) s srednjim premerom štetja > 50 nm in vstopno koncentracijo ≥ 5 × 106 delcev na kubični centimeter pri najmanjši nastavitvi redčenja (enakovredna masa > 1 mg/m3).

2.5.4.3 Učinkovitost odstranjevanja hlapnih delcev tetrakontana in/ali polidisperznih alkanov ali olja je treba za družino prenosnih sistemov za merjenje emisij dokazati samo enkrat. Kot družina prenosnih sistemov za merjenje emisij se šteje skupina instrumentov z enakimi analizatorji, kondicioniranjem vzorca in toplotnim kondicioniranjem ter programskimi algoritmi izravnave. Proizvajalec instrumenta navede časovni interval vzdrževanja ali zamenjave, ki zagotavlja, da se učinkovitost odstranjevanja ne zmanjša toliko, da ne bi bila v skladu s tehničnimi zahtevami. Če proizvajalec ne zagotovi teh informacij, se pri vsakem instrumentu učinkovitost odstranjevanja hlapnih delcev preveri vsako leto.

▼B

3. DODATNA OPREMA

▼M6

3.1 Priključek izpušne cevi merilnika pretoka izpušnih plinov

Z vgradnjo merilnika pretoka izpušnih plinov se protitlak ne sme povišati za vrednost, ki je višja od vrednosti, ki jo priporoča proizvajalec motorja, dolžina izpušne cevi pa se ne sme podaljšati za več kot 2 metra. Za vse sestavne dele opreme prenosnih sistemov za merjenje emisij velja, da mora biti vgradnja merilnika pretoka izpušnih plinov skladna z lokalno veljavnimi predpisi v zvezi z varnostjo v cestnem prometu in zahtevami v zvezi z zavarovanjem.

▼B

3.2 Mesto namestitve prenosnega sistema za merjenje emisij in strojna oprema za namestitev

Oprema prenosnih sistemov za merjenje emisij se mora namestiti v skladu z oddelkom 2.4 Dodatka 1.

3.3 Električno napajanje

Oprema prenosnih sistemov za merjenje emisij se napaja z uporabo metode iz točke 4.6.6 Priloge II.

Dodatek 3

Kalibracija prenosne opreme za merjenje

1. KALIBRACIJA IN PREVERJANJE OPREME

▼M4

1.1 Kalibracijski plini

Analizatorji plina prenosnih sistemov za merjenje emisij se kalibrirajo z uporabo plinov, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 9.3.3 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

1.2 Preverjanje puščanja

Preverjanje puščanja prenosnih sistemov za merjenje emisij se izvede v skladu z zahtevami iz odstavka 9.3.4 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

1.3 Preverjanje odzivnega časa analiznega sistema

Preverjanje odzivnega časa analiznega sistema prenosnih sistemov za merjenje emisij se izvede v skladu z zahtevami iz odstavka 9.3.5 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

▼M10

1.4 Kalibracija in preverjanje analizatorja števila trdnih delcev

1.4.1 Preverjanje puščanja prenosnih sistemov za merjenje emisij se izvede v skladu z zahtevami iz odstavka 9.3.4 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49 ali v skladu z navodili proizvajalca instrumenta.

1.4.2 Preverjanje odzivnega časa analizatorja števila trdnih delcev se izvede v skladu z zahtevami iz odstavka 9.3.5 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, pri čemer se uporabijo delci, če uporaba plinov ni možna.

1.4.3 Čas pretvorbe sistema analizatorja števila trdnih delcev in linije za vzorčenje se določi v skladu z odstavkom A.8.1.3.7 Dodatka 8 k Prilogi 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49. „Čas pretvorbe“ pomeni časovno razliko med spremembo koncentracije na referenčni točki in odzivom sistema 50 % končnega odčitka.

▼B

Dodatek 4

Metoda za preverjanje skladnosti signala ECU o navoru

1. UVOD

Ta dodatek vsebuje splošen opis metode za preverjanje skladnosti signala ECU o navoru med preskušanjem s prenosnim sistemom za merjenje emisij ISC.

Podroben postopek, ki se uporablja, lahko izbere proizvajalec motorja, vendar ga mora odobriti homologacijski organ.

2. METODA „NAJVEČJEGA NAVORA“

2.1 Metoda „največjega navora“ vključuje dokazovanje, da se je med preskušanjem vozila dosegla točka na referenčni krivulji največjega navora kot funkcija vrtilne frekvence motorja.

▼M9

2.1.1 Če se za preskus uporabi tržno gorivo, opredeljeno v točki 3.2.2.2.1. dela 1 Dodatka 4 k Prilogi I, se signal navora iz krmilne enote motorja deli s korekcijskim faktorjem, preden se preveri na referenčni krivulji največjega navora za navedeno tržno gorivo.

▼M1

2.2 Če med preskušanjem emisij s prenosnim sistemom za merjenje emisij ISC ni bila dosežena točka na referenčni krivulji največjega navora kot funkcije vrtilne frekvence motorja, lahko proizvajalec po potrebi spremeni obremenitev vozila in/ali preskusno pot, da se izvede to dokazovanje po končanem preskusu emisij s prenosnim sistemom za merjenje emisij ISC.

▼M4

PRILOGA III

PREVERJANJE EMISIJ IZPUŠNIH PLINOV

1. UVOD

1.1 Ta priloga določa preskusni postopek za preverjanje emisij izpušnih plinov.

2. SPLOŠNE ZAHTEVE

2.1 Splošne zahteve za izvajanje preskusov in razlago rezultatov so določene v Prilogi 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49 z uporabo ustreznih referenčnih goriv iz Priloge IX k tej uredbi.

2.2 Pri motorjih in vozilih na kombinirano gorivo se pri izvajanju preskusa emisij uporabljajo dodatne zahteve in izjeme iz Dodatka 4 k Prilogi 15 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

2.3 Za testiranje motorjev s prisilnim vžigom z uporabo sistema za redčenje izpušnih plinov se lahko uporabljajo sistemi analizatorjev, ki izpolnjujejo splošne zahteve in kalibracijske postopke iz Pravilnika UN/ECE št. 83. V tem primeru se določbe odstavka 9 in Dodatka 2 k Prilogi 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49 ne uporabljajo.

Vendar se uporabljajo preskusni postopki iz odstavka 7 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49 in izračuni emisij iz odstavka 8 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

▼B

PRILOGA IV

PODATKI O EMISIJAH, ZAHTEVANI PRI HOMOLOGACIJI ZARADI TEHNIČNEGA PREGLEDA

Merjenje emisij ogljikovega monoksida v prostem teku motorja

1. UVOD

▼M4

1.1 Ta priloga določa postopek za merjenje emisij ogljikovega monoksida v prostem teku (pri normalni in visoki vrtilni frekvenci) motorjev na prisilni vžig, vgrajenih v vozila kategorije M1 s tehnično dovoljeno maso obremenjenega vozila največ 7,5 tone ter vozila kategorij M2 in N1.

▼M4

1.2 Ta priloga se ne uporablja za motorje in vozila na kombinirano gorivo.

▼B

2. SPLOŠNE ZAHTEVE

2.1 Splošne zahteve so določene v oddelkih 5.3.7.1 do 5.3.7.4 Pravilnika UN/ECE št. 83 z izjemami iz oddelkov 2.2, 2.3 in 2.4.

2.2 Atomska razmerja iz oddelka 5.3.7.3 se razumejo na naslednji način:

Hcv = atomsko razmerje med vodikom in ogljikom	— za bencin (E10) 1,93 — za UNP 2,525 — za ZP/biometan 4,0 — za etanol (E85) 2,74
Ocv = atomsko razmerje med kisikom in ogljikom	— za bencin (E10) 0,032 — za UNP 0,0 — za ZP/biometan 0,0 — za etanol (E85) 0,385

2.3 Preglednica iz točke 1.4.3 Dodatka 5 Priloge I k tej uredbi se izpolni na podlagi zahtev iz točk 2.2 in 2.4 te priloge.

2.4 Proizvajalec potrdi točnost vrednosti Lambda, ki je bila izmerjena med homologacijo v točki 2.1 te priloge kot vrednost, ki je reprezentativna za tipično proizvedeno vozilo, in sicer v roku 24 mesecev od dneva podelitve homologacije. Na podlagi pregledov in študij proizvedenih vozil se izvede ocena.

3. TEHNIČNE ZAHTEVE

3.1 Tehnične zahteve so določene v Prilogi 5 k Pravilniku UN/ECE št. 83 z izjemo, ki je opisana v točki 3.2.

3.2 Referenčna goriva iz oddelka 2.1 Priloge 5 k Pravilniku UN/ECE št. 83 se razumejo kot sklicevanje na ustrezne specifikacije referenčnih goriv iz Priloge IX k tej uredbi.

PRILOGA V

PREVERJANJE EMISIJ PLINOV IZ OHIŠJA MOTORJA

1. UVOD

1.1	Ta priloga vsebuje določbe in preskusne postopke za preverjanje emisij plinov iz ohišja motorja.

2. SPLOŠNE ZAHTEVE

2.1	Emisije iz bloka motorja se ne smejo izločati neposredno v okolje, pri čemer to ne velja za izjeme iz točke 3.1.1.

3. POSEBNE ZAHTEVE

▼M4

3.1

Točki 3.1.1 in 3.1.2 se uporabljata za motorje na kompresijski vžig, motorje na kombinirano gorivo in motorje na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin/biometan (ZP) ali utekočinjeni naftni plin (UNP).

3.1.1

Motorji, opremljeni s turbopuhali, črpalkami, puhali ali nadtlačnim polnjenjem za uvajanje zraka, lahko izločajo emisije iz ohišja motorja v okolje, če se emisije dodajo emisijam izpušnih plinov (fizično ali matematično) med preskušanjem vseh emisij v skladu z odstavkom 6.10 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

▼B

3.1.2

Za emisije iz ohišja motorja, ki so preusmerjene v izpušno cev pred katero koli napravo za naknadno obdelavo izpušnih plinov med celotnim delovanjem, ne velja, da se izločajo neposredno v okolje.

3.2

Točki 3.2.1 in 3.2.2 se uporabljata za motorje na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo bencin ali E85.

▼M4

3.2.1

Tlak v bloku motorja se izmeri med preskusnimi cikli emisij na ustreznem mestu. Meri se pri odprtini za preverjanje ravni olja z manometrom s poševno cevjo.

▼M4

3.2.1.1

Tlak v polnilnem zbiralniku se izmeri na ± 1 kPa natančno.

3.2.1.2

Tlak v bloku motorja se meri z odstopanjem ± 0,01 kPa.

▼B

3.2.2

Skladnost s točko 2.1 velja za zadovoljivo, če tlak, izmerjen v ohišju motorja, v času merjenja pri nobenem od merilnih pogojev iz točke 3.2.1 ne presega atmosferskega tlaka.

PRILOGA VI

ZAHTEVE ZA OMEJITEV EMISIJ ZUNAJ POGOJEV PRESKUSNEGA CIKLA IN EMISIJ VOZIL MED UPORABO

1. UVOD

1.1

Ta priloga določa zahteve za učinkovitost in prepoved odklopnih strategij za motorje in vozila, homologirana v skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009 in to uredbo, da se doseže učinkovito uravnavanje emisij pod obsežnimi delovnimi in okoljskimi pogoji pri običajnem delovanju vozil med uporabo. V tej prilogi so določeni tudi preskusni postopki za preskušanje emisij zunaj pogojev preskusnega cikla med homologacijo in dejansko uporabo vozila.

2. OPREDELITVE POJMOV

Uporabijo se opredelitve pojmov iz oddelka 3 Priloge 10 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

3. SPLOŠNE ZAHTEVE

▼M4

3.1	Splošne zahteve so navedene v odstavku 4 Priloge 10 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

▼M4

3.2

Pri motorjih na kombinirano gorivo so dovoljene prilagodljive strategije, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

motor vedno ostane v tipu na kombinirano gorivo, ki je bil naveden za homologacijo;

(b)

pri motorju na kombinirano gorivo tipa 2 razlika med najvišjim in najnižjim GERWHTC v družini motorjev nikoli ne preseže odstotka iz odstavka 3.1.1 Priloge 15 k Pravilniku UN/ECE št. 49;

(c)

so te strategije navedene in izpolnjujejo zahteve iz te priloge.

▼B

4. ZAHTEVE ZA UČINKOVITOST

▼M4

4.1

Zahteve za učinkovitost so navedene v odstavku 5 Priloge 10 k Pravilniku UN/ECE št. 49, z izjemami, ki so opisane v točki 4.1.1 te uredbe.

4.1.1 Točka (c) odstavka 5.1.2 Priloge 10 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se razume na naslednji način:

(a)

njeno delovanje je v največji meri vključeno v veljavne homologacijske preskuse, vključno s postopki za preskušanje emisij zunaj pogojev preskusnega cikla iz odstavka 6 Priloge VI k tej uredbi in določbami o skladnosti v prometu iz člena 12 te uredbe.

▼M4 —————

▼B

5. OKOLJSKI IN DELOVNI POGOJI

5.1	Okoljski in delovni pogoji za namene te priloge so navedeni v oddelku 6 Priloge 10 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

▼M4

6. LABORATORIJSKO PRESKUŠANJE ZUNAJ POGOJEV PRESKUSNEGA CIKLA IN PRESKUŠANJE VOZIL MED UPORABO

6.1

Pri preskusnem postopku zunaj pogojev preskusnega cikla med homologacijo se upošteva laboratorijsko preskušanje motorjev zunaj pogojev preskusnega cikla in preskušanje motorjev med uporabo, kot je opisano v odstavku 7 Priloge 10 k Pravilniku UN/ECE št. 49, z izjemo iz točke 6.1.1.

6.1.1 Prvi pododstavek odstavka 7.3 Priloge 10 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se razume na naslednji način:

„Preskušanje med uporabo

Demonstracijski preskus prenosnega sistema za merjenje emisij se izvede pri homologaciji s preskušanjem osnovnega motorja v vozilu po postopku iz Dodatka 1 k tej prilogi.“

▼M4 —————

▼M4

6.2

Motorji in vozila na kombinirano gorivo

Demonstracijski preskus prenosnega sistema za merjenje emisij pri homologaciji, ki je zahtevan v Prilogi 10 k Pravilniku UN/ECE št. 49, se izvede s preskušanjem osnovnega motorja družine motorjev na kombinirano gorivo, kadar deluje v načinu na kombinirano gorivo.

6.2.1 Za motorje na kombinirano gorivo tipa 1B, tipa 2B in tipa 3B se na istem motorju in vozilu izvede dodatni preskus PEMS takoj po izvedbi preskusa PEMS v načinu na kombinirano gorivo ali neposredno pred njim.

V tem primeru se certifikat podeli le, če je kot ustrezen ugotovljen demonstracijski preskus PEMS v načinu na kombinirano gorivo in demonstracijski preskus PEMS v dizelskem načinu.

6.3	Dodatne zahteve glede preskušanja vozil med uporabo bodo določene naknadno v skladu s členom 14(3) te uredbe.

▼M4

7. IZJAVA O SKLADNOSTI EMISIJ ZUNAJ POGOJEV PRESKUSNEGA CIKLA

7.1

Izjava o skladnosti emisij zunaj pogojev preskusnega cikla se sestavi v skladu z odstavkom 10 Priloge 10 k Pravilniku UN/ECE št. 49, z izjemami iz točke 7.1.1.

7.1.1 Prvi pododstavek odstavka 10 Priloge 10 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se razume na naslednji način:

Izjava o skladnosti emisij zunaj pogojev preskusnega cikla

„Izjava o skladnosti emisij zunaj pogojev preskusnega ciklavV vlogi za homologacijo proizvajalec predloži izjavo, da je družina motorjev ali vozilo v skladu z zahtevami iz te uredbe za omejitev emisij zunaj pogojev preskusnega cikla. Poleg te izjave je treba z dodatnimi preskusi preveriti skladnost z veljavnimi mejnimi vrednostmi emisij in zahtevami v zvezi z uporabo.“

▼M6

8. DOKUMENTACIJA

Odstavek 11 Priloge 10 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se razume na naslednji način:

Homologacijski organ zahteva, da proizvajalec predloži dokumentacijski paket. Ta mora vključevati opis katerega koli elementa konstrukcije in strategije za uravnavanje emisij sistema motorja ter način uravnavanja izhodnih spremenljivk, ne glede na to, ali je to uravnavanje neposredno ali posredno.

Informacije vključujejo celoten opis strategije za uravnavanje emisij. To vključuje tudi informacije o delovanju vseh pomožnih strategij za uravnavanje emisij in osnovnih strategij za uravnavanje emisij, vključno z opisom parametrov, ki jih spremeni katera koli pomožna strategija za uravnavanje emisij, in mejnih pogojev, pod katerimi deluje pomožna strategija za uravnavanje emisij, ter navedbo, katere pomožne in osnovne strategije za uravnavanje emisij bodo verjetno aktivne pod pogoji za preskusne postopke v tej prilogi.

Ta dokumentacijski paket se zagotovi v skladu z določbami oddelka 8 Priloge I k tej uredbi.

▼M10

Metodologija za oceno pomožnih strategij za uravnavanje emisij je opisana v Dodatku 2 k tej prilogi.

▼M4 —————

▼M1

Dodatek 1

Demonstracijski preskus prenosnega sistema za merjenje emisij pri homologaciji

1. UVOD

Ta dodatek opisuje postopek za demonstracijski preskus prenosnega sistema za merjenje emisij pri homologaciji.

2. PRESKUSNO VOZILO

2.1	Vozilo, ki se uporabi pri prikazovanju demonstracijskega preskusa prenosnega sistema za merjenje emisij, je reprezentativno za kategorijo vozila, namenjeno za vgradnjo motornega sistema. Vozilo je lahko prototip ali vozilo prilagojene proizvodnje.

2.2	Dokažeta se razpoložljivost in skladnost informacij o pretoku podatkov ECU (na primer v skladu z določbo iz oddelka 5 Priloge II k tej uredbi).

▼M6

2.3

Proizvajalci zagotovijo, da lahko neodvisne strani na javnih cestah preskušajo vozila s prenosnim sistemom za merjenje emisij, tako da dajo na voljo ustrezne adapterje za izpušne cevi, omogočijo dostop do signalov ECU in sprejmejo potrebne upravne ureditve. Proizvajalec lahko zaračuna primerno pristojbino iz člena 7(1) Uredbe (ES) št. 715/2007.

▼M1

3. PRESKUSNI POGOJI

▼M6

3.1 Tovor vozila

Za demonstracijski preskus prenosnega sistema za merjenje emisij se lahko tovor reproducira in se namesto njega uporabi umetni tovor.

▼M10

Tovor vozila mora biti 50–60 % največjega tovora vozila. Po dogovoru s homologacijskim organom se lahko uporabi odstopanje od navedenega razpona. Razlog za tako odstopanje se navede v poročilu o preskusu. Uporabljajo se dodatne zahteve iz Priloge II.

▼M1

3.2 Okoljski pogoji

Preskus se izvede v okoljskih pogojih iz točke 4.2 Priloge II.

3.3	Temperatura hladilne tekočine motorja mora biti v skladu s točko 4.3 Priloge II.

3.4	Gorivo, maziva in reagent Gorivo, mazalno olje in reagent za sisteme naknadne obdelave izpušnih plinov morajo biti skladni z določbami iz točk 4.4 do 4.4.3 Priloge II.

3.5	Zahteve v zvezi z vožnjo in zahteve za delovanje Zahteve v zvezi z vožnjo in zahteve za delovanje so opisane v točkah 4.5 do 4.6.8 Priloge II.

4. OCENJEVANJE EMISIJ

4.1	Izvede se preskus, pri čemer se rezultati preskusa izračunajo v skladu z oddelkom 6 Priloge II.

5. POROČILO

5.1

V tehničnem poročilu, ki opisuje demonstracijski preskus prenosnega sistema za merjenje emisij, morajo biti navedeni dejavnosti in rezultati, pri čemer morajo biti vključene vsaj naslednje informacije:

(a)

splošne informacije, kot so opisane v točkah 10.1.1 do 10.1.1.14 Priloge II;

(b)

pojasnilo, zakaj se vozila ( 8 ), uporabljena za preskus, lahko štejejo za reprezentativna za kategorijo vozila, namenjeno za vgradnjo motornega sistema;

(c)

informacije o preskusni opremi in podatke o preskusu, kot so opisani v točkah 10.1.3 do 10.1.4.8 Priloge II;

(d)

informacije o preskušenem motorju, kot so opisane v točkah 10.1.5 do 10.1.5.20 Priloge II;

(e)

informacije o vozilu, uporabljenem za preskus, kot so opisane v točkah 10.1.6 do 10.1.6.18 Priloge II;

(f)

informacije o značilnostih poti, kot so opisane v točkah 10.1.7 do 10.1.7.7 Priloge II;

(g)

informacije o trenutnih izmerjenih in izračunanih podatkih, kot so opisane v točkah 10.1.8 do 10.1.9.24 Priloge II;

(h)

informacije o povprečnih in integriranih podatkih, kot so opisane v točkah 10.1.10 do 10.1.10.12 Priloge II;

(i)

rezultate za sprejem ali zavrnitev, kot so opisani v točkah 10.1.11 do 10.1.11.13 Priloge II;

(j)

informacije o preverjanjih preskusov, kot so opisane v točkah 10.1.12 do 10.1.12.5 Priloge II.

▼M10

Dodatek 2

Metodologija za oceno pomožnih strategij za uravnavanje emisij

Homologacijski organ pri oceni pomožne strategije za uravnavanje emisij preveri vsaj, ali so izpolnjene zahteve, določene v tem dodatku.

(1)

Zvišanje emisij zaradi pomožnih strategij za uravnavanje emisij se ohrani na čim nižji ravni:

(a)

zvišanje skupnih emisij ob uporabi pomožne strategije za uravnavanje emisij se ves čas normalne uporabe vozila ohrani na čim nižji ravni.

(b)

Kadar koli je v času predhodne ocene pomožne strategije za uravnavanje emisij na trgu na voljo tehnologija ali zasnova, ki bi omogočila boljše uravnavanje emisij, se ta tehnologija ali zasnova uporabi brez neupravičenih prilagoditev.

(2)

Kadar se za utemeljitev pomožne strategije za uravnavanje emisij uporabi tveganje nenadne in nepopravljive okvare motorja, se to tveganje ustrezno dokaže in dokumentira, vključno z naslednjimi informacijami:

(a)

dokaz o katastrofalni (tj. nenadni in nepopravljivi) okvari motorja priskrbi proizvajalec, in sicer skupaj z oceno tveganja, ki vključuje oceno verjetnosti uresničitve tveganja in resnosti morebitnih posledic, vključno z rezultati preskusov, opravljenih v ta namen;

(b)

kadar je med uporabo pomožne strategije za uravnavanje emisij na trgu na voljo tehnologija ali zasnova, s katero se odpravlja ali zmanjšuje navedeno tveganje, se ta tehnologija ali zasnova uporabi, kolikor je najbolj tehnično mogoče (tj. brez neupravičenih prilagoditev);

(c)

trajnost in dolgotrajna zaščita motorja ali komponent sistema za uravnavanje emisij pred obrabo in nepravilnim delovanjem se ne štejeta za sprejemljiv razlog za sprejetje pomožne strategije za uravnavanje emisij.

(3)

Z ustreznim tehničnim opisom se dokumentira, zakaj je za varno delovanje vozila treba uporabiti pomožne strategije za uravnavanje emisij:

(a)

dokaz o povečanem tveganju za varno delovanje vozila bi moral priskrbeti proizvajalec, in sicer skupaj z oceno tveganja, ki vključuje oceno verjetnosti uresničitve tveganja in resnosti morebitnih posledic, vključno z rezultati preskusov, opravljenih v ta namen;

(b)

kadar je med uporabo pomožne strategije za uravnavanje emisij na trgu na voljo drugačna tehnologija ali zasnova, ki bi omogočila zmanjšanje varnostnega tveganja, se ta tehnologija ali zasnova uporabi, kolikor je najbolj tehnično mogoče (tj. brez neupravičenih prilagoditev).

(4)

Z ustreznim tehničnim opisom se dokumentira, zakaj je med zagonom in ogrevanjem motorja treba uporabiti pomožne strategije za uravnavanje emisij:

(a)

dokaz o potrebi po uporabi pomožne strategije za uravnavanje emisij med zagonom motorja priskrbi proizvajalec, in sicer skupaj z oceno tveganja, ki vključuje oceno verjetnosti uresničitve tveganja in resnosti morebitnih posledic, vključno z rezultati preskusov, opravljenih v ta namen;

(b)

kadar je med uporabo pomožne strategije za uravnavanje emisij na trgu na voljo drugačna tehnologija ali zasnova, ki bi omogočila boljše uravnavanje emisij ob zagonu motorja, se ta tehnologija ali zasnova uporabi, kolikor je najbolj tehnično mogoče.

▼B

PRILOGA VII

PREVERJANJE TRAJNOSTI SISTEMOV MOTORJA

1. UVOD

1.1	V tej prilogi so navedeni postopki za izbiro motorjev, ki se preskusijo po razporedu kopičenja prevozov za ugotavljanje faktorjev poslabšanja. Faktorji poslabšanja se uporabijo v skladu z zahtevami iz točke 3.6 te priloge za emisije, izmerjene v skladu s Prilogo III.

1.2

V tej prilogi so navedena tudi z emisijami povezana in z emisijami nepovezana navodila za vzdrževanje, ki se uporabljajo za motorje, na katerih se izvaja razpored kopičenja prevozov. Takšno vzdrževanje mora biti v skladu s posegi vzdrževanja, ki se izvajajo na motorjih v prometu, in se sporoči lastnikom novih motorjev in vozil.

▼M4

1.3	Pri motorjih na kombinirano gorivo se uporablja tudi odstavek 6.5 Priloge 15 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

▼B

2. IZBIRA MOTORJEV ZA UGOTAVLJANJE FAKTORJEV POSLABŠANJA ŽIVLJENJSKE DOBE

▼M4

2.1	Izbira motorjev se opravi v skladu z odstavkom 2 Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

▼M4 —————

▼B

3. UGOTAVLJANJE FAKTORJEV POSLABŠANJA ŽIVLJENJSKE DOBE

▼M4

3.1

Zahteve za določitev faktorjev poslabšanja življenjske dobe so navedene v odstavku 3 Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 49, z izjemami, ki so določene v točkah 3.1.1 do 3.1.6.

▼M4

3.1.1

Odstavek 3.2.1.3 Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se razume na naslednji način:„3.2.1.3 Vrednosti emisij na začetni točki in na koncu življenjske dobe, izračunane v skladu z odstavkom 3.5.2, izpolnjujejo mejne vrednosti iz preglednice v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 595/2009, pri čemer lahko posamezni rezultati emisij iz preskusnih točk presegajo te mejne vrednosti.“

„3.2.1.3

Vrednosti emisij na začetni točki in na koncu življenjske dobe, izračunane v skladu z odstavkom 3.5.2, izpolnjujejo mejne vrednosti iz preglednice v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 595/2009, pri čemer lahko posamezni rezultati emisij iz preskusnih točk presegajo te mejne vrednosti.“

3.1.2

Odstavek 3.2.1.9 Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se razume na naslednji način:

„3.2.1.9

Razpored kopičenja prevozov se lahko skrajša s pospešenim staranjem na podlagi porabe goriva. To temelji na razmerju med običajno porabo goriva med uporabo in porabo goriva za cikel staranja. Razpored kopičenja prevozov se zmanjša za največ 30 odstotkov, čeprav poraba goriva za cikel staranja presega običajno porabo goriva med uporabo za več kot 30 odstotkov.“

3.1.3

Odstavek 3.5.1 Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se razume na naslednji način:

„3.5.1

Za vsako onesnaževalo, izmerjeno na preskusih WHTC in WHSC po vročem zagonu, ter na vsaki preskusni točki se v razporedu kopičenja prevozov na podlagi vseh rezultatov preskusov izvede najboljša analiza linearne regresije. Rezultati vsakega preskusa za vsako onesnaževalo se izrazijo na enako število decimalnih mest, kot je mejna vrednost za zadevno onesnaževalo, kot je prikazano v preglednici iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 595/2009, plus eno dodatno decimalno mesto. Če je bilo v skladu odstavkom 3.2.1.4 Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 49 dogovorjeno, da se na vsaki preskusni točki izvede le en preskusni cikel (WHTC ali WHSC po vročem zagonu) ter drugi preskusni cikel (WHTC ali WHSC po vročem zagonu) le na začetku in na koncu razporeda kopičenja prevozov, se regresijska analiza opravi le na podlagi rezultatov preskusov preskusnega cikla, izvedenega na vsaki preskusni točki.

Na zahtevo proizvajalca in s predhodno odobritvijo homologacijskega organa se lahko dovoli nelinearna regresija.“

3.1.4

Odstavek 3.7.1 Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se razume na naslednji način:

„3.7.1

Motorji izpolnjujejo zadevne mejne vrednosti emisij za vsako onesnaževalo, kot je navedeno v preglednici iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 595/2009, po uporabi faktorjev poslabšanja pri rezultatu preskusa, izmerjenega v skladu s Prilogo III (egas ePM). Glede na vrsto faktorja poslabšanja (FP) veljajo naslednje določbe:

(a)

multiplikativni: (egas ali ePM) * FP ≤ mejne vrednosti emisij

(b)

aditivni: (egas ali ePM) + FP ≤ mejne vrednosti emisij“

3.1.5

Odstavek 3.8.1 Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se razume na naslednji način:

„3.8.1

Skladnost proizvodnje za upoštevanje emisij se preverja na podlagi zahtev iz oddelka 7 Priloge I k tej uredbi.“

3.1.6

Odstavek 3.8.3 Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se razume na naslednji način:

„3.8.3

Za namene homologacije se v točkah 1.4.1 in 1.4.2 Dopolnila Dodatka 5 in v točkah 1.4.1 in 1.4.2 Dopolnila Dodatka 7 k Prilogi I te uredbe zabeležijo le faktorji poslabšanja iz odstavka 3.5 ali 3.6 Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 49.“

▼M4

3.2	Uporaba tržnih goriv je dovoljena za izvajanje razporeda kopičenja prevozov. Referenčno gorivo se uporablja za izvajanje preskusa emisij. ▼M4 —————

▼M4

4. VZDRŽEVANJE

Zahteve za vzdrževanje so navedene v odstavku 4 Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

▼B

4.1 Načrtovani posegi vzdrževanja, povezani z emisijami

▼M4 —————

▼B

PRILOGA VIII

EMISIJE CO2 IN PORABA GORIVA

1. UVOD

1.1	Ta priloga določa določbe in preskusne postopke za poročanje o emisijah CO2 in porabi goriva.

2. SPLOŠNE ZAHTEVE

▼M4

2.1	Splošne zahteve so navedene v odstavku 2 Priloge 12 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

▼M4 —————

▼B

3. DOLOČANJE EMISIJ CO2

▼M4

3.1

Zahteve za določanje emisij CO2 so navedene v odstavku 3 Priloge 12 k Pravilniku UN/ECE št. 49, z izjemami, ki so določene v točki 3.1.1.

3.1.1

Odstavek 3.1 in Dodatek 1 k Prilogi 12 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se za motorje in vozila na kombinirano gorivo ne uporabljata. Namesto tega se uporablja odstavek 10.3 Priloge 15 k Pravilniku UN/ECE št. 49, ki navaja dodatne zahteve za določanje CO2, specifične za kombinirano gorivo.

▼M4 —————

▼B

4. UGOTAVLJANJE PORABE GORIVA

▼M4

4.1	Zahteve za določanje porabe goriva so navedene v odstavku 4 Priloge 12 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

▼M4 —————

▼M4

Določbe o emisijah CO2 in porabi goriva za razširitev ES-homologacije za vozila, homologirana v skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009 in to uredbo, katerih referenčna masa je nad 2 380 kg, vendar ne presega 2 610 kg.

5.1

Določbe o emisijah CO2 in porabi goriva za razširitev homologacije za vozila, homologirana v skladu s to uredbo, katerih referenčna masa je nad 2 380 kg, vendar ne presega 2 610 kg, so navedene v Dodatku 1 Priloge 12 k Pravilniku UN/ECE št. 49, razen izjem, ki so določene v točkah 5.1.1 in 5.1.2.

5.1.1

Odstavek A.1.1.1 Dodatka 1 k Prilogi 12 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se razume na naslednji način:

„A.1.1.1

Ta dodatek navaja določbe in preskusne postopke za poročanje o emisijah CO2 in porabi goriva za razširitev ES-homologacije za vozila, homologirana v skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009 in to uredbo, na vozilo, katerega referenčna masa je nad 2 380 kg, vendar ne presega 2 610 kg.“

▼M10

5.1.2.

Odstavek A.1.2.1 Dodatka 1 k Prilogi 12 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se razume na naslednji način:

„A.1.2.1

Za pridobitev razširitve EU-homologacije za vozilo z motorjem, homologiranim v skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009 in to uredbo, na vozilo, katerega referenčna masa je nad 2 380 kg, vendar ne presega 2 610 kg, proizvajalec izpolni zahteve v zvezi z merjenjem emisij CO2 in porabe goriva, določene v postopkih preskusa emisij tipa 1, opisanih v Podprilogi 6 k Prilogi XXI k Uredbi Komisije (EU) 2017/1151, samo s popravki sledi hitrosti in RCB. Emisije CO2 se določijo v skladu s preglednico A6/2, brez upoštevanja rezultatov preskusa emisij kot merila, pri čemer vozilo med preskušanjem ne uporablja pomožnih strategij za uravnavanje emisij, zanj pa se upošteva visoka vrednost (VH). Poročila o preskusu, določena v delu I Dodatka 8a do vključno točke 2.1 in Dodatku 8b Priloge I k Uredbi Komisije (EU) 2017/1151, se predložijo homologacijskim organom, vključno z rezultati za emisije onesnaževal.

Proizvajalec homologacijskemu organu predloži podpisano izjavo, da vse variante in različice, za katere se zahteva razširitev, izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (ES) št. 595/2009 glede emisij pri podeljevanju homologacije in da je bil izveden preskus tipa 1 v skladu z prejšnjim odstavkom.

Obstoječe EU-homologacije za vozilo, katerega referenčna masa je nad 2 380 kg, vendar ne presega 2 610 kg, z motorjem, homologiranim v skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009, se lahko razširijo najpozneje z datumom začetka uporabe te uredbe.

Pri motorjih s kompresijskim vžigom, ki za gorivo uporabljajo etanol (ED95), se za izračun vrednosti porabe goriva uporabi fiksno razmerje med vodikom, ogljikom in kisikom, in sicer C1H2,92O0,46.“

▼M4

5.2	Razširitev homologacije v skladu s tem oddelkom za vozila na kombinirano gorivo ni možna.

▼M4 —————

▼B

PRILOGA IX

SPECIFIKACIJE REFERENČNIH GORIV

▼M4

Tehnični podatki o gorivih za preskušanje motorjev na kompresijski vžig in motorjev na kombinirano gorivo

▼M3

Tip: dizelsko gorivo (B7)

Parameter	Enota	Mejne vrednosti (1)		Preskusna metoda
Parameter	Enota	najnižja	najvišja	Preskusna metoda
Cetanski indeks		46,0		EN ISO 4264
Cetansko število (2)		52,0	56,0	EN ISO 5165
Gostota pri 15 °C	kg/m3	833,0	837,0	EN ISO 12185
Destilacija:
— točka 50 %	°C	245,0	—	EN ISO 3405
— točka 95 %	°C	345,0	360,0	EN ISO 3405
— končno vrelišče	°C	—	370,0	EN ISO 3405
Plamenišče	°C	55	—	EN ISO 2719
Motnišče	°C	—	–10	EN 23015
Viskoznost pri 40 °C	mm2/s	2,30	3,30	EN ISO 3104
Policiklični aromatski ogljikovodiki	% mase	2,0	4,0	EN 12916
Vsebnost žvepla	mg/kg	—	10,0	EN ISO 20846 EN ISO 20884
Korozija bakra, 3 ure, 50 °C		—	razred 1	EN ISO 2160
Ostanek ogljika po Conradsonu (10 % DR)	% mase	—	0,20	EN ISO 10370
Vsebnost pepela	% mase	—	0,010	EN ISO 6245
Skupaj nečistoče	mg/kg	—	24	EN 12662
Vsebnost vode	mg/kg	—	200	EN ISO 12937
Kislinsko število	mg KOH/g	—	0,10	EN ISO 6618
Lubrikativnost (premer pregledovalnika obrabe HFRR pri 60 °C)	μm	—	400	EN ISO 12156
Stabilnost oksidacije pri 110 °C (3)	h	20,0		EN 15751
FAME (4)	% vol	6,0	7,0	EN 14078
(1) Vrednosti, navedene v specifikacijah, so ,prave vrednosti‘. Pri ugotavljanju njihovih mejnih vrednosti so bile uporabljene določbe standarda ISO 4259 ,Naftni izdelki – Določanje in uporaba natančnih podatkov v zvezi s preskusnimi metodami‘, pri določanju najmanjše vrednosti pa je bila upoštevana najmanjša razlika 2R nad nič; pri določanju največje in najmanjše vrednosti je najmanjša razlika 4R (R = ponovljivost). Ne glede na ta ukrep, potreben iz tehničnih razlogov, mora proizvajalec goriv poskusiti doseči ničelno vrednost, kadar je določena največja vrednost 2R, in povprečno vrednost, kadar sta navedeni največja in najmanjša mejna vrednost. Če je treba razjasniti, ali gorivo ustreza zahtevam specifikacij, se uporabijo določbe standarda ISO 4259. (2) Območje cetanskega števila ni v skladu z zahtevami, da je najmanjše območje 4R. Vseeno se pri morebitnem sporu med dobaviteljem in uporabnikom goriva pri reševanju spora lahko uporabijo določbe standarda ISO 4259, če se namesto ene meritve raje izvede dovolj ponovnih meritev, da se doseže predpisana natančnost. (3) Čeprav je stabilnost oksidacije nadzorovana, je verjetno, da bo rok uporabnosti omejen. V zvezi s pogoji skladiščenja in življenjsko dobo se je treba posvetovati z dobaviteljem. (4) Vsebnost FAME mora ustrezati specifikacijam iz standarda EN 14214.

▼B

Tip: Etanol za motorje na kompresijski vžig z eno vrsto goriva (ED95) (1)

Parameter	Enota	Mejne vrednosti (2)		Preskusna metoda (3)
		najnižja	najvišja	Preskusna metoda (3)
Alkohol skupaj (etanol, vključno z vsebnostjo višjih nasičenih alkoholov	% m/m	92,4		EN 15721
Drugi višji nasičeni monoalkoholi (C3–C5)	% m/m		2,0	EN 15721
Metanol	% m/m		0,3	EN 15721
Gostota pri 15 °C	kg/m3	793,0	815,0	EN ISO 12185
Kislost, izračunana kot ocetna kislina	% m/m		0,0025	EN 15491
Videz		svetel in čist
Plamenišče	°C	10		EN 3679
Suhi ostanek	mg/kg		15	EN 15691
Vsebnost vode	% m/m		6,5	EN 15489 (4) EN-ISO 12937 EN 15692
Aldehidi, izračunani kot acetaldehid	% m/m		0,0050	ISO 1388-4
Estri, izračunani kot etilacetat	% m/m		0,1	ASTM D1617
Vsebnost žvepla	mg/kg		10,0	EN 15485 EN 15486
Sulfati	mg/kg		4,0	EN 15492
Onesnaženje delcev	mg/kg		24	EN 12662
Fosfor	mg/l		0,20	EN 15487
Anorganski klorid	mg/kg		1,0	EN 15484 ali EN 15492
Baker	mg/kg		0,100	EN 15488
Električna prevodnost	μS/cm		2,50	DIN 51627-4 ali prEN 15938
(1) Dodatki, kot so snovi za izboljšanje cetanske vrednosti, kot jih določi proizvajalec motorja, se lahko dodajajo etanolskemu gorivu, če to nima negativnih stranskih učinkov. Če so ti pogoji izpolnjeni, je največja dovoljena količina 10 % m/m. (2) Vrednosti, navedene v specifikaciji, so „prave vrednosti“. Pri ugotavljanju mejnih vrednosti so bile uporabljene določbe standarda ISO 4259 „Naftni proizvodi – Določanje in uporaba podatkov o natančnosti v zvezi s preskusnimi metodami“, pri določitvi najmanjše vrednosti pa je bila upoštevana najmanjša razlika 2R nad nič; pri določanju največje in najmanjše vrednosti je najmanjša razlika 4R (R = možnost ponovljivosti). Ne glede na ta ukrep, potreben iz tehničnih razlogov, mora proizvajalec goriv poskusiti doseči ničelno vrednost, kadar je določena največja vrednost 2R, in povprečno vrednost, kadar sta navedeni največja in najmanjša mejna vrednost. Če je treba razjasniti, ali gorivo ustreza specifikacijam, se uporabijo določbe standarda ISO 4259. (3) Enakovredne metode EN/ISO bodo sprejete, ko bodo izdane za vse zgoraj navedene značilnosti. (4) Če je treba razjasniti, ali gorivo ustreza specifikacijam, se uporabijo določbe standarda EN 15489.

▼M4

Tehnični podatki o gorivih za preskušanje motorjev na prisilni vžig in motorjev na kombinirano gorivo

▼M3

Tip: Bencin (E10)

Parameter	Enota	Mejne vrednosti (1)		Preskusna metoda
Parameter	Enota	najnižja	najvišja	Preskusna metoda
Raziskovalno oktansko število (RON) (2)		95,0	98,0	EN ISO 5164
Motorsko oktansko število (MON) (2)		85,0	89,0	EN ISO 5163
Gostota pri 15 °C	kg/m3	743,0	756,0	EN ISO 12185
Parni tlak (DVPE)	kPa	56,0	60,0	EN 13016-1
Vsebnost vode		največ 0,05 vol. % Videz pri – 7 °C: čist in svetel		EN 12937
Destilacija:
— uparjeno pri 70 °C	% vol	34,0	46,0	EN ISO 3405
— uparjeno pri 100 °C	% vol	54,0	62,0	EN ISO 3405
— uparjeno pri 150 °C	% vol	86,0	94,0	EN ISO 3405
— končno vrelišče	°C	170	195	EN ISO 3405
Ostanek	% vol	—	2,0	EN ISO 3405
Analiza ogljikovodikov:
— olefini	% vol	6,0	13,0	EN 22854
— aromati	% vol	25,0	32,0	EN 22854
— benzen	% vol	—	1,00	EN 22854 EN 238
— nasičene spojine	% vol	poročilo		EN 22854
Razmerje ogljik/vodik		poročilo
Razmerje ogljik/kisik		poročilo
Indukcijsko obdobje (3)	minut	480	—	EN ISO 7536
Vsebnost kisika (4)	% mase	3,3	3,7	EN 22854
Lepilo, izprano s topilom (vsebnost obstoječega lepila)	mg/100 ml	—	4	EN ISO 6246
Vsebnost žvepla (5)	mg/kg	—	10	EN ISO 20846 EN ISO 20884
Korozija bakra, 3 ure, 50 °C		—	razred 1	EN ISO 2160
Vsebnost svinca	mg/l	—	5	EN 237
Vsebnost fosforja (6)	mg/l	—	1,3	ASTM D 3231
Etanol (4)	% vol	9,0	10,0	EN 22854
(1) Vrednosti, navedene v specifikacijah, so ,prave vrednosti‘. Pri ugotavljanju njihovih mejnih vrednosti so bile uporabljene določbe standarda ISO 4259 ,Naftni izdelki – Določanje in uporaba natančnih podatkov v zvezi s preskusnimi metodami‘, pri določanju najmanjše vrednosti pa je bila upoštevana najmanjša razlika 2R nad nič; pri določanju največje in najmanjše vrednosti je najmanjša razlika 4R (R = ponovljivost). Ne glede na ta ukrep, potreben iz tehničnih razlogov, mora proizvajalec goriv poskusiti doseči ničelno vrednost, kadar je določena največja vrednost 2R, in povprečno vrednost, kadar sta navedeni največja in najmanjša mejna vrednost. Če je treba razjasniti, ali gorivo ustreza zahtevam specifikacij, se uporabijo določbe standarda ISO 4259. (2) Pri izračunu končnega rezultata v skladu s standardom EN 228:2008 se odšteje korekcijski faktor 0,2 za MON in RON. (3) Gorivo lahko vsebuje antioksidante in deaktivatorje kovin, ki se običajno uporabljajo za stabiliziranje rafinerijskih bencinskih tokov, ne smejo pa se dodajati detergenti/disperzijska sredstva in topilna olja. (4) Etanol je edina kisikova spojina, ki se namerno doda referenčnemu gorivu. Uporabljeni etanol mora biti v skladu s standardom EN 15376. (5) Zapiše se dejanska vsebnost žvepla v gorivu za preskus tipa 6. (6) Temu referenčnemu gorivu se ne sme namerno dodajati spojin, ki vsebujejo fosfor, železo, mangan ali svinec. (2) Enakovredne metode EN/ISO bodo sprejete, ko bodo izdane za vse zgoraj navedene lastnosti.

▼B

Tip: Etanol (E85)

Parameter	Enota	Mejne vrednosti (1)		Preskusna metoda
Parameter	Enota	najnižja	najvišja	Preskusna metoda
Raziskovalno oktansko število, RON		95,0	—	EN ISO 5164
Motorno oktansko število, MON		85,0	—	EN ISO 5163
Gostota pri 15 °C	kg/m3	poročilo		ISO 3675
Parni tlak	kPa	40,0	60,0	EN ISO 13016-1 (DVPE)
Vsebnost žvepla (2)	mg/kg	—	10	EN 15485 ali EN 15486
Oksidacijska stabilnost	minute	360		EN ISO 7536
Vsebnost obstoječega lepila (izprano s topilom)	mg/100 ml	—	5	EN-ISO 6246
Videz Ugotavlja se pri temperaturi okolja ali pri temperaturi 15 °C, kar je višje.		čist in svetel, na pogled brez neraztopljenih ali oborjenih onesnaževalcev		vizualni pregled
Etanol ali višji alkoholi (3)	% v/v	83	85	EN 1601 EN 13132 EN 14517 E DIN 51627-3
Višji alkoholi (C3–C8)	% v/v	—	2,0	E DIN 51627-3
Metanol	% v/v		1,00	E DIN 51627-3
Bencin (4)	% v/v	ravnotežje		EN 228
Fosfor	mg/l	0,20 (5)		EN 15487
Vsebnost vode	% v/v		0,300	EN 15489 ali EN 15692
Vsebnost anorganskega klorida	mg/l		1	EN 15492
pHe		6,5	9,0	EN 15490
Korozija bakrenega traku (3 ure pri 50 °C)	ocena	razred 1		EN ISO 2160
Kislost (kot ocetna kislina CH3COOH)	% m/m (mg/l)	—	0,0050 (40)	EN 15491
Električna prevodnost	μS/cm	1,5		DIN 51627-4 ali prEN 15938
Razmerje ogljik/vodik		poročilo
Razmerje ogljik/kisik		poročilo
(1) Vrednosti, navedene v specifikaciji, so „prave vrednosti“. Pri ugotavljanju mejnih vrednosti so bile uporabljene določbe standarda ISO 4259 „Naftni proizvodi – Določanje in uporaba podatkov o natančnosti v zvezi s preskusnimi metodami“, pri določitvi najmanjše vrednosti pa je bila upoštevana najmanjša razlika 2R nad nič; pri določanju največje in najmanjše vrednosti je najmanjša razlika 4R (R = možnost ponovljivosti). Ne glede na ta ukrep, potreben iz tehničnih razlogov, mora proizvajalec goriv poskusiti doseči ničelno vrednost, kadar je določena največja vrednost 2R, in povprečno vrednost, kadar sta navedeni največja in najmanjša mejna vrednost. Če je treba razjasniti, ali gorivo ustreza specifikacijam, se uporabijo določbe standarda ISO 4259. (2) Zapiše se dejanska vsebnost žvepla v gorivu za preskus emisij. (3) Vsebnost neosvinčenega bencina se lahko določi kot 100 minus vsota vsebnosti vode, alkoholov, MTBE in ETBE v odstotkih. (4) Temu referenčnemu gorivu se namerno ne sme dodajati spojin, ki vsebujejo fosfor, železo, mangan ali svinec. (5) Etanol, ki izpolnjuje specifikacije standarda EN 15376, je edina kisikova spojina, ki se namerno doda temu referenčnemu gorivu.

Tip: UNP

Parameter	Enota	Gorivo A	Gorivo B	Preskusna metoda
Sestava:				EN 27941
Vsebnost C3	% v/v	30 ± 2	85 ± 2
Vsebnost C4	% v/v	ravnotežje (1)	ravnotežje (1)
< C3, > C4	% v/v	največ 2	največ 2
Nenasičeni ogljikovodiki	% v/v	največ 12	največ 15
Ostanek uparjanja	mg/kg	največ 50	največ 50	EN 15470
Voda pri 0 °C		prosto	prosto	EN 15469
Skupna vsebnost žvepla, vključno z dišavo	mg/kg	največ 10	največ 10	EN 24260, ASTM D 3246, ASTM 6667
Vodikov sulfid		nič	nič	EN ISO 8819
Korozija bakrenega traku (1 uro pri 40 °C)	ocena	razred 1	razred 1	ISO 6251 (2)
Vonj		značilen	značilen
Motorsko oktansko število (3)		najmanj 89,0	najmanj 89,0	EN 589 Priloga B
(1) Ravnotežje mora biti: ravnotežje = 100 – C3 – < C3 – > C4 (2) S to metodo ni mogoče natančno določiti prisotnosti korozivnih materialov, če vzorec vsebuje antikorozijska sredstva ali druge kemikalije, ki zmanjšujejo korozivnost vzorca na bakreni trak. Zato je dodajanje takih spojin z edinim namenom vplivanja na preskusno metodo prepovedano. (3) Na zahtevo proizvajalca motorja se lahko pri izvajanju homologacijskih preskusov uporabi višje motorno oktansko število.

▼M4

Vrsta: zemeljski plin/biometan

Značilnosti	Enote	Osnova	Mejne vrednosti		Preskusni postopek
			Najmanj	Največ
			Referenčno gorivo GR
Sestava:
Metan		87	84	89
Etan		13	11	15
Ostanek (1)	% mol	—	—	1	ISO 6974
Vsebnost žvepla	mg/m3 (2)	—		10	ISO 6326-5

(1) Inertni plini + C2+ (2) Vrednost se določi pri standardnih pogojih 293,2 K (20 °C) in 101,3 kPa.

Referenčno gorivo G23
Sestava:
Metan		92,5	91,5	93,5
Ostanek (1)	% mol	—	—	1	ISO 6974
N2	% mol	7,5	6,5	8,5
Vsebnost žvepla	mg/m3 (2)	—	—	10	ISO 6326-5

(1) Inertni plini (ki niso N2) + C2+ C2+ (2) Vrednost se določi pri 293,2 K (20 °C) in 101,3 kPa.

Referenčno gorivo G25
Sestava:
Metan	% mol	86	84	88
Ostanek (1)	% mol	—	—	1	ISO 6974
N2	% mol	14	12	16
Vsebnost žvepla	mg/m3 (2)	—	—	10	ISO 6326-5
(1) Inertni plini (ki niso N2) + C2+ C2+ (2) Vrednost se določi pri 293,2 K (20 °C) in 101,3 kPa.

Referenčno gorivo G20
Sestava:
Metan	% mol	100	99	100	ISO 6974
Ostanek (1)	% mol	—	—	1	ISO 6974
N2	% mol				ISO 6974
Vsebnost žvepla	mg/m3 (2)	—	—	10	ISO 6326-5
Wobbejev indeks (neto)	MJ/m3 (3)	48,2	47,2	49,2
(1) Inertni plini (ki niso N2) + C2+ C2+. (2) Vrednost se določi pri 293,2 K (20 °C) in 101,3 kPa. (3) Vrednost se določi pri 273,2 K (0 °C) in 101,3 kPa.

▼B

PRILOGA X

VGRAJENI SISTEMI ZA DIAGNOSTIKO NA VOZILU (OBD)

1. UVOD

1.1	Ta priloga določa funkcionalne vidike vgrajenih sistemov za diagnostiko na vozilu (OBD) za uravnavanje emisij iz sistemov motorja, ki so zajeti v to uredbo.

2. SPLOŠNE ZAHTEVE

▼M4

2.1

Splošne zahteve so navedene v odstavku 2 Priloge 9A k Pravilniku UN/ECE št. 49, z izjemami, ki so opisane v točki 2.2.1 te uredbe.

▼M4

2.1.1

Odstavka 2.3.2.1 in 2.3.2.2 Priloge 9A k Pravilniku UN/ECE št. 49 se razumeta na naslednji način:

„2.3.2.1

Učinkovitost naprave za naknadno obdelavo delcev, vključno s procesi filtriranja in stalne regeneracije, se spremlja v primerjavi z mejno vrednostjo OBD iz preglednice 1 te priloge.

2.3.2.2

Pred datumoma iz člena 4(8) te uredbe in v primeru filtra za delce pri dizelskih motorjih (DPF) s stenskim pretokom se lahko proizvajalec odloči za uporabo zahtev za spremljanje učinkovitosti iz Dodatka 8 k Prilogi 9B k Pravilniku UN/ECE št. 49 namesto zahtev iz odstavka 2.3.2.1, če lahko na podlagi tehnične dokumentacije dokaže, da obstaja v primeru poslabšanja pozitivna povezava med poslabšanjem učinkovitosti filtracije in padcem tlaka (tlak delta) pri DPF v skladu s pogoji delovanja motorja, določenimi v preskusu iz Dodatka 8 k Prilogi 9B k Pravilniku UN/ECE št. 49.“

▼M4

2.2	Komisija do 31. decembra 2012 pregleda zahteve za spremljanje iz točke 2.3.2.1 Priloge 9A k Pravilniku UN/ECE št. 49. V primeru tehnične neizvedljivosti ustreznih zahtev do datumov iz člena 4(8) te uredbe Komisija predlaga ustrezno spremembo navedenih datumov.

▼M4 —————

▼B

2.4

Druga možnost odobritve

▼M4

2.4.1

Na zahtevo proizvajalca se za vozila kategorij M2 in N1, za vozila kategorij M1 in N2 z največjo tehnično dovoljeno maso obremenjenega vozila, ki ne presega 7,5 tone, ter za vozila razreda I, razreda II ter razreda A in razreda B kategorije M3, kot je opredeljeno v Prilogi I k Direktivi 2001/85/ES, z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 7,5 tone, šteje, da je skladnost z zahtevami iz Priloge XI k Uredbi (ES) št. 692/2008 enakovredna skladnosti s to prilogo na podlagi naslednjih enakih elementov:

▼M4

2.4.1.1 Standard OBD Euro 6 – plus razmerja učinkovitosti med uporabo (IUPR) v preglednici 1 Dodatka 6 K Prilogi I k Uredbi (ES) št. 692/2008 se šteje za enakovrednega črki A v preglednici 1 Dodatka 9 k Prilogi I k tej uredbi.

2.4.1.2 Standard OBD Euro 6 – 1 v preglednici 1 Dodatka 6 k Prilogi I k Uredbi (ES) št. 692/2008 se šteje za enakovrednega črki B v preglednici 1 Dodatka 9 k Prilogi I k tej uredbi.

▼M7

2.4.1.3 Standard za vgrajeno napravo za diagnostiko na vozilu Euro 6 – 2 v preglednici 1 Dodatka 6 k Prilogi I k Uredbi (ES) št. 692/2008 se šteje za enakovrednega črkama C in D v preglednici 1 Dodatka 9 k Prilogi I k tej uredbi.

▼M10

2.4.1.4 Standard OBD Euro 6 – 2 v preglednici 1 Dodatka 6 k Prilogi I k Uredbi Komisije (EU) 2017/1151 se šteje za enakovrednega črki E v preglednici 1 Dodatka 9 k Prilogi I k tej uredbi.

▼M4

2.4.1.a Če se uporabi taka druga možnost odobritve, se podatki v zvezi s sistemi OBD v točkah 3.2.12.2.7.1 do 3.2.12.2.7.4 dela 2 Dodatka 4 k Prilogi I nadomestijo s podatki iz točke 3.2.12.2.7 Dodatka 3 k Prilogi I k Uredbi (ES) št. 692/2008.

2.4.1.b Enakovrednosti iz točke 2.4.1 se uporabljajo na naslednji način:

2.4.1.b.1

Uporabljajo se mejne vrednosti vgrajenega sistema za diagnostiko (OTL) in datumi iz preglednice 1 Dodatka 9 k prilogi I k tej uredbi, ki ustrezajo dodeljeni črki, za katero se zahteva homologacija.

2.4.1.b.2

Uporabljajo se zahteve glede ukrepov za uravnavanje emisij NOx iz točk od 2.1.2.2.1 do 2.1.2.2.5 Priloge XIII.

▼B

2.4.2

►M1 ◄

Poleg zahtev iz oddelka 4 Priloge 9B k Pravilniku UN/ECE št. 49 in zahtev iz te priloge lahko proizvajalci motorjev, katerih svetovna letna proizvodnja motorjev tipa, za katerega velja ta uredba, je manj kot 500 enot na leto, pridobijo ES-homologacijo na podlagi ostalih zahtev iz te uredbe, če se sestavni deli uravnavanja emisij za sistem motorja spremljajo vsaj za neprekinjenost tokokroga, racionalnost in verodostojnost izhodnih vrednosti senzorja ter če se ta sistem za naknadno obdelavo spremlja vsaj za večjo napako v delovanju. Proizvajalci motorjev, katerih svetovna letna proizvodnja motorjev tipa, za katerega velja ta uredba, je manj kot 50 enot na leto, lahko pridobijo ES-homologacijo na podlagi zahtev iz te uredbe, če se sestavni deli uravnavanja emisij za sistem motorja spremljajo vsaj za neprekinjenost tokokroga, racionalnost in verodostojnost izhodnih vrednosti senzorja („spremljanje sestavnega dela“).

▼M1

Proizvajalec ne sme uporabljati nadomestnih določb iz te točke za več kot 500 motorjev na leto.

▼M1 —————

▼B

2.4.4

Homologacijski organ mora obvestiti Komisijo o okoliščinah vsake homologacije, ki je podeljena v skladu z oddelkoma 2.4.1 in 2.4.2.

2.5	Skladnost proizvodnje Za sistem OBD veljajo zahteve za skladnost proizvodnje iz Direktive 2007/46/ES. Če homologacijski organ odloči, da je potrebno preverjanje skladnosti proizvodnje sistema OBD, se preverjanje izvede v skladu z zahtevami iz Priloge I k tej uredbi.

▼M4

2.6

Motorji in vozila na kombinirano gorivo

2.6.1

Motorji in vozila na kombinirano gorivo izpolnjujejo zahteve, ki se uporabljajo za dizelske motorje, navedene v tej prilogi, ne glede na to, ali delujejo v načinu na kombinirano gorivo ali v dizelskem načinu.

2.6.2

Poleg tega motorji in vozila na kombinirano gorivo izpolnjujejo zahteve za OBD iz odstavka 7 Priloge 15 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

2.6.3

Določbe o drugi možnosti odobritve iz točke 2.4.1 se za vozila in motorje na kombinirano gorivo ne uporabljajo.

▼B

3. ZAHTEVE ZA UČINKOVITOST

3.1	Zahteve za učinkovitost so navedene v oddelku 5 Priloge 9B k Pravilniku UN/ECE št. 49.

3.2

Mejne vrednosti OBD

▼M4

3.2.1

Mejne vrednosti OBD, ki se uporabljajo za sistem OBD, so navedene v vrsticah „splošne zahteve“ preglednice 1 za motorje na kompresijski vžig in preglednice 2 za motorje na prisilni vžig.

3.2.2

Do konca obdobja uvajanja iz člena 4(7) se uporabljajo mejne vrednosti OBD iz vrstic „obdobje uvajanja“ preglednice 1 za motorje na kompresijski vžig in preglednice 2 za motorje na prisilni vžig.

Preglednica 1

Mejne vrednosti OBD (za motorje na kompresijski vžig, vključno z motorji na kombinirano gorivo)

	Mejna vrednost v mg/kWh
	NOx	Masa trdnih delcev
Obdobje uvajanja	1 500	25
Splošne zahteve	1 200	25

Preglednica 2

Mejne vrednosti OBD (za motorje na prisilni vžig)

	Mejna vrednost v mg/kWh
	NOx	CO
Obdobje uvajanja	1 500	7 500 (1)
Splošne zahteve	1 200	7 500
(1) Mejna vrednost se uporablja od datumov iz vrstice B preglednice 1 v Dodatku 9 k Prilogi I

▼B

4. ZAHTEVE ZA DOKAZOVANJE

▼M4

4.1	Zahteve za dokazovanje so navedene v odstavku 4 Priloge 9A k Pravilniku UN/ECE št. 49.

▼M4 —————

▼B

5. ZAHTEVE GLEDE DOKUMENTACIJE

▼M4

5.1	Zahteve glede dokumentacije so navedene v odstavku 5 Priloge 9A k Pravilniku UN/ECE št. 49. Dokumentacijski paket se zagotovi v skladu z določbami člena 5(3) in oddelka 8 Priloge I k tej uredbi.

6. ZAHTEVE ZA UČINKOVITOST MED UPORABO

6.1

Zahteve za učinkovitost med uporabo so navedene v odstavku 6 Priloge 9A k Pravilniku UN/ECE št. 49, z izjemami, ki so določene v točkah 6.1.1 do 6.1.3 te uredbe.

6.1.1

Dokumentacijski paket se zagotovi v skladu z določbami člena 5(3) in oddelka 8 Priloge 1 k tej uredbi.

6.1.2

Najmanjše razmerje učinkovitosti med uporabo

Točka 6.2.2 Priloge 9A k Pravilniku UN/ECE št. 49 se razume na naslednji način:

„Vrednost najmanjšega razmerja učinkovitosti med uporabo IUPR(min) za vse monitorje je 0,1.“

6.1.3

Pogoji iz odstavka A.1.5 Dodatka 1 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se pregledajo po koncu obdobja uvajanja iz člena 4(7) te uredbe.

6.2

Ocena učinkovitosti med uporabo v obdobju uvajanja

6.2.1

V obdobju uvajanja iz člena 4(7) se ocena učinkovitosti sistemov OBD med uporabo izvede v skladu z določbami iz Dodatka 5 te prilogi.

6.2.2

V obdobju uvajanja iz člena 4(7) skladnost sistemov OBD z zahtevami iz odstavka 6.2.3 Priloge 9A k Pravilniku UN/ECE št. 49 ni obvezna.

▼M4 —————

▼B

Dodatek 5

Ocena učinkovitosti vgrajenega sistema za diagnostiko na vozilu med uporabo v obdobju uvajanja

1. SPLOŠNO

1.1	Ta dodatek opredeljuje proces, ki ga je treba upoštevati pri oceni učinkovitosti sistema OBD med uporabo, kar zadeva določbe iz oddelka 6, v obdobju uvajanja iz člena 4(7).

2. POSTOPEK ZA OCENO UČINKOVITOSTI OBD MED UPORABO

2.1	Ocena učinkovitosti med uporabo v obdobju uvajanja, ki je določena v členu 4(7), mora zajemati program študije, ki vključuje najmanj dve študiji o učinkovitosti med uporabo, pri čemer vsaka traja 9 mesecev. Ti študiji morata biti dokončani najpozneje do 1. julija 2015.

2.2	Prva študija vsakega proizvajalca se začne izvajati, ko je prvo celotno ali dokončano vozilo, opremljeno z motorjem zadevnega proizvajalca in homologirano v skladu s to uredbo, dano v promet.

2.3	Študije mora organizirati in izvesti vsak proizvajalec v tesnem sodelovanju s homologacijskim organom, ki je podelil homologacijo zadevnih vozil ali motorjev.

2.4

Ravnanje s podatki v obdobju uvajanja iz člena 4(7)

2.4.1 Za doseganje cilja obdobja uvajanja iz člena 4(7), kar zadeva izboljšave pri ocenjevanju zahtev za učinkovitost OBD med uporabo iz Dodatka 4 k tej prilogi, morajo proizvajalci homologacijskim organom in Komisiji predložiti naslednje podatke:

(a)

podatke IUPR, ki jih morajo proizvajalci predložiti v skladu z oddelkom 6 tega dodatka;

(b)

dodatne podatke OBD, ki jih morajo proizvajalci predložiti v skladu s to uredbo in ki se lahko ali se ne obravnavajo kot zaupni;

(c)

dodatne podatke, ki jih proizvajalec predloži prostovoljno kot pomoč pri doseganju cilja obdobja uvajanja in jih lahko obravnava kot poslovno občutljive.

2.4.2 Podatki, ki se obravnavajo kot zaupni ali poslovno občutljivi v skladu s to uredbo in spadajo v kategorijo iz točke (b) ali (c) oddelka 2.4.1, se lahko posredujejo tretjim osebam, ki niso navedene v oddelku 2.4.1 in 2.4.3, če se s tem strinja proizvajalec.

2.4.3 Primeri različnih vidikov dodatnih podatkov znotraj kategorije iz točke (c) oddelka 2.4.1, ki bi se lahko upravičeno šteli za poslovno občutljive, vključujejo:

(a)

podatke, ki omogočajo, da se identiteta proizvajalca vozila ali motorja ali voznika določi ali ugotovi s primerno stopnjo verjetnosti;

(b)

podatke o tehnikah merjenja, ki se še razvijajo.

2.5	Oddelek 2.4. Dodatka 4 se uporablja v primeru težav zaradi okvarjenih ali neskladnih komunikacijskih vmesnikov.

2.6	Motorji ali vozila, pri katerih zbiranje podatkov o učinkovitosti med uporabo vpliva na učinkovitost spremljanja OBD, se obravnavajo kot neskladna.

3. PODATKI O UČINKOVITOSTI OBD MED UPORABO

3.1	Podatke o učinkovitosti OBD med uporabo, ki se bodo upoštevali pri ocenjevanju skladnosti družine motorjev OBD, mora zabeležiti sistem OBD v skladu z oddelkom 6 Priloge 9C k Pravilniku UN/ECE št. 49 in morajo biti na voljo v skladu z zahtevami iz oddelka 7 navedene priloge.

4. IZBIRA VOZILA IN MOTORJA

4.1 Izbira motorja

4.1.1 Pri vsaki od obeh študij, ki se zahtevata v oddelku 2.1, se obravnava le ena družina motorjev in ena družina motorjev OBD.

4.1.2 Če proizvajalec da pred 1. julijem 2015 na trg več kot eno družino motorjev ali družino motorjev OBD, morata študiji vključevati različne družine motorjev ali družine motorjev OBD.

4.1.3 Ena od izvedenih študij se mora opraviti z uporabo vozil, opremljenih z motorji, ki spadajo v družino motorjev z največjim obsegom prodaje, za katerega se razumno pričakuje, da se bo dosegel po 31. decembru 2013, pri čemer se upoštevajo podatki, ki jih predloži proizvajalec.

4.1.4 Motorji iz ene družine motorjev ali iz družine motorjev OBD so lahko še naprej vključeni v isto študijo, tudi če so sistemi spremljanja, s katerimi so opremljeni, iz različnih generacij ali so v različnih fazah sprememb.

4.2 Izbira vozila

4.2.1 Pravila o izbiri vozila so določena v oddelku 4.2 Dodatka 4 k tej prilogi.

5. ŠTUDIJE O UČINKOVITOSTI MED UPORABO

5.1 Zbiranje podatkov o učinkovitosti med uporabo

5.1.1 Pravila v zvezi z zbiranjem podatkov o učinkovitosti med uporabo so opredeljena v oddelku 5.1 Dodatka 4.

Ne glede na določbe iz oddelka 5.1.2 Dodatka 4 se rezultati skupine monitorjev, ki se ocenjuje, ne upoštevajo, če najmanjša vrednost 25 za imenovalec ni dosežena, razen če bi neupoštevanje podatkov pomenilo, da bi bilo za vzorčenje pri študiji, ki traja 9 mesecev, na voljo manj kot 10 vozil.

5.2 Ocena učinkovitosti med uporabo

5.2.1 Oceno učinkovitosti med uporabo je treba izvesti za vsako skupino monitorjev v družini motorjev OBD, obravnavano v segmentu vozila.

5.2.2 Dejansko razmerje učinkovitosti na skupino monitorjev za posamezni motor (IUPRg) se izračuna z uporabo števcag in imenovalcag, ki se pridobita iz sistema OBD vozila, v katerega je sistem nameščen.

5.2.3 Oceno učinkovitosti družine motorjev OBD med uporabo je treba izvesti za vsako skupino monitorjev v družini motorjev OBD, obravnavano v segmentu vozila, v skladu z določbami iz oddelka 6.5.1 te priloge.

5.2.4 Če kateri koli pogoj iz oddelka 6.5.1 te priloge ni izpolnjen, je treba to sporočiti homologacijskemu organu skupaj z oceno proizvajalca o razlogu za nastanek takega položaja in po potrebi skupaj z načrtom dela, ki ga bo proizvajalec izvajal z namenom rešitve vprašanja najpozneje za vsa vozila, ki so bila prvič registrirana v Uniji po koncu obdobja uvajanja.

6. POROČILO HOMOLOGACIJSKEMU ORGANU IN KOMISIJI

Proizvajalec mora za vsako študijo, izvedeno v skladu z določbami tega dodatka, predložiti homologacijskemu organu in Komisiji poročilo o učinkovitosti družine motorjev OBD med uporabo, ki vključuje naslednje podatke:

6.1

seznam družin motorjev in družin motorjev OBD, ki se obravnavajo v študiji;

6.2

podatke o vozilih, ki se obravnavajo v študiji, vključno z naslednjim:

(a)

skupno število vozil, ki se obravnavajo v študiji;

(b)

število in tip segmentov vozil;

(c)

VIN in kratek opis (tip/varianta/različica) vsakega vozila;

(d)

segment, v katerega spada posamezno vozilo;

(e)

običajen tip vozil ali način delovanja za vsako posamezno vozilo;

(f)

skupno število prevoženih kilometrov posameznega vozila in/ali skupno število ur delovanja motorja;

6.3

podatke o učinkovitosti med uporabo za vsako vozilo, vključno z naslednjim:

(a)

števecg, imenovalecg in razmerje učinkovitosti med uporabo (IUPRg) za vsako skupino monitorjev;

(b)

splošni imenovalec, vrednost števca ciklov vžiga, skupno število ur delovanja motorja;

6.4

rezultate statističnih podatkov o učinkovitosti med uporabo, vključno z naslednjim:

(a)

povprečna vrednost vrednosti IUPRg vzorca;

(b)

število in delež motorjev v vzorcu, katerih IUPRg je enak ali večji od IUPRm(min).

▼M4 —————

▼B

PRILOGA XI

ES-HOMOLOGACIJA NADOMESTNIH NAPRAV ZA URAVNAVANJE ONESNAŽEVANJA KOT SAMOSTOJNIH TEHNIČNIH ENOT

1. UVOD

1.1	Ta priloga vsebuje dodatne zahteve za homologacijo nadomestnih naprav za uravnavanje onesnaževanja kot samostojnih tehničnih enot.

2. SPLOŠNE ZAHTEVE

2.1 Označevanje

2.1.1

Vsaka nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja mora imeti vsaj naslednje oznake:

(a)

ime ali blagovno znamko proizvajalca;

(b)

oznako in identifikacijsko številko dela nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja v skladu z opisnim listom, izdanim v skladu z vzorcem iz Dodatka 1.

2.1.2

Vsaka originalna nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja mora imeti vsaj naslednje oznake:

(a)

ime ali blagovno znamko proizvajalca vozila ali motorja;

(b)

oznako in identifikacijsko številko dela originalne nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja v skladu z informacijami iz točke 2.3.

2.2 Dokumentacija

2.2.1

Vsaki nadomestni napravi za uravnavanje onesnaževanja morajo biti priložene naslednje informacije:

(a)

ime ali blagovna znamka proizvajalca;

(b)

oznaka in identifikacijska številka dela nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja v skladu z opisnim listom, izdanim v skladu z vzorcem iz Dodatka 1;

(c)

vozila ali motorji, vključno z letom izdelave, za katera je nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja tipa homologirana, vključno z oznako, ki označuje, ali je nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja primerna za namestitev na vozilo, opremljeno z vgrajenim sistemom za diagnostiko na vozilu (OBD), kadar je to primerno;

(d)

navodila za namestitev.

Informacije iz te točke morajo biti na voljo v katalogu izdelkov, ki jih proizvajalec nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja razdeli med prodajna mesta.

2.2.2

Vsaki originalni nadomestni napravi za uravnavanje onesnaževanja morajo biti priložene naslednje informacije:

(a)

ime ali blagovna znamka proizvajalca vozila ali motorja;

(b)

oznaka in identifikacijska številka dela originalne nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja v skladu z informacijami, navedenimi v oddelku 2.3;

(c)

vozila ali motorji, za katera je originalna nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja tipa, kakor je naveden v točki 3.2.12.2.1 Dodatka 4 k Prilogi I, kjer je ustrezno, vključno z oznako, ki označuje, ali je originalna nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja primerna za namestitev na vozilo, opremljeno z vgrajenim sistemom za diagnostiko na vozilu (OBD);

(d)

navodila za namestitev.

Informacije iz te točke morajo biti na voljo v katalogu izdelkov, ki jih proizvajalec vozila ali motorja razdeli med prodajna mesta.

2.3

Pri originalni nadomestni napravi za uravnavanje onesnaževanja mora proizvajalec vozila ali motorja homologacijskemu organu predložiti potrebne podatke v elektronski obliki, ki omogočajo povezavo med ustreznimi številkami delov in ustrezno homologacijsko dokumentacijo.

Ti podatki vsebujejo naslednje:

(a)

oznake in tipe vozila ali motorja;

(b)

oznake in tipe originalne nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja;

(c)

številke delov originalne nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja;

(d)

homologacijsko številko ustreznih tipov motorjev ali vozil.

3. OZNAKA ES-HOMOLOGACIJE ZA SAMOSTOJNE TEHNIČNE ENOTE

3.1.	Vsaka nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja, ki je homologirana v skladu s to uredbo kot samostojna tehnična enota, mora nositi oznako ES-homologacije.

3.2

Ta oznaka je sestavljena iz pravokotnika, v katerem je vpisana mala črka „e“, in številčne oznake države članice, ki je podelila ES-homologacijo:

za Nemčijo;

za Francijo;

za Italijo;

za Nizozemsko;

za Švedsko;

za Belgijo;

za Madžarsko;

za Češko;

za Španijo;

11.

za Združeno kraljestvo;

12.

za Avstrijo;

13.

za Luksemburg;

17.

za Finsko;

18.

za Dansko;

19.

za Romunijo;

20.

za Poljsko;

21.

za Portugalsko;

23.

za Grčijo;

24.

za Irsko;

▼M2

25.

za Hrvaško;

▼B

26.

za Slovenijo;

27.

za Slovaško;

29.

za Estonijo;

32.

za Latvijo;

34.

za Bolgarijo;

36.

za Litvo;

49.

za Ciper;

50.

za Malto.

Oznaka ES-homologacije v bližini pravokotnika vključuje tudi „osnovno številko homologacije“ iz oddelka 4 homologacijske številke iz Priloge VII k Direktivi 2007/46/ES, pred katero je dvomestna številka, ki označuje zaporedno številko, dodeljeno za zadnjo večjo tehnično spremembo Uredbe (ES) št. 595/2009 ali te uredbe na dan, ko je bila podeljena ES-homologacija za samostojno tehnično enoto. Za to uredbo je ta zaporedna številka 00.

3.3	Oznaka ES-homologacije se pritrdi na nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja tako, da je jasno čitljiva in neizbrisna. Kadar koli je to mogoče, mora biti oznaka vidna pri namestitvi nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja na vozilo.

3.4	Primer oznake ES-homologacije za samostojno tehnično enoto je v Dodatku 8 k Prilogi I.

4. TEHNIČNE ZAHTEVE

4.1 Splošne zahteve

4.1.1

Nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja mora biti načrtovana, izdelana in prilagojena za vgradnjo tako, da se motorju in vozilu omogoči, da izpolnjujeta pravila, s katerimi sta bila prvotno skladna, ter da se učinkovito omejijo emisije onesnaževal med celotno običajno življenjsko dobo vozila v običajnih pogojih uporabe.

4.1.2

Nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja mora biti nameščena točno na mesto naprave za uravnavanje onesnaževanja, ki je del originalne opreme, pri čemer se položaj senzorjev za izpušne pline, temperaturo in tlak na izpušni liniji ne sme spremeniti.

4.1.3

Če ima naprava za uravnavanje onesnaževanja, ki je del originalne opreme, toplotno zaščito, mora imeti nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja enakovredno zaščito.

4.1.4

Na zahtevo prosilca za homologacijo nadomestnega sestavnega dela homologacijski organ, ki je podelil prvotno homologacijo sistema motorja, za vsak motor, ki se preskuša, na nediskriminatorni osnovi zagotovi informacije, navedene v točkah 3.2.12.2.6.8.1 in 3.2.12.2.6.8.2 v delu 1 opisnega lista, ki ga vsebuje Dodatek 4 k Prilogi I.

4.2 Splošne zahteve glede trajnosti

Nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja mora biti trajna, tj. oblikovana, izdelana in prilagojena za vgradnjo tako, da je glede na pogoje uporabe vozila čim bolj zaščitena pred korozijo in oksidacijo, ki jima je izpostavljena.

Nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja mora biti oblikovana tako, da so njeni sestavni deli, ki dejavno uravnavajo emisije, ustrezno zaščiteni pred mehanskimi udarci, s čimer se zagotovi, da so emisije onesnaževal učinkovito omejene med celotno običajno življenjsko dobo vozila v običajnih pogojih uporabe.

Prosilec za homologacijo predloži homologacijskemu organu natančne podatke o uporabljenem preskusu za ugotavljanje odpornosti na mehanske poškodbe in rezultate tega preskusa.

4.3 Zahteve glede emisij

▼M4

4.3.1 Opis postopka za ocenjevanje emisij

Motorji iz točke (a) člena 16(4), opremljeni s celotnim sistemom za uravnavanje emisij, vključno z nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja tipa, za katerega se zahteva homologacija, se preskusijo s preskusi, ki so primerni za predvideno uporabo iz Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, da se primerja njegova učinkovitost z originalnim sistemom za uravnavanje emisij v skladu s postopkom, opisanim v točkah 4.3.1.1 in 4.3.1.2.

▼B

4.3.1.1

Kadar nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja ne vključuje celotnega sistema za uravnavanje emisij, se le nova originalna oprema ali novi originalni nadomestni sestavni deli za uravnavanje onesnaževanja uporabijo za zagotovitev celotnega sistema.

4.3.1.2

Sistem za uravnavanje emisij se mora starati v skladu s postopkom iz točke 4.3.2.4, nato pa se ponovno preskusi, da se ugotovi trajnost emisij.

Trajnost nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja se določi s primerjavo dveh zaporednih sklopov preskusov emisij izpušnih plinov.

(a)

Prvi sklop vključuje nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja, ki je bila utečena z 12 cikli WHSC.

(b)

Drugi sklop vključuje nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja, ki je bila izpostavljena staranju v skladu s postopki, opisanimi spodaj.

Če homologacija velja za različne tipe motorjev istega proizvajalca motorjev in če imajo različni tipi motorjev vgrajen enak sistem za uravnavanje onesnaževanja, ki je del originalne opreme, se lahko preskus omeji na najmanj dva motorja, izbrana po dogovoru s homologacijskim organom.

4.3.2 Postopek za ocenjevanje emisij nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja

4.3.2.1

Motor ali motorji morajo imeti vgrajeno novo napravo za uravnavanje onesnaževanja, ki je del originalne opreme, v skladu s členom 16(4).

▼M4

Sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov se prekondicionrira z 12 cikli WHSC. Po tem prekondicioniranju se motorji preskusijo v skladu s preskusnimi postopki WHDC iz Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49. Izvedejo se trije preskusi izpušnih plinov za vsak ustrezen tip.

▼B

Preskusni motorji z originalnim sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov ali originalnim nadomestnim sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov morajo ustrezati mejnim vrednostim v skladu s homologacijo motorja ali vozila.

4.3.2.2

Preskus izpušnih plinov z nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja

Nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja, ki jo je treba oceniti, se vgradi v sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki se preskuša v skladu z zahtevami iz točke 4.3.2.1, s čimer se nadomesti zadevna naprava za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki je del originalne opreme.

▼M4

Sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov z vgrajeno nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja se nato prekondicionira z 12 cikli WHSC. Po tem prekondicioniranju se motorji preskusijo v skladu s preskusnimi postopki WHDC iz Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49. Izvedejo se trije preskusi izpušnih plinov za vsak ustrezen tip.

▼B

4.3.2.3

Začetno ocenjevanje emisij onesnaževal iz motorjev, opremljenih z nadomestnimi napravami za uravnavanje onesnaževanja

Zahteve v zvezi z emisijami motorjev, opremljenih z nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja, se štejejo za izpolnjene, če rezultati posameznega s predpisi urejenega onesnaževala (CO, HC, NMHC, metan, NOx, NH3, masa in število delcev, kot je primerno za homologacijo motorja) izpolnjujejo naslednje pogoje:

(1)

M ≤ 0,85S + 0,4G;

(2)

M ≤ G,

pri čemer je:

srednja vrednost emisij enega onesnaževala, ki se izračuna na podlagi treh preskusov z nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja;

srednja vrednost emisij enega onesnaževala, ki se izračuna na podlagi treh preskusov z originalno ali originalno nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja;

mejna vrednost emisij enega onesnaževala v skladu s homologacijo vozila.

▼M6

4.3.2.4

Trajnost uravnavanja emisij

Sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki se je preskušal v skladu s točko 4.3.2.2 in ima vgrajeno nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja, je predmet postopkov za ocenjevanje trajnosti iz Dodatka 3.

▼B

4.3.2.5

Preskus izpušnih plinov z nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja, ki je bila izpostavljena staranju

Sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki je bil izpostavljen staranju in ima vgrajeno nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja, ki je bila izpostavljena staranju, se vgradi v preskusni motor, ki se je uporabil v točkah 4.3.2.1 in 4.3.2.2.

▼M4

Sistemi za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki so bili izpostavljeni staranju, se prekondicionirajo z 12 cikli WHSC, nato pa se preskusijo s postopki WHDC iz Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49. Izvedejo se trije preskusi izpušnih plinov za vsak ustrezen tip.

4.3.2.6

Določanje faktorja staranja za nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja

Faktor staranja za vsako onesnaževalo je razmerje med uporabljenimi vrednostmi emisij na koncu življenjske dobe in na začetku kopičenja prevozov (npr. če so emisije onesnaževala A na začetku kopičenja prevozov 1,50 g/kWh, emisije na koncu življenjske dobe pa 1,82 g/kWh, potem je faktor staranja 1,82/1,50 = 1,21).

▼B

4.3.2.7

Ocenjevanje emisij onesnaževal iz motorjev, opremljenih z nadomestnimi napravami za uravnavanje onesnaževanja

Zahteve v zvezi z emisijami motorjev, opremljenih z nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja, ki je bila izpostavljena staranju (v skladu s točko 4.3.2.5), se štejejo za izpolnjene, če rezultati posameznega s predpisi urejenega onesnaževala (CO, HC, NMHC, metan, NOx, NH3, masa in število delcev, kot je primerno za homologacijo motorja) izpolnjujejo naslednji pogoj:

M × AF ≤ G

pri čemer je:

srednja vrednost emisij enega onesnaževala, ki se izračuna na podlagi treh preskusov s prekondicionirano nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja pred izpostavitvijo staranju (npr. rezultati iz oddelka 4.3.2);

faktor staranja za eno onesnaževalo;

mejna vrednost emisij enega onesnaževala v skladu s homologacijo vozila.

4.3.3 Tehnološka družina nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja

Proizvajalec lahko opredeli tehnološko družino nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja glede na osnovne značilnosti, ki so skupne vsem napravam v družini.

Nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja spada v isto tehnološko družino nadomestnih naprav za uravnavanje onesnaževanja, če:

(a)

ima enak mehanizem za uravnavanje emisij (oksidacijski katalizator, tristezni katalizator, filter za delce, selektivna katalitična redukcija za NOx itd.);

(b)

ima substrat iz enakega materiala (enaka vrsta keramike ali enaka vrsta kovine);

(c)

ima enak tip substrata z enako gostoto celic;

(d)

je narejena iz enakih katalitično aktivnih materialov in, če je materialov več, ima enako razmerje med katalitično aktivnimi materiali;

(e)

ima enako skupno količino katalitično aktivnih materialov;

(f)

ima enako prevleko, naneseno z istim postopkom.

4.3.4 Ocenjevanje trajnosti emisij nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja z uporabo faktorja staranja za tehnološko družino.

Kadar proizvajalec opredeli tehnološko družino nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja, se lahko uporabijo postopki iz točke 4.3.2 za določitev faktorjev staranja za vsako onesnaževalo za osnovnega člana te družine. Prostornina motorja, na katerem se izvajajo ti preskusi, mora biti najmanj [0,75 dm3] na cilinder.

4.3.4.1 Določitev trajnosti emisij družinskih članov.

Šteje se lahko, da ima nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja A, ki je del družine in naj bi se vgradila v motor s prostornino CA, enake faktorje staranja kot osnovna nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja P, določena glede na prostornino motorja CP, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

VA/CA ≥ VP/CP

pri čemer je:

prostornina substrata (v dm3) nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja A;

prostornina substrata (v dm3) osnovne nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja P iz iste družine, ter

se pri obeh motorjih uporabi enaka metoda za regeneracijo morebitnih naprav za uravnavanje emisij, vgrajenih v originalni sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov. Ta zahteva velja le, kadar so naprave, ki potrebujejo regeneracijo, vgrajene v originalni sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov.

Če so ti pogoji izpolnjeni, se lahko trajnost emisij drugih članov družine določi na podlagi rezultatov emisij (S) zadevnega člana družine, ki se določijo v skladu z zahtevami iz točk 4.3.2.1, 4.3.2.2 in 4.3.2.3 in z uporabo faktorjev staranja, določenih za osnovnega člana te družine.

▼M6

4.3.5 Goriva

V primeru, opisanem v točki 1.1.2 Priloge I, se preskusni postopek iz točk 4.3.1 do 4.3.2.7 te priloge izvaja z gorivi, ki jih navede proizvajalec originalnega sistema motorja. Vendar se po dogovoru s homologacijskim organom postopek za ocenjevanje trajnosti, opisan v Dodatku 3 in naveden v točki 4.3.2.4, lahko izvede samo z gorivom, ki predstavlja najmanj ugoden primer glede staranja.

▼B

4.4 Zahteve glede protitlaka v izpušnem sistemu

Protitlak ne sme povzročiti, da celotni izpušni sistem preseže vrednost, določeno v skladu s točko 4.1.2 Priloge I.

4.5 Zahteve glede združljivosti s sistemom OBD (velja samo za nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja, namenjene za vgradnjo v vozila, opremljena s sistemom OBD)

4.5.1

Dokazovanje združljivosti s sistemom OBD je potrebno samo, če je bila originalna naprava za uravnavanje onesnaževanja vključena v sistem nadzora OBD.

4.5.2

Združljivost nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja s sistemom OBD se dokaže z uporabo postopkov iz Priloge X k tej uredbi in Priloge 9B k Pravilniku UN/ECE št. 49 za nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja, namenjene za vgradnjo v motorje ali vozila, homologirana v skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009 in to uredbo.

4.5.3

Določbe iz Pravilnika UN/ECE št. 49, ki veljajo za sestavne dele, razen za naprave za uravnavanje onesnaževanja, se ne uporabljajo.

4.5.4

Proizvajalec nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja lahko uporabi postopek prekondicioniranja in preskusni postopek, ki sta bila uporabljena med prvotno homologacijo. V tem primeru homologacijski organ, ki je podelil prvotno homologacijo motorja vozila, na zahtevo in na nediskriminatorni osnovi sestavi dodatek o preskusnih pogojih k Dodatku 4 Priloge I, ki vsebuje število in tip ciklov prekondicioniranja ter tip preskusnega cikla, ki ga je uporabil proizvajalec originalne opreme za preskušanje sistema OBD naprave za uravnavanje onesnaževanja.

4.5.5

Zaradi preverjanja pravilne namestitve in delovanja vseh drugih sestavnih delov, ki jih nadzira sistem OBD, sistem OBD pred vgradnjo nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja ne sme kazati napak in ne sme imeti shranjenih kod napak. Za ta namen se lahko uporabi ocena stanja sistema OBD po končanih preskusih iz točk 4.3.2 do 4.3.2.7.

4.5.6

Indikator nepravilnega delovanja se ne sme aktivirati med delovanjem vozila, ki se zahteva v točkah 4.3.2 do 4.3.2.7.

▼M6

4.6 Zahteve glede združljivosti z ukrepi za uravnavanje emisij NOx (velja samo za nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja, namenjene za vgradnjo v vozila, opremljena s senzorji za neposredno merjenje koncentracije NOx v izpušnih plinih)

4.6.1

Dokazovanje združljivosti z ukrepi za uravnavanje emisij NOx je potrebno samo, če je bila originalna naprava za uravnavanje onesnaževanja nadzorovana v prvotni konfiguraciji.

4.6.2

Združljivost nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja z ukrepi za uravnavanje emisij NOx se dokaže z uporabo postopkov iz Priloge XIII k tej uredbi za nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja, namenjene za vgradnjo v motorje ali vozila, homologirana v skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009 in to uredbo.

4.6.3

Določbe iz Pravilnika UN/ECE št. 49, ki veljajo za sestavne dele, razen za naprave za uravnavanje onesnaževanja, se ne uporabljajo.

4.6.4

Proizvajalec nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja lahko uporabi postopek prekondicioniranja in preskusni postopek, ki sta bila uporabljena med prvotno homologacijo. V tem primeru homologacijski organ, ki je podelil prvotno homologacijo motorja vozila, na zahtevo in na nediskriminatorni osnovi sestavi opisni list kot dodatek k opisnemu listu iz Dodatka 4 k Prilogi I, ki vsebuje število in tip ciklov prekondicioniranja ter tip preskusnega cikla, ki ga je uporabil proizvajalec originalne opreme za preskušanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx naprave za uravnavanje onesnaževanja.

4.6.5

Točka 4.5.5 se uporablja za ukrepe za uravnavanje emisij NOx, ki se nadzirajo s sistemom OBD.

▼B

5. SKLADNOST PROIZVODNJE

5.1	Ukrepe za zagotavljanje skladnosti proizvodnje je treba sprejeti v skladu s členom 12 Direktive 2007/46/ES.

5.2

Posebne določbe

5.2.1

Preverjanja iz oddelka 2.2 Priloge X k Direktivi 2007/46/ES vključujejo preverjanje skladnosti z značilnostmi, kot so določene v točki „tip naprave za uravnavanje onesnaževanja“ člena 2(8) Uredbe (ES) št. 692/2008.

5.2.2

Za uporabo člena 12(2) Direktive 2007/46/ES se lahko izvedejo preskusi iz oddelka 4.3 te priloge (zahteve glede emisij). V tem primeru lahko imetnik homologacije zaprosi, da se kot osnova za primerjavo ne uporabi naprava za uravnavanje onesnaževanja, ki je del originalne opreme, temveč nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja, uporabljena med homologacijskimi preskusi (ali drug vzorec, ki dokazano ustreza homologiranemu tipu). Vrednosti emisij, izmerjene na preverjanem vzorcu, nato povprečno ne smejo presegati srednjih vrednosti, izmerjenih na referenčnem vzorcu, za več kot 15 %.

Dodatek 1

VZOREC OPISNEGA LISTA

Opisni list št. …

o ES-homologaciji nadomestnih naprav za uravnavanje onesnaževanja

Naslednji podatki se predložijo v treh izvodih in morajo vsebovati kazalo. Morebitne risbe morajo biti dovolj podrobne in predložene v ustreznem merilu ter formatu A4 ali zložene na ta format. Morebitne fotografije morajo biti dovolj podrobne.

Če so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote upravljani elektronsko, morajo biti dodani podatki o njihovem delovanju.

0. SPLOŠNO

0.1 Oznaka (tovarniško ime proizvajalca): …

0.2 Tip: …

0.2.1

Trgovska imena (če obstajajo): …

0.3 Podatki za identifikacijo tipa: …

0.5 Ime in naslov proizvajalca: …

0.7 Za sestavne dele in samostojne tehnične enote mesto in način pritrditve oznake ES-homologacije: …

0.8 Imena in naslovi proizvodnih obratov: …

0.9 Ime in naslov pooblaščenega zastopnika proizvajalca (po potrebi): …

1. OPIS NAPRAVE

1.1 Tip nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja: (oksidacijski katalizator, tristezni katalizator, katalizator SCR, filter za delce itd.) …

1.2 Risbe nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja, ki prikazujejo predvsem vse značilnosti, navedene v točki „tip naprave za uravnavanje onesnaževanja“ iz člena 2 Uredbe (EU) št. 582/2011: …

1.3 Opis tipa motorja in vozila ali tipov, katerim je namenjena nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja: …

1.3.1

Številke in/ali simboli, ki označujejo tipe motorja in vozila: …

1.3.2

Številke in/ali simboli, ki označujejo originalne naprave za uravnavanje onesnaževanja, katerim je namenjena nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja: …

1.3.3

Ali je nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja združljiva z zahtevami za sisteme OBD (da/ne) ( 9 )

1.3.4

Ali je nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja združljiva z obstoječimi sistemi za nadzor vozila/motorja (da/ne) (9)

1.4 Opis in risbe, ki prikazujejo položaj nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja glede na izpušne kolektorje motorja: …

▼M10 —————

▼B

Dodatek 2

VZOREC CERTIFIKATA O ES-HOMOLOGACIJI

(Največji format: A4 (210 mm × 297 mm))

CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI

Upravni žig

Sporočilo o:

—

ES-homologaciji (1), …,

—

razširitvi ES-homologacije (1), …,

—

zavrnitvi ES-homologacije (1), …,

—

preklicu ES-homologacije (1), …

sestavnega dela/samostojne tehnične enote ( 10 )

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 595/2009, kakor se izvaja z Uredbo (EU) št. 582/2011.

Uredba (ES) št. 595/2009 ali Uredba (EU) št. 582/2011, kakor je bila nazadnje spremenjena z …

Številka ES-homologacije: …

Razlog za razširitev: …

ODDELEK I

0.1 Oznaka (tovarniško ime proizvajalca): …

0.2 Tip: …

0.3 Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na sestavnem delu/samostojni tehnični enoti ( 11 ) (identifikacijska številka dela): …

0.3.1. Mesto te oznake: …

0.5 Ime in naslov proizvajalca: …

0.7 Za sestavne dele in samostojne tehnične enote: mesto in način pritrditve oznake ES-homologacije: …

0.8 Imena in naslovi proizvodnih obratov: …

0.9 Ime in naslov zastopnika proizvajalca: …

ODDELEK II

1. Dodatne informacije

1.1 Znamka in tip nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja (oksidacijski katalizator, tristezni katalizator, katalizator SCR, filter za delce itd.): …

1.2 Tipi motorjev ali vozil, za katere se tip naprave za uravnavanje onesnaževanja uporablja kot nadomestni del: …

1.3 Tipi motorjev, za katere se je preskusila nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja: …

1.3.1 Ali je nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja združljiva z zahtevami za sisteme OBD (da/ne) (10) : …

2. Tehnična služba, pristojna za izvajanje preskusov: …

3. Datum poročila o preskusu: …

4. Številka poročila o preskusu: …

5. Pripombe: …

6. Kraj: …

7. Datum: …

8. Podpis: …

Priloge

Opisna dokumentacija

Poročilo o preskusu

▼M6

Dodatek 3

Postopek za ocenjevanje trajnosti uravnavanja emisij v nadomestni napravi za uravnavanje onesnaževanja

1.	V tem dodatku je določen postopek za ocenjevanje trajnosti iz točke 4.3.2.4 Priloge XI v zvezi z uravnavanjem emisij nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja.

OPIS POSTOPKA ZA OCENJEVANJE TRAJNOSTI

2.1	Postopek za ocenjevanje trajnosti vključuje fazo zbiranja podatkov in razpored kopičenja prevozov.

2.2

Faza zbiranja podatkov

2.2.1

Izbrani motor, opremljen s celovitim sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov z vgrajeno nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja, se ohladi na temperaturo okolja in opravi se en preskusni cikel WHTC po hladnem zagonu v skladu z odstavkoma 7.6.1 in 7.6.2 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

2.2.2

Takoj po preskusnem ciklu WHTC po hladnem zagonu se na motorju izvede devet zaporednih preskusnih ciklov WHTC po vročem zagonu v skladu z odstavkom 7.6.4 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

2.2.3

Zaporedje preskusov iz točk 2.2.1 in 2.2.2 se izvede v skladu z navodili iz odstavka 7.6.5 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

2.2.4

Namesto tega se ustrezni podatki lahko zberejo med vožnjo polno obremenjenega vozila, opremljenega z izbranim sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov z vgrajeno nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja. Preskus se lahko opravi bodisi na cesti v skladu z zahtevami v zvezi z vožnjo iz točk 4.5 do 4.5.5 Priloge II k tej uredbi s celovitim beleženjem podatkov o vožnji bodisi na ustreznem dinamometru z valji. Če se izbere preskus na cesti, se vozilo vozi v preskusnem ciklu po hladnem zagonu, kot je določen v Dodatku 5 k tej prilogi, čemur sledi devet preskusnih ciklov po vročem zagonu, ki so enaki preskusnemu ciklu po hladnem zagonu, in sicer tako, da je delo motorja enako tistemu, doseženemu v skladu s točkama 2.2.1 in 2.2.2. Če se izbere preskus na dinamometru z valji, se simulirani naklon ceste za izvedbo preskusnega cikla iz Dodatka 5 prilagodi tako, da motor razvije moč, ki je enaka tisti, ki jo razvije v ciklu WHTC.

2.2.5

Če homologacijski organ oceni, da podatki o temperaturi, pridobljeni v skladu s točko 2.2.4, niso realni, navedene podatke zavrne in zahteva bodisi ponovitev preskusa bodisi izvedbo preskusa v skladu s točkami 2.2.1, 2.2.2 in 2.2.3.

2.2.6

Temperatura v nadomestni napravi za uravnavanje onesnaževanja se beleži med celotnim zaporedjem preskusov, in sicer na mestu z najvišjo temperaturo.

2.2.7

Če se mesto z najvišjo temperaturo skozi čas spreminja ali ga je težko opredeliti, je treba temperaturo substrata katalizatorja beležiti večkrat na ustreznih mestih.

2.2.8

Število in mesta meritev temperature po dogovoru s homologacijskim organom izbere proizvajalec na podlagi dobre inženirske presoje.

2.2.9

Po dogovoru s homologacijskim organom se lahko uporabi ena vrednost temperature substrata katalizatorja ali temperatura na vstopu v katalizator, če se izkaže, da je večkratno merjenje temperature substrata katalizatorja neizvedljivo ali preveč oteženo.

Slika 1

Primer razporeditve senzorjev temperature v generični napravi za naknadno obdelavo

Slika 2

Primer razporeditve senzorjev temperature za filter za delce pri dizelskih motorjih

2.2.10

Temperatura se med zaporedjem preskusov meri in beleži najmanj enkrat na sekundo (s frekvenco najmanj 1 Hz).

2.2.11

Izmerjene vrednosti temperature se razporedijo v histogram, v katerem temperaturni interval ni večji od 10 °C. V primeru iz točke 2.2.7 se v histogram zabeleži najvišja temperatura, izmerjena vsako sekundo. Vsak stolpec histograma prikazuje skupno frekvenco v sekundah za izmerjene vrednosti temperature iz posameznega intervala.

2.2.12

Določiti je treba čas v urah, ki ustreza posameznemu temperaturnemu intervalu, in ga v skladu z vrednostmi iz preglednice 1 ekstrapolirati na življenjsko dobo nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja. Ekstrapolacija temelji na predpostavki, da en cikel WHTC ustreza 20 km vožnje.

Preglednica 1

Življenjska doba nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja za posamezne kategorije vozil ter enakovredno število preskusnih ciklov WHTC in ur delovanja

Kategorija vozila	Število prevoženih kilometrov (km)	Enakovredno število preskusnih ciklov WHTC	Enakovredno število ur
Sistemi motorjev, vgrajeni v vozila kategorij M1, N1 in N2	114 286	5 714	2 857
Sistemi motorjev, vgrajeni v vozila kategorije N2, kategorije N3, pri katerih največja tehnično dovoljena masa ne presega 16 ton, ter kategorije M3 razredov I, II, A in B, pri katerih največja tehnično dovoljena masa presega 7,5 tone.	214 286	10 714	5 357
Sistemi motorjev, vgrajeni v vozila kategorije N3, pri katerih največja tehnično dovoljena masa presega 16 ton, ter kategorije M3 razredov III in B, pri katerih največja tehnično dovoljena masa presega 7,5 tone.	500 000	25 000	12 500

2.2.13

Fazo zbiranja podatkov je dovoljeno izvesti hkrati za različne naprave.

2.2.14

Pri sistemih, ki delujejo z aktivno regeneracijo, se beležijo število, dolžina in temperatura regeneracij, do katerih pride med zaporedjem preskusov iz točk 2.2.1 in 2.2.2. Če do aktivnih regeneracij ne pride, se zaporedje ciklov po vročem zagonu iz točke 2.2.2 podaljša, da vključuje najmanj dve aktivni regeneraciji.

2.2.15

S primerno metodo, na primer s postopkom odvajanja in tehtanja, opisanim v Dodatku 6, se zabeleži celotna poraba maziva v g/h v obdobju zbiranja podatkov. V ta namen motor deluje 24 ur in v tem času se izvaja zaporedje preskusnih ciklov WHTC. Če porabe olja ni mogoče izmeriti natančno, lahko proizvajalec za določitev porabe maziva po dogovoru s homologacijskim organom uporabi naslednji možnosti:

(a)

privzeto vrednost 30 g/h,

(b)

vrednost, ki jo je zahteval proizvajalec, na podlagi zanesljivih podatkov in informacij ter dogovora s homologacijskim organom.

2.3

Izračun enakovrednega časa staranja, ki ustreza referenčni temperaturi

2.3.1

Vrednosti temperature, zabeležene v skladu s točkami 2.2 do 2.2.15, se znižajo na referenčno temperaturo Tr , ki jo je zahteval proizvajalec po dogovoru s homologacijskim organom in je znotraj razpona vrednosti temperature, zabeleženih v fazi zbiranja podatkov.

2.3.2

V primeru iz točke 2.2.13 je lahko vrednost Tr pri posameznih napravah različna.

2.3.3

Enakovreden čas staranja, ki ustreza referenčni temperaturi, se za vsak interval iz točke 2.2.11 izračuna z naslednjo enačbo:

enačba 1:

pri čemer je:

R toplotna reaktivnost nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja.

Uporabijo se naslednje vrednosti:

—

dizelski oksidacijski katalizator (DOC): 18 050 ,

—

kataliziran DPF: 18 050 ,

—

SCR ali oksidacijski katalizator za amoniak (AMOX) na osnovi železovega zeolita (Fe-Z): 5 175 ,

—

SCR na osnovi bakrovega zeolita (Cu-Z): 11 550 ,

—

SCR na osnovi vanadija (V): 5 175 ,

—

LNT (redukcijski lovilnik NOx): 18 050 ;

Tr referenčna temperatura v K;

sredinska temperatura v K temperaturnega intervala i, ki ji je izpostavljena nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja v fazi zbiranja podatkov in je zabeležena v histogramu temperature;

čas v urah, ki ustreza temperaturi

in je prilagojen na celotno življenjsko dobo, npr. če histogram predstavlja 5 ur in je življenjska doba v skladu s preglednico 1 4 000 ur, se vsi časovni vnosi v histogramu pomnožijo s

;

enakovreden čas staranja v urah, v katerem se nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja, izpostavljena temperaturi Tr , postara toliko, kot bi se postarala zaradi izpostavljenosti temperaturi

v času

;

i številka intervala, pri čemer 1 pomeni interval z najnižjo temperaturo in n vrednost za interval z najvišjo temperaturo.

2.3.4

Skupni enakovreden čas trajanja se izračuna z naslednjo enačbo:

enačba 2:

pri čemer je:

AT skupni enakovreden čas staranja v urah, v katerem se nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja, izpostavljena temperaturi Tr , postara toliko, kot bi se v svoji življenjski dobi postarala zaradi izpostavljenosti temperaturi

v času

vsakega intervala i v histogramu;

enakovreden čas staranja v urah, v katerem se nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja, izpostavljena temperaturi Tr , postara toliko, kot bi se postarala zaradi izpostavljenosti temperaturi

v času

;

i številka intervala, pri čemer 1 pomeni interval z najnižjo temperaturo in n vrednost za interval z najvišjo temperaturo.

n skupno število temperaturnih intervalov.

2.3.5

V primeru iz točke 2.2.13 se vrednost AT izračuna za vsako napravo.

2.4

Razpored kopičenja prevozov

2.4.1 Splošne zahteve

2.4.1.1

Razpored kopičenja prevozov omogoča pospešitev staranja nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja na podlagi informacij, zbranih v fazi zbiranja podatkov iz točke 2.2.

2.4.1.2

Razpored kopičenja prevozov vključuje razpored kopičenja toplotnega staranja in razpored kopičenja porabe maziva v skladu s točko 2.4.4.6. Če so nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja nameščene za sestavnim delom filtra za naknadno obdelavo (npr. filtrom za delce pri dizelskih motorjih), proizvajalcu po dogovoru s homologacijskim organom morda ni treba izvesti razporeda kopičenja porabe maziva. Razpored kopičenja toplotnega staranja in razpored kopičenja porabe maziva vključujeta ponavljajoča se zaporedja toplotnega staranja oziroma porabe maziva.

2.4.1.3

Pri nadomestnih naprav za uravnavanje onesnaževanja, ki delujejo z aktivno regeneracijo, se zaporedje toplotnega staranja dopolni z načinom aktivne regeneracije.

2.4.1.4

Pri razporedih kopičenja prevozov, ki vključujejo tako razpored kopičenja toplotnega staranja kot tudi razpored kopičenja porabe maziva, se zaporedji obeh razporedov izvajata izmenično, tako da vsakemu zaporedju toplotnega staranja, ki ga je treba izvesti, sledi zaporedje porabe maziva.

2.4.1.5

Razpored kopičenja prevozov je dovoljeno izvesti hkrati za različne naprave. V tem primeru se za vse naprave določi enoten razpored kopičenja prevozov.

2.4.2 Razpored kopičenja toplotnega staranja

2.4.2.1

Z razporedom kopičenja toplotnega staranja se simulira učinek toplotnega staranja na delovanje nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja do konca njene življenjske dobe.

2.4.2.2

2.4.2.3

Temperature se beležijo v najmanj dveh zaporedjih toplotnega staranja. Prvo zaporedje, ki se izvede za ogrevanje, se za namene zbiranja podatkov o temperaturi ne upošteva.

2.4.2.4

Temperatura se beleži na ustreznih mestih, izbranih v skladu s točkami 2.2.6 do 2.2.9, najmanj enkrat na sekundo (s frekvenco najmanj 1 Hz).

2.4.2.5

Dejanski čas staranja, ki ustreza zaporedjem toplotnega staranja iz točke 2.4.2.3, se izračuna v skladu z naslednjima enačbama:

enačba 3:

enačba 4:

pri čemer je:

dejanski čas staranja v urah, v katerem se nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja, izpostavljena temperaturi Tr , postara toliko, kot bi se postarala zaradi izpostavljenosti temperaturi Ti v drugem i;

Ti temperatura v K, izmerjena v drugem i v vsakem zaporedju toplotnega staranja;

R toplotna reaktivnost nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja. Proizvajalec vrednost R, ki jo je treba uporabiti, določi po dogovoru s homologacijskim organom. Namesto tega se lahko uporabijo naslednje privzete vrednosti:

—

dizelski oksidacijski katalizator (DOC): 18 050 ,

—

kataliziran DPF: 18 050 ,

—

SCR ali oksidacijski katalizator za amoniak (AMOX) na osnovi železovega zeolita (Fe-Z): 5 175 ,

—

SCR na osnovi bakrovega zeolita (Cu-Z): 11 550 ,

—

SCR na osnovi vanadija (V): 5 175 ,

—

LNT (redukcijski lovilnik NOx): 18 050 ;

Tr referenčna temperatura v K, ki je enaka vrednosti v enačbi 1;

AE dejanski čas staranja v urah, v katerem se nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja, izpostavljena temperaturi Tr , postara toliko, kot bi se postarala zaradi izpostavljenosti med trajanjem zaporedja toplotnega staranja;

v času

vsakega intervala i v histogramu;

i zaporedno število meritve temperature;

p skupno število meritev temperature;

nc številka zaporedja toplotnega staranja, ki se izvede za zbiranje podatkov o temperaturi, v skladu s točko 2.4.2.3;

C skupno število zaporedij toplotnega staranja, ki se izvedejo za zbiranje podatkov o temperaturi.

2.4.2.6

Skupno število zaporedij toplotnega staranja, ki jih je treba vključiti v razpored kopičenja prevozov, se določi z naslednjo enačbo:

enačba 5:

NTS = AT/AE

pri čemer je:

NTS skupno število zaporedij toplotnega staranja, ki jih je treba izvesti med razporedom kopičenja prevozov;

v času

vsakega intervala i v histogramu;

2.4.2.7

Dovoljeno je znižati vrednost NTS in posledično skrajšati razpored kopičenja prevozov, tako da se z enim ali več naslednjimi ukrepi povišajo vrednosti temperature, ki jim je izpostavljena vsaka naprava v posameznem načinu cikla staranja:

(a)

izolacija izpušne cevi,

(b)

premik nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja bližje izpušnemu kolektorju,

(c)

umetno povišanje temperature izpušnih plinov,

(d)

optimizacija nastavitev motorja brez bistvene spremembe značilnosti motorja glede emisij.

2.4.2.8

Pri uporabi ukrepov iz točk 2.4.4.6 in 2.4.4.7 skupni čas staranja, izračunan na podlagi vrednosti NTS , ne sme biti krajši od 10 odstotkov življenjske dobe iz preglednice 1, npr. pri vozilu kategorije N1 vrednost NTS ob predpostavki, da vsako zaporedje traja 1 uro, ne sme biti nižja od 286.

2.4.2.9

Dovoljeno je povišati vrednost NTS in posledično podaljšati razpored kopičenja prevozov, tako da se z enim ali več naslednjimi ukrepi znižajo vrednosti temperature v posameznem načinu cikla staranja:

(a)

premik nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja dlje od izpušnega kolektorja,

(b)

umetno znižanje temperature izpušnih plinov,

(c)

optimizacija nastavitev motorja.

2.4.2.10

V primeru iz točke 2.4.1.5 velja naslednje:

2.4.2.10.1

Vrednost NTS je enaka za vse naprave, tako da je mogoče določiti enoten razpored kopičenja prevozov.

2.4.2.10.2

Da bi dosegli enako vrednost NTS za vse naprave, se zanje izračuna prva vrednost NTS , pri čemer ima vsaka naprava svoji vrednosti AT in AE.

2.4.2.10.3

Če se izračunane vrednosti NTS med seboj razlikujejo, se na napravi ali napravah, za katere je treba vrednost NTS spremeniti, med zaporedji toplotnega staranja iz točke 2.4.2.3 uporabi eden ali več ukrepov iz točk 2.4.2.7 do 2.4.2.10, da bi vplivali na izmerjeno vrednost Ti in tako ustrezno pospešili ali upočasnili umetno staranje zadevne naprave ali zadevnih naprav.

2.4.2.10.4

Izračunajo se nove vrednosti NTS, ki ustrezajo novim vrednostim temperature Ti , dobljenim v točki 2.4.2.10.3.

2.4.2.10.5

Koraki iz točk 2.4.2.10.3 in 2.4.2.10.4 se ponavljajo, dokler se vrednosti NTS , dobljene za vsako napravo v sistemu, ne ujemajo.

2.4.2.10.6

Vrednosti Tr, ki se uporabijo za izračun različnih vrednosti NTS iz točk 2.4.2.10.4 in 2.4.2.10.5, so enake vrednostim, ki se uporabijo v točkah 2.3.2 in 2.3.5 za izračun vrednosti AT za vsako napravo.

2.4.2.11

V primeru sklopa nadomestnih naprav za uravnavanje onesnaževanja, ki sestavljajo sistem v smislu člena 3(25) Direktive 2007/46/ES, se za toplotno staranje naprav lahko uporabi ena od naslednjih dveh možnosti:

2.4.2.11.1

v skladu s točko 2.4.2.10 se lahko naprave v sklopu starajo ločeno ali skupaj;

2.4.2.11.2

če je sklop sestavljen tako, da naprav ni mogoče ločiti (npr. DOC in SCR v skupnem ohišju), se toplotno staranje sklopa izvede pri najvišji vrednosti NTS .

2.4.3 Spremenjeni razpored kopičenja toplotnega staranja za naprave, ki delujejo z aktivno regeneracijo

2.4.3.1

S spremenjenim razporedom kopičenja toplotnega staranja za naprave, ki delujejo z aktivno regeneracijo, se simulira učinek staranja zaradi toplotne obremenitve in aktivne regeneracije na nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja ob koncu njene življenjske dobe.

2.4.3.2

Motor, ki se uporabi za izvedbo razporeda kopičenja prevozov in je opremljen s sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov z vgrajeno nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja, deluje v najmanj treh spremenjenih zaporedjih toplotnega staranja, pri čemer vsako vključuje zaporedje toplotnega staranja iz Dodatka 4, ki mu sledi popolna aktivna regeneracija in v katerem najvišja temperatura, dosežena v sistemu za naknadno obdelavo, ne sme biti nižja od najvišje temperature, zabeležene v fazi zbiranja podatkov.

2.4.3.3

Temperature se beležijo v najmanj dveh spremenjenih zaporedjih toplotnega staranja. Prvo zaporedje, ki se izvede za ogrevanje, se za namene zbiranja podatkov o temperaturi ne upošteva.

2.4.3.4

Da bi se čim bolj skrajšal čas med zaporedjem toplotnega staranja iz Dodatka 4 in aktivno regeneracijo, ki mu sledi, lahko proizvajalec po vsakem zaporedju toplotnega staranja iz Dodatka 4 umetno sproži aktivno regeneracijo z delovanjem motorja v ustaljenem načinu, ki omogoča znatno nastajanje saj. V tem primeru se tudi ustaljeni način šteje za del spremenjenega zaporedja toplotnega staranja iz točke 2.4.3.2.

2.4.3.5

Dejanski čas staranja, ki ustreza posameznemu spremenjenemu zaporedju toplotnega staranja, se izračuna v skladu z enačbama 3 in 4.

2.4.3.6

Skupno število spremenjenih zaporedij toplotnega staranja, ki jih je treba izvesti med razporedom kopičenja prevozov, se izračuna z enačbo 5.

2.4.3.7

Dovoljeno je znižati vrednost NTS in posledično skrajšati razpored kopičenja prevozov, tako da se z enim ali več ukrepi iz točke 2.4.2.7 povišajo vrednosti temperature v posameznem načinu spremenjenega zaporedja toplotnega staranja.

2.4.3.8

Vrednost NTS , ki se lahko zniža z ukrepi iz točke 2.4.3.7, se lahko zniža tudi s povišanjem najvišje temperature pri aktivni regeneraciji v spremenjenem zaporedju toplotnega staranja, pri čemer temperatura substrata v nobenih okoliščinah ne sme preseči 800 °C.

2.4.3.9

Vrednost NTS ne sme v nobenem primeru znašati manj kot 50 odstotkov števila aktivnih regeneracij, ki jim je v svoji življenjski dobi izpostavljena nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja, pri čemer se število aktivnih regeneracij izračuna z naslednjo enačbo:

enačba 5:

pri čemer je:

NAR število zaporedij aktivnih regeneracij v življenjski dobi nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja;

tWHTC enakovredno število ur iz preglednice 1, ki ustreza kategoriji vozil, ki ji je namenjena nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja;

tAR trajanje aktivne regeneracije v urah;

tBAR čas med dvema zaporednima aktivnima regeneracijama v urah.

2.4.3.10

Če zaradi uporabe najmanjšega števila spremenjenih zaporedij toplotnega staranja iz točke 2.4.3.9 vrednost AE × NTS , izračunana z enačbo 4, presega vrednost AT, izračunano z enačbo 2, se lahko trajanje posameznega načina v zaporedju toplotnega staranja iz Dodatka 4, vključenem v spremenjeno zaporedje toplotnega staranja iz točke 2.4.3.2, sorazmerno skrajša, da se doseže AE × NTS = AT.

2.4.3.11

Dovoljeno je povišati vrednost NTS in posledično podaljšati razpored kopičenja prevozov, tako da se z enim ali več ukrepi iz točke 2.4.2.9 znižajo vrednosti temperature v posameznem načinu zaporedja toplotnega staranja in aktivne regeneracije.

2.4.3.12

V primeru iz točke 2.4.1.5 se uporabljata točki 2.4.2.10 in 2.4.2.11.

2.4.4 Razpored kopičenja porabe maziva

2.4.4.1

Z razporedom kopičenja porabe maziva se simulira učinek staranja zaradi zastrupitve s kemikalijami ali nastajanja usedlin kot posledice porabe maziva na delovanje naprave za uravnavanje onesnaževanja ob koncu njene življenjske dobe.

2.4.4.2

Količina porabljenega maziva v g/h se za najmanj 24 zaporedij toplotnega staranja ali ustrezno število spremenjenih zaporedij toplotnega staranja določi s primerno metodo, na primer s postopkom odvajanja in tehtanja, opisanim v Dodatku 6. Uporablja se sveže mazivo.

2.4.4.3

Motor mora biti opremljen z oljnim koritom s konstantno prostornino za preprečitev potrebe po dolivanju, saj raven olja vpliva na stopnjo porabe olja. Lahko se uporabi katera koli primerna metoda, na primer metoda, opisana v standardu ASTM D7156–09.

2.4.4.4

Teoretičen čas v urah, potreben za izvedbo razporeda kopičenja toplotnega staranja ali ustreznega spremenjenega razporeda kopičenja toplotnega staranja, v katerem bi se dosegla enaka poraba maziva kot v življenjski dobi nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja, se izračuna z naslednjo enačbo:

enačba 6:

pri čemer je:

tTAS teoretično trajanje razporeda kopičenja prevozov v urah, potrebno, da se doseže enaka poraba maziva kot v življenjski dobi nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja, če razpored kopičenja prevozov vključuje samo serijo zaporednih zaporedij toplotnega staranja ali zaporednih spremenjenih zaporedij toplotnega staranja;

LCRWHTC stopnja porabe maziva v g/h, določena v skladu s točko 2.2.15;

tWHTC enakovredno število ur iz preglednice 1, ki ustreza kategoriji vozil, ki ji je namenjena nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja;

LCRTAS stopnja porabe maziva v g/h, določena v skladu s točko 2.4.4.2.

2.4.4.5

Število zaporedij toplotnega staranja ali spremenjenih zaporedij toplotnega staranja, ki ustreza tTAS , se izračuna z naslednjim razmerjem:

enačba 7:

pri čemer je:

N število zaporedij toplotnega staranja ali spremenjenih zaporedij toplotnega staranja, ki ustreza tTAS ;

tTAS teoretično trajanje razporeda kopičenja prevozov, v urah, potrebno, da se doseže enaka poraba maziva kot v življenjski dobi nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja, če razpored kopičenja prevozov vključuje samo serijo zaporednih zaporedij toplotnega staranja ali zaporednih spremenjenih zaporedij toplotnega staranja;

tTS trajanje enega zaporedja toplotnega staranja ali spremenjenega zaporedja toplotnega staranja v urah.

2.4.4.6

Vrednost N se primerja z vrednostjo NTS , izračunano v skladu s točko 2.4.2.6 ali, pri napravah, ki delujejo z aktivno regeneracijo, v skladu s točko 2.4.3.5. Če je N NTS , razporedu kopičenja toplotnega staranja ni treba dodati razporeda kopičenja porabe maziva. Če je N NTS , se razporedu kopičenja toplotnega staranja doda razpored kopičenja porabe maziva.

2.4.4.7

Razporeda kopičenja porabe maziva morda ni treba dodati, če se ob povečanju porabe maziva, kot je opisano v točki 2.4.4.8.4, zahtevana poraba maziva doseže že z izvedbo ustreznega razporeda kopičenja toplotnega staranja, ki vključuje izvedbo NTS zaporedij toplotnega staranja ali spremenjenih zaporedij toplotnega staranja.

2.4.4.8

Sestava razporeda kopičenja porabe maziva

2.4.4.8.1

Razpored kopičenja porabe maziva vključuje določeno število večkrat ponovljenih zaporedij kopičenja porabe maziva, pri čemer se zaporedja porabe maziva in zaporedja toplotnega staranja ali spremenjena zaporedja toplotnega staranja izvajajo izmenično.

2.4.4.8.2

Vsako zaporedje porabe maziva vključuje ustaljeni način pri stalni obremenitvi in vrtilni frekvenci, pri čemer sta izbrani obremenitev in vrtilna frekvenca takšni, da je poraba maziva največja, dejansko toplotno staranje pa najmanjše. Način po dogovoru s homologacijskim organom določi proizvajalec na podlagi dobre inženirske presoje.

2.4.4.8.3

Trajanje posameznega zaporedja porabe maziva se določi na naslednji način:

2.4.4.8.3.1

Motor deluje v ustreznem časovnem obdobju pri obremenitvi in vrtilni frekvenci, ki ju določi proizvajalec v skladu s točko 2.4.4.8.2, poraba maziva v g/h pa se določi s primerno metodo, na primer s postopkom odvajanja in tehtanja, opisanim v Dodatku 6. Mazivo je treba menjati v priporočenih intervalih.

2.4.4.8.3.2

Trajanje posameznega zaporedja porabe maziva se izračuna z naslednjo enačbo:

enačba 8:

pri čemer je:

tLS trajanje enega zaporedja porabe maziva v urah;

LCRWHTC stopnja porabe maziva v g/h, določena v skladu s točko 2.2.15;

tWHTC enakovredno število ur iz preglednice 1, ki ustreza kategoriji vozil, ki ji je namenjena nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja;

LCRTAS stopnja porabe maziva v g/h, določena v skladu s točko 2.4.4.2;

LCRLAS stopnja porabe maziva v g/h, določena v skladu s točko 2.4.4.8.3.1;

tTS trajanje enega zaporedja toplotnega staranja iz Dodatka 4 ali spremenjenega zaporedja toplotnega staranja iz točke 2.4.3.2 v urah;

NTS skupno število zaporedij toplotnega staranja ali spremenjenih zaporedij toplotnega staranja, ki jih je treba izvesti med razporedom kopičenja prevozov.

2.4.4.8.4

Da bi preprečili prekomerno kopičenje pepela na sprednji strani nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja, stopnja porabe maziva ne sme doseči 0,5 odstotka stopnje porabe pogonskega goriva.

2.4.4.8.5

K vrednosti AE, izračunani z enačbo 4, je dovoljeno prišteti toplotno staranje zaradi izvedbe zaporedja porabe maziva.

2.4.5 Sestava celotnega razporeda kopičenja prevozov

2.4.5.1

Razpored kopičenja prevozov vključuje izmenično izvajanje zaporedja toplotnega staranja ali, kadar je to primerno, spremenjenega zaporedja toplotnega staranja in zaporedja porabe maziva. Navedeni vzorec se ponovi NTS -krat, pri čemer je NTS vrednost, izračunana v skladu s točko 2.4.2 ali, kadar je to primerno, točko 2.4.3. Primer celotnega razporeda kopičenja prevozov je podan v Dodatku 7. Diagram z opisom sestave celotnega razporeda kopičenja prevozov je prikazan v Dodatku 8.

2.4.6 Izvedba razporeda kopičenja prevozov

2.4.6.1

Z motorjem, opremljenim s sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov z vgrajeno nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja, se izvede razpored kopičenja prevozov iz točke 2.4.5.1.

2.4.6.2

Motor, ki se uporabi za izvedbo razporeda kopičenja prevozov, se lahko razlikuje od motorja, ki se uporabi v fazi zbiranja podatkov in je v vsakem primeru motor, za katerega je bila zasnovana nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja, ki je v postopku homologacije, in motor, ki ga je treba preskusiti glede emisij, iz točke 2.4.3.2.

2.4.6.3

Če ima motor, ki se uporabi za izvedbo razporeda kopičenja prevozov, prostornino, ki je najmanj 20 % večja od prostornine motorja, ki se uporabi v fazi zbiranja podatkov, mora biti njegov izpušni sistem opremljen z obvodom, s katerim se v izbranih pogojih staranja doseže pretok izpušnih plinov, ki je čim bolj podoben tistemu, doseženem pri motorju, ki se uporabi v fazi zbiranja podatkov.

2.4.6.4

V primeru iz točke 2.4.6.2 mora biti motor, ki se uporabi za izvedbo razporeda kopičenja prevozov, homologiran v skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009. Če so naprave, ki se preskušajo, namenjene vgradnji v sistem motorja, ki vključuje sistem za vračanje izpušnih plinov (EGR), mora biti s sistemom EGR opremljen tudi sistem motorja, ki se uporabi za izvedbo razporeda kopičenja prevozov. Če naprave, ki se preskušajo, niso namenjene vgradnji v sistem motorja, ki vključuje sistem EGR, tudi sistem motorja, ki se uporabi za izvedbo razporeda kopičenja prevozov, ne sme biti opremljen s sistemom EGR.

2.4.6.5

Mazivo in gorivo, ki se uporabita v razporedu kopičenja prevozov, morata biti čim bolj podobna tistima, ki se uporabita v fazi zbiranja podatkov iz točke 2.2. Mazivo mora biti v skladu s priporočilom proizvajalca motorja, za katerega je zasnovana naprava za uravnavanje onesnaževanja. Uporabljena goriva morajo biti tržna goriva, ki izpolnjujejo ustrezne zahteve iz Direktive 98/70/ES. Na zahtevo proizvajalca se lahko uporabijo tudi referenčna goriva v skladu s to uredbo.

2.4.6.6

V okviru vzdrževanja se mazivo menja, in sicer v intervalih, ki jih določi proizvajalec motorja, uporabljenega v fazi zbiranja podatkov.

2.4.6.7

V primeru sistema SCR se v skladu s strategijo, ki jo opredeli proizvajalec nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja, vbrizga sečnina.

▼M6

Dodatek 4

Zaporedje za toplotno staranje

Način	Vrtilna frekvenca (v % visoke vrtilne frekvence prostega teka)	Obremenitev (v % pri dani vrtilni frekvenci )	Čas (v sekundah)
1	2,92	0,58	626
2	45,72	1,58	418
3	38,87	3,37	300
4	20,23	11,36	102
5	11,37	14,90	62
6	32,78	18,52	370
7	53,12	20,19	410
8	59,53	34,73	780
9	78,24	54,38	132
10	39,07	62,85	212
11	47,82	62,94	188
Regenerativni način (če je primerno)	Se opredeli (glej točko 2.4.3.4)	Se opredeli (glej točko 2.4.3.4)	Se opredeli (glej točko 2.4.3.4)
Način porabe maziva (če je primerno)	Se opredeli v skladu s točko 2.4.4.8.2	Se opredeli v skladu s točko 2.4.4.8.2	Se opredeli v skladu s točko 2.4.4.8.3

Opomba: Zaporedje načinov 1 do 11 sledi naraščajoči obremenitvi, da se čim bolj poviša temperatura izpušnih plinov v načinih z visoko obremenitvijo. Za optimizacijo temperature izpušnih plinov se po dogovoru s homologacijskim organom ta vrstni red lahko spremeni, če to lahko prispeva k skrajšanju dejanskega časa staranja.

▼C1

Dodatek 5

Preskusni cikel za zbiranje podatkov na dinamometru z valji ali na cesti

▼M6

Čas	Hitrost	Čas	Hitrost	Čas	Hitrost	Čas	Hitrost	Čas	Hitrost	Čas	Hitrost	Čas	Hitrost
s	km/h	s	km/h	s	km/h	s	km/h	s	km/h	s	km/h	s	km/h
1	0	261	22,38	521	35,46	781	18,33	1 041	39,88	1 301	66,39	1 561	86,88
2	0	262	24,75	522	36,81	782	18,31	1 042	41,25	1 302	66,74	1 562	86,7
3	0	263	25,55	523	37,98	783	18,05	1 043	42,07	1 303	67,43	1 563	86,81
4	0	264	25,18	524	38,84	784	17,39	1 044	43,03	1 304	68,44	1 564	86,81
5	0	265	23,94	525	39,43	785	16,35	1 045	44,4	1 305	69,52	1 565	86,81
6	0	266	22,35	526	39,73	786	14,71	1 046	45,14	1 306	70,53	1 566	86,81
7	2,35	267	21,28	527	39,8	787	11,71	1 047	45,44	1 307	71,47	1 567	86,99
8	5,57	268	20,86	528	39,69	788	7,81	1 048	46,13	1 308	72,32	1 568	87,03
9	8,18	269	20,65	529	39,29	789	5,25	1 049	46,79	1 309	72,89	1 569	86,92
10	9,37	270	20,18	530	38,59	790	4,62	1 050	47,45	1 310	73,07	1 570	87,1
11	9,86	271	19,33	531	37,63	791	5,62	1 051	48,68	1 311	73,03	1 571	86,85
12	10,18	272	18,23	532	36,22	792	8,24	1 052	50,13	1 312	72,94	1 572	87,14
13	10,38	273	16,99	533	34,11	793	10,98	1 053	51,16	1 313	73,01	1 573	86,96
14	10,57	274	15,56	534	31,16	794	13,15	1 054	51,37	1 314	73,44	1 574	86,85
15	10,95	275	13,76	535	27,49	795	15,47	1 055	51,3	1 315	74,19	1 575	86,77
16	11,56	276	11,5	536	23,63	796	18,19	1 056	51,15	1 316	74,81	1 576	86,81
17	12,22	277	8,68	537	20,16	797	20,79	1 057	50,88	1 317	75,01	1 577	86,85
18	12,97	278	5,2	538	17,27	798	22,5	1 058	50,63	1 318	74,99	1 578	86,74
19	14,33	279	1,99	539	14,81	799	23,19	1 059	50,2	1 319	74,79	1 579	86,81
20	16,38	280	0	540	12,59	800	23,54	1 060	49,12	1 320	74,41	1 580	86,7
21	18,4	281	0	541	10,47	801	24,2	1 061	48,02	1 321	74,07	1 581	86,52
22	19,86	282	0	542	8,85	802	25,17	1 062	47,7	1 322	73,77	1 582	86,7
23	20,85	283	0,5	543	8,16	803	26,28	1 063	47,93	1 323	73,38	1 583	86,74
24	21,52	284	0,57	544	8,95	804	27,69	1 064	48,57	1 324	72,79	1 584	86,81
25	21,89	285	0,6	545	11,3	805	29,72	1 065	48,88	1 325	71,95	1 585	86,85
26	21,98	286	0,58	546	14,11	806	32,17	1 066	49,03	1 326	71,06	1 586	86,92
27	21,91	287	0	547	15,91	807	34,22	1 067	48,94	1 327	70,45	1 587	86,88
28	21,68	288	0	548	16,57	808	35,31	1 068	48,32	1 328	70,23	1 588	86,85
29	21,21	289	0	549	16,73	809	35,74	1 069	47,97	1 329	70,24	1 589	87,1
30	20,44	290	0	550	17,24	810	36,23	1 070	47,92	1 330	70,32	1 590	86,81
31	19,24	291	0	551	18,45	811	37,34	1 071	47,54	1 331	70,3	1 591	86,99
32	17,57	292	0	552	20,09	812	39,05	1 072	46,79	1 332	70,05	1 592	86,81
33	15,53	293	0	553	21,63	813	40,76	1 073	46,13	1 333	69,66	1 593	87,14
34	13,77	294	0	554	22,78	814	41,82	1 074	45,73	1 334	69,26	1 594	86,81
35	12,95	295	0	555	23,59	815	42,12	1 075	45,17	1 335	68,73	1 595	86,85
36	12,95	296	0	556	24,23	816	42,08	1 076	44,43	1 336	67,88	1 596	87,03
37	13,35	297	0	557	24,9	817	42,27	1 077	43,59	1 337	66,68	1 597	86,92
38	13,75	298	0	558	25,72	818	43,03	1 078	42,68	1 338	65,29	1 598	87,14
39	13,82	299	0	559	26,77	819	44,14	1 079	41,89	1 339	63,95	1 599	86,92
40	13,41	300	0	560	28,01	820	45,13	1 080	41,09	1 340	62,84	1 600	87,03
41	12,26	301	0	561	29,23	821	45,84	1 081	40,38	1 341	62,21	1 601	86,99
42	9,82	302	0	562	30,06	822	46,4	1 082	39,99	1 342	62,04	1 602	86,96
43	5,96	303	0	563	30,31	823	46,89	1 083	39,84	1 343	62,26	1 603	87,03
44	2,2	304	0	564	30,29	824	47,34	1 084	39,46	1 344	62,87	1 604	86,85
45	0	305	0	565	30,05	825	47,66	1 085	39,15	1 345	63,55	1 605	87,1
46	0	306	0	566	29,44	826	47,77	1 086	38,9	1 346	64,12	1 606	86,81
47	0	307	0	567	28,6	827	47,78	1 087	38,67	1 347	64,73	1 607	87,03
48	0	308	0	568	27,63	828	47,64	1 088	39,03	1 348	65,45	1 608	86,77
49	0	309	0	569	26,66	829	47,23	1 089	40,37	1 349	66,18	1 609	86,99
50	1,87	310	0	570	26,03	830	46,66	1 090	41,03	1 350	66,97	1 610	86,96
51	4,97	311	0	571	25,85	831	46,08	1 091	40,76	1 351	67,85	1 611	86,96
52	8,4	312	0	572	26,14	832	45,45	1 092	40,02	1 352	68,74	1 612	87,07
53	9,9	313	0	573	27,08	833	44,69	1 093	39,6	1 353	69,45	1 613	86,96
54	11,42	314	0	574	28,42	834	43,73	1 094	39,37	1 354	69,92	1 614	86,92
55	15,11	315	0	575	29,61	835	42,55	1 095	38,84	1 355	70,24	1 615	87,07
56	18,46	316	0	576	30,46	836	41,14	1 096	37,93	1 356	70,49	1 616	86,92
57	20,21	317	0	577	30,99	837	39,56	1 097	37,19	1 357	70,63	1 617	87,14
58	22,13	318	0	578	31,33	838	37,93	1 098	36,21	1 358	70,68	1 618	86,96
59	24,17	319	0	579	31,65	839	36,69	1 099	35,32	1 359	70,65	1 619	87,03
60	25,56	320	0	580	32,02	840	36,27	1 100	35,56	1 360	70,49	1 620	86,85
61	26,97	321	0	581	32,39	841	36,42	1 101	36,96	1 361	70,09	1 621	86,77
62	28,83	322	0	582	32,68	842	37,14	1 102	38,12	1 362	69,35	1 622	87,1
63	31,05	323	0	583	32,84	843	38,13	1 103	38,71	1 363	68,27	1 623	86,92
64	33,72	324	3,01	584	32,93	844	38,55	1 104	39,26	1 364	67,09	1 624	87,07
65	36	325	8,14	585	33,22	845	38,42	1 105	40,64	1 365	65,96	1 625	86,85
66	37,91	326	13,88	586	33,89	846	37,89	1 106	43,09	1 366	64,87	1 626	86,81
67	39,65	327	18,08	587	34,96	847	36,89	1 107	44,83	1 367	63,79	1 627	87,14
68	41,23	328	20,01	588	36,28	848	35,53	1 108	45,33	1 368	62,82	1 628	86,77
69	42,85	329	20,3	589	37,58	849	34,01	1 109	45,24	1 369	63,03	1 629	87,03
70	44,1	330	19,53	590	38,58	850	32,88	1 110	45,14	1 370	63,62	1 630	86,96
71	44,37	331	17,92	591	39,1	851	32,52	1 111	45,06	1 371	64,8	1 631	87,1
72	44,3	332	16,17	592	39,22	852	32,7	1 112	44,82	1 372	65,5	1 632	86,99
73	44,17	333	14,55	593	39,11	853	33,48	1 113	44,53	1 373	65,33	1 633	86,92
74	44,13	334	12,92	594	38,8	854	34,97	1 114	44,77	1 374	63,83	1 634	87,1
75	44,17	335	11,07	595	38,31	855	36,78	1 115	45,6	1 375	62,44	1 635	86,85
76	44,51	336	8,54	596	37,73	856	38,64	1 116	46,28	1 376	61,2	1 636	86,92
77	45,16	337	5,15	597	37,24	857	40,48	1 117	47,18	1 377	59,58	1 637	86,77
78	45,64	338	1,96	598	37,06	858	42,34	1 118	48,49	1 378	57,68	1 638	86,88
79	46,16	339	0	599	37,1	859	44,16	1 119	49,42	1 379	56,4	1 639	86,63
80	46,99	340	0	600	37,42	860	45,9	1 120	49,56	1 380	54,82	1 640	86,85
81	48,19	341	0	601	38,17	861	47,55	1 121	49,47	1 381	52,77	1 641	86,63
82	49,32	342	0	602	39,19	862	49,09	1 122	49,28	1 382	52,22	1 642	86,77
83	49,7	343	0	603	40,31	863	50,42	1 123	48,58	1 383	52,48	1 643	86,77
84	49,5	344	0	604	41,46	864	51,49	1 124	48,03	1 384	52,74	1 644	86,55
85	48,98	345	0	605	42,44	865	52,23	1 125	48,2	1 385	53,14	1 645	86,59
86	48,65	346	0	606	42,95	866	52,58	1 126	48,72	1 386	53,03	1 646	86,55
87	48,65	347	0	607	42,9	867	52,63	1 127	48,91	1 387	52,55	1 647	86,7
88	48,87	348	0	608	42,43	868	52,49	1 128	48,93	1 388	52,19	1 648	86,44
89	48,97	349	0	609	41,74	869	52,19	1 129	49,05	1 389	51,09	1 649	86,7
90	48,96	350	0	610	41,04	870	51,82	1 130	49,23	1 390	49,88	1 650	86,55
91	49,15	351	0	611	40,49	871	51,43	1 131	49,28	1 391	49,37	1 651	86,33
92	49,51	352	0	612	40,8	872	51,02	1 132	48,84	1 392	49,26	1 652	86,48
93	49,74	353	0	613	41,66	873	50,61	1 133	48,12	1 393	49,37	1 653	86,19
94	50,31	354	0,9	614	42,48	874	50,26	1 134	47,8	1 394	49,88	1 654	86,37
95	50,78	355	2	615	42,78	875	50,06	1 135	47,42	1 395	50,25	1 655	86,59
96	50,75	356	4,08	616	42,39	876	49,97	1 136	45,98	1 396	50,17	1 656	86,55
97	50,78	357	7,07	617	40,78	877	49,67	1 137	42,96	1 397	50,5	1 657	86,7
98	51,21	358	10,25	618	37,72	878	48,86	1 138	39,38	1 398	50,83	1 658	86,63
99	51,6	359	12,77	619	33,29	879	47,53	1 139	35,82	1 399	51,23	1 659	86,55
100	51,89	360	14,44	620	27,66	880	45,82	1 140	31,85	1 400	51,67	1 660	86,59
101	52,04	361	15,73	621	21,43	881	43,66	1 141	26,87	1 401	51,53	1 661	86,55
102	51,99	362	17,23	622	15,62	882	40,91	1 142	21,41	1 402	50,17	1 662	86,7
103	51,99	363	19,04	623	11,51	883	37,78	1 143	16,41	1 403	49,99	1 663	86,55
104	52,36	364	20,96	624	9,69	884	34,89	1 144	12,56	1 404	50,32	1 664	86,7
105	52,58	365	22,94	625	9,46	885	32,69	1 145	10,41	1 405	51,05	1 665	86,52
106	52,47	366	25,05	626	10,21	886	30,99	1 146	9,07	1 406	51,45	1 666	86,85
107	52,03	367	27,31	627	11,78	887	29,31	1 147	7,69	1 407	52	1 667	86,55
108	51,46	368	29,54	628	13,6	888	27,29	1 148	6,28	1 408	52,3	1 668	86,81
109	51,31	369	31,52	629	15,33	889	24,79	1 149	5,08	1 409	52,22	1 669	86,74
110	51,45	370	33,19	630	17,12	890	21,78	1 150	4,32	1 410	52,66	1 670	86,63
111	51,48	371	34,67	631	18,98	891	18,51	1 151	3,32	1 411	53,18	1 671	86,77
112	51,29	372	36,13	632	20,73	892	15,1	1 152	1,92	1 412	53,8	1 672	87,03
113	51,12	373	37,63	633	22,17	893	11,06	1 153	1,07	1 413	54,53	1 673	87,07
114	50,96	374	39,07	634	23,29	894	6,28	1 154	0,66	1 414	55,37	1 674	86,92
115	50,81	375	40,08	635	24,19	895	2,24	1 155	0	1 415	56,29	1 675	87,07
116	50,86	376	40,44	636	24,97	896	0	1 156	0	1 416	57,31	1 676	87,18
117	51,34	377	40,26	637	25,6	897	0	1 157	0	1 417	57,94	1 677	87,32
118	51,68	378	39,29	638	25,96	898	0	1 158	0	1 418	57,86	1 678	87,36
119	51,58	379	37,23	639	25,86	899	0	1 159	0	1 419	57,75	1 679	87,29
120	51,36	380	34,14	640	24,69	900	0	1 160	0	1 420	58,67	1 680	87,58
121	51,39	381	30,18	641	21,85	901	0	1 161	0	1 421	59,4	1 681	87,61
122	50,98	382	25,71	642	17,45	902	2,56	1 162	0	1 422	59,69	1 682	87,76
123	48,63	383	21,58	643	12,34	903	4,81	1 163	0	1 423	60,02	1 683	87,65
124	44,83	384	18,5	644	7,59	904	6,38	1 164	0	1 424	60,21	1 684	87,61
125	40,3	385	16,56	645	4	905	8,62	1 165	0	1 425	60,83	1 685	87,65
126	35,65	386	15,39	646	1,76	906	10,37	1 166	0	1 426	61,16	1 686	87,65
127	30,23	387	14,77	647	0	907	11,17	1 167	0	1 427	61,6	1 687	87,76
128	24,08	388	14,58	648	0	908	13,32	1 168	0	1 428	62,15	1 688	87,76
129	18,96	389	14,72	649	0	909	15,94	1 169	0	1 429	62,7	1 689	87,8
130	14,19	390	15,44	650	0	910	16,89	1 170	0	1 430	63,65	1 690	87,72
131	8,72	391	16,92	651	0	911	17,13	1 171	0	1 431	64,27	1 691	87,69
132	3,41	392	18,69	652	0	912	18,04	1 172	0	1 432	64,31	1 692	87,54
133	0,64	393	20,26	653	0	913	19,96	1 173	0	1 433	64,13	1 693	87,76
134	0	394	21,63	654	0	914	22,05	1 174	0	1 434	64,27	1 694	87,5
135	0	395	22,91	655	0	915	23,65	1 175	0	1 435	65,22	1 695	87,43
136	0	396	24,13	656	0	916	25,72	1 176	0	1 436	66,25	1 696	87,47
137	0	397	25,18	657	0	917	28,62	1 177	0	1 437	67,09	1 697	87,5
138	0	398	26,16	658	2,96	918	31,99	1 178	0	1 438	68,37	1 698	87,5
139	0	399	27,41	659	7,9	919	35,07	1 179	0	1 439	69,36	1 699	87,18
140	0	400	29,18	660	13,49	920	37,42	1 180	0	1 440	70,57	1 700	87,36
141	0	401	31,36	661	18,36	921	39,65	1 181	0	1 441	71,89	1 701	87,29
142	0,63	402	33,51	662	22,59	922	41,78	1 182	0	1 442	73,35	1 702	87,18
143	1,56	403	35,33	663	26,26	923	43,04	1 183	0	1 443	74,64	1 703	86,92
144	2,99	404	36,94	664	29,4	924	43,55	1 184	0	1 444	75,81	1 704	87,36
145	4,5	405	38,6	665	32,23	925	42,97	1 185	0	1 445	77,24	1 705	87,03
146	5,39	406	40,44	666	34,91	926	41,08	1 186	0	1 446	78,63	1 706	87,07
147	5,59	407	42,29	667	37,39	927	40,38	1 187	0	1 447	79,32	1 707	87,29
148	5,45	408	43,73	668	39,61	928	40,43	1 188	0	1 448	80,2	1 708	86,99
149	5,2	409	44,47	669	41,61	929	40,4	1 189	0	1 449	81,67	1 709	87,25
150	4,98	410	44,62	670	43,51	930	40,25	1 190	0	1 450	82,11	1 710	87,14
151	4,61	411	44,41	671	45,36	931	40,32	1 191	0	1 451	82,91	1 711	86,96
152	3,89	412	43,96	672	47,17	932	40,8	1 192	0	1 452	83,43	1 712	87,14
153	3,21	413	43,41	673	48,95	933	41,71	1 193	0	1 453	83,79	1 713	87,07
154	2,98	414	42,83	674	50,73	934	43,16	1 194	0	1 454	83,5	1 714	86,92
155	3,31	415	42,15	675	52,36	935	44,84	1 195	0	1 455	84,01	1 715	86,88
156	4,18	416	41,28	676	53,74	936	46,42	1 196	1,54	1 456	83,43	1 716	86,85
157	5,07	417	40,17	677	55,02	937	47,91	1 197	4,85	1 457	82,99	1 717	86,92
158	5,52	418	38,9	678	56,24	938	49,08	1 198	9,06	1 458	82,77	1 718	86,81
159	5,73	419	37,59	679	57,29	939	49,66	1 199	11,8	1 459	82,33	1 719	86,88
160	6,06	420	36,39	680	58,18	940	50,15	1 200	12,42	1 460	81,78	1 720	86,66
161	6,76	421	35,33	681	58,95	941	50,94	1 201	12,07	1 461	81,81	1 721	86,92
162	7,7	422	34,3	682	59,49	942	51,69	1 202	11,64	1 462	81,05	1 722	86,48
163	8,34	423	33,07	683	59,86	943	53,5	1 203	11,69	1 463	80,72	1 723	86,66
164	8,51	424	31,41	684	60,3	944	55,9	1 204	12,91	1 464	80,61	1 724	86,74
165	8,22	425	29,18	685	61,01	945	57,11	1 205	15,58	1 465	80,46	1 725	86,37
166	7,22	426	26,41	686	61,96	946	57,88	1 206	18,69	1 466	80,42	1 726	86,48
167	5,82	427	23,4	687	63,05	947	58,63	1 207	21,04	1 467	80,42	1 727	86,33
168	4,75	428	20,9	688	64,16	948	58,75	1 208	22,62	1 468	80,24	1 728	86,3
169	4,24	429	19,59	689	65,14	949	58,26	1 209	24,34	1 469	80,13	1 729	86,44
170	4,05	430	19,36	690	65,85	950	58,03	1 210	26,74	1 470	80,39	1 730	86,33
171	3,98	431	19,79	691	66,22	951	58,28	1 211	29,62	1 471	80,72	1 731	86
172	3,91	432	20,43	692	66,12	952	58,67	1 212	32,65	1 472	81,01	1 732	86,33
173	3,86	433	20,71	693	65,01	953	58,76	1 213	35,57	1 473	81,52	1 733	86,22
174	4,17	434	20,56	694	62,22	954	58,82	1 214	38,07	1 474	82,4	1 734	86,08
175	5,32	435	19,96	695	57,44	955	59,09	1 215	39,71	1 475	83,21	1 735	86,22
176	7,53	436	20,22	696	51,47	956	59,38	1 216	40,36	1 476	84,05	1 736	86,33
177	10,89	437	21,48	697	45,98	957	59,72	1 217	40,6	1 477	84,85	1 737	86,33
178	14,81	438	23,67	698	41,72	958	60,04	1 218	41,15	1 478	85,42	1 738	86,26
179	17,56	439	26,09	699	38,22	959	60,13	1 219	42,23	1 479	86,18	1 739	86,48
180	18,38	440	28,16	700	34,65	960	59,33	1 220	43,61	1 480	86,45	1 740	86,48
181	17,49	441	29,75	701	30,65	961	58,52	1 221	45,08	1 481	86,64	1 741	86,55
182	15,18	442	30,97	702	26,46	962	57,82	1 222	46,58	1 482	86,57	1 742	86,66
183	13,08	443	31,99	703	22,32	963	56,68	1 223	48,13	1 483	86,43	1 743	86,66
184	12,23	444	32,84	704	18,15	964	55,36	1 224	49,7	1 484	86,58	1 744	86,59
185	12,03	445	33,33	705	13,79	965	54,63	1 225	51,27	1 485	86,8	1 745	86,55
186	11,72	446	33,45	706	9,29	966	54,04	1 226	52,8	1 486	86,65	1 746	86,74
187	10,69	447	33,27	707	4,98	967	53,15	1 227	54,3	1 487	86,14	1 747	86,21
188	8,68	448	32,66	708	1,71	968	52,02	1 228	55,8	1 488	86,36	1 748	85,96
189	6,2	449	31,73	709	0	969	51,37	1 229	57,29	1 489	86,32	1 749	85,5
190	4,07	450	30,58	710	0	970	51,41	1 230	58,73	1 490	86,25	1 750	84,77
191	2,65	451	29,2	711	0	971	52,2	1 231	60,12	1 491	85,92	1 751	84,65
192	1,92	452	27,56	712	0	972	53,52	1 232	61,5	1 492	86,14	1 752	84,1
193	1,69	453	25,71	713	0	973	54,34	1 233	62,94	1 493	86,36	1 753	83,46
194	1,68	454	23,76	714	0	974	54,59	1 234	64,39	1 494	86,25	1 754	82,77
195	1,66	455	21,87	715	0	975	54,92	1 235	65,52	1 495	86,5	1 755	81,78
196	1,53	456	20,15	716	0	976	55,69	1 236	66,07	1 496	86,14	1 756	81,16
197	1,3	457	18,38	717	0	977	56,51	1 237	66,19	1 497	86,29	1 757	80,42
198	1	458	15,93	718	0	978	56,73	1 238	66,19	1 498	86,4	1 758	79,21
199	0,77	459	12,33	719	0	979	56,33	1 239	66,43	1 499	86,36	1 759	78,48
200	0,63	460	7,99	720	0	980	55,38	1 240	67,07	1 500	85,63	1 760	77,49
201	0,59	461	4,19	721	0	981	54,99	1 241	68,04	1 501	86,03	1 761	76,69
202	0,59	462	1,77	722	0	982	54,75	1 242	69,12	1 502	85,92	1 762	75,92
203	0,57	463	0,69	723	0	983	54,11	1 243	70,08	1 503	86,14	1 763	75,08
204	0,53	464	1,13	724	0	984	53,32	1 244	70,91	1 504	86,32	1 764	73,87
205	0,5	465	2,2	725	0	985	52,41	1 245	71,73	1 505	85,92	1 765	72,15
206	0	466	3,59	726	0	986	51,45	1 246	72,66	1 506	86,11	1 766	69,69
207	0	467	4,88	727	0	987	50,86	1 247	73,67	1 507	85,91	1 767	67,17
208	0	468	5,85	728	0	988	50,48	1 248	74,55	1 508	85,83	1 768	64,75
209	0	469	6,72	729	0	989	49,6	1 249	75,18	1 509	85,86	1 769	62,55
210	0	470	8,02	730	0	990	48,55	1 250	75,59	1 510	85,5	1 770	60,32
211	0	471	10,02	731	0	991	47,87	1 251	75,82	1 511	84,97	1 771	58,45
212	0	472	12,59	732	0	992	47,42	1 252	75,9	1 512	84,8	1 772	56,43
213	0	473	15,43	733	0	993	46,86	1 253	75,92	1 513	84,2	1 773	54,35
214	0	474	18,32	734	0	994	46,08	1 254	75,87	1 514	83,26	1 774	52,22
215	0	475	21,19	735	0	995	45,07	1 255	75,68	1 515	82,77	1 775	50,25
216	0	476	24	736	0	996	43,58	1 256	75,37	1 516	81,78	1 776	48,23
217	0	477	26,75	737	0	997	41,04	1 257	75,01	1 517	81,16	1 777	46,51
218	0	478	29,53	738	0	998	38,39	1 258	74,55	1 518	80,42	1 778	44,35
219	0	479	32,31	739	0	999	35,69	1 259	73,8	1 519	79,21	1 779	41,97
220	0	480	34,8	740	0	1 000	32,68	1 260	72,71	1 520	78,83	1 780	39,33
221	0	481	36,73	741	0	1 001	29,82	1 261	71,39	1 521	78,52	1 781	36,48
222	0	482	38,08	742	0	1 002	26,97	1 262	70,02	1 522	78,52	1 782	33,8
223	0	483	39,11	743	0	1 003	24,03	1 263	68,71	1 523	78,81	1 783	31,09
224	0	484	40,16	744	0	1 004	21,67	1 264	67,52	1 524	79,26	1 784	28,24
225	0	485	41,18	745	0	1 005	20,34	1 265	66,44	1 525	79,61	1 785	26,81
226	0,73	486	41,75	746	0	1 006	18,9	1 266	65,45	1 526	80,15	1 786	23,33
227	0,73	487	41,87	747	0	1 007	16,21	1 267	64,49	1 527	80,39	1 787	19,01
228	0	488	41,43	748	0	1 008	13,84	1 268	63,54	1 528	80,72	1 788	15,05
229	0	489	39,99	749	0	1 009	12,25	1 269	62,6	1 529	81,01	1 789	12,09
230	0	490	37,71	750	0	1 010	10,4	1 270	61,67	1 530	81,52	1 790	9,49
231	0	491	34,93	751	0	1 011	7,94	1 271	60,69	1 531	82,4	1 791	6,81
232	0	492	31,79	752	0	1 012	6,05	1 272	59,64	1 532	83,21	1 792	4,28
233	0	493	28,65	753	0	1 013	5,67	1 273	58,6	1 533	84,05	1 793	2,09
234	0	494	25,92	754	0	1 014	6,03	1 274	57,64	1 534	85,15	1 794	0,88
235	0	495	23,91	755	0	1 015	7,68	1 275	56,79	1 535	85,92	1 795	0,88
236	0	496	22,81	756	0	1 016	10,97	1 276	55,95	1 536	86,98	1 796	0
237	0	497	22,53	757	0	1 017	14,72	1 277	55,09	1 537	87,45	1 797	0
238	0	498	22,62	758	0	1 018	17,32	1 278	54,2	1 538	87,54	1 798	0
239	0	499	22,95	759	0	1 019	18,59	1 279	53,33	1 539	87,25	1 799	0
240	0	500	23,51	760	0	1 020	19,35	1 280	52,52	1 540	87,04	1 800	0
241	0	501	24,04	761	0	1 021	20,54	1 281	51,75	1 541	86,98
242	0	502	24,45	762	0	1 022	21,33	1 282	50,92	1 542	87,05
243	0	503	24,81	763	0	1 023	22,06	1 283	49,9	1 543	87,1
244	0	504	25,29	764	0	1 024	23,39	1 284	48,68	1 544	87,25
245	0	505	25,99	765	0	1 025	25,52	1 285	47,41	1 545	87,25
246	0	506	26,83	766	0	1 026	28,28	1 286	46,5	1 546	87,07
247	0	507	27,6	767	0	1 027	30,38	1 287	46,22	1 547	87,29
248	0	508	28,17	768	0	1 028	31,22	1 288	46,44	1 548	87,14
249	0	509	28,63	769	0	1 029	32,22	1 289	47,35	1 549	87,03
250	0	510	29,04	770	0	1 030	33,78	1 290	49,01	1 550	87,25
251	0	511	29,43	771	0	1 031	35,08	1 291	50,93	1 551	87,03
252	0	512	29,78	772	1,6	1 032	35,91	1 292	52,79	1 552	87,03
253	1,51	513	30,13	773	5,03	1 033	36,06	1 293	54,66	1 553	87,07
254	4,12	514	30,57	774	9,49	1 034	35,5	1 294	56,6	1 554	86,81
255	7,02	515	31,1	775	13	1 035	34,76	1 295	58,55	1 555	86,92
256	9,45	516	31,65	776	14,65	1 036	34,7	1 296	60,47	1 556	86,66
257	11,86	517	32,14	777	15,15	1 037	35,41	1 297	62,28	1 557	86,92
258	14,52	518	32,62	778	15,67	1 038	36,65	1 298	63,9	1 558	86,59
259	17,01	519	33,25	779	16,76	1 039	37,57	1 299	65,2	1 559	86,92
260	19,48	520	34,2	780	17,88	1 040	38,51	1 300	66,02	1 560	86,59

Dodatek 6

Postopek odvajanja in tehtanja

1. Motor se napolni z novim oljem. V primeru uporabe sistema oljnega korita s konstantno prostornino (opisanega v standardu ASTM D7156-09) mora biti med polnjenjem motorja vklopljena oljna črpalka. Doda se dovolj olja, da se napolnita motor in zunanje korito.

2. Motor se zažene in deluje v želenem preskusnem ciklu (glej točki 2.2.15 in 2.4.4.8.3.1) najmanj 1 uro.

3. Po končanem ciklu se pred zaustavitvijo motorja omogoči, da se temperatura olja stabilizira v ustaljenem stanju motorja.

4. Stehta se čista, prazna posoda za odvedeno olje.

5. Stehtajo se tudi čisti pripomočki, ki jih je treba uporabiti med odvajanjem olja (npr. krpe).

6. Olje se odvaja 10 minut z vklopljeno zunanjo oljno črpalko (če je vgrajena) in nato še 10 minut z izklopljeno črpalko. Če se sistem korita s konstantno prostornino ne uporabi, mora odvajanje olja iz motorja skupno trajati 20 minut.

7. Odvedeno olje se stehta.

8. Teža, ugotovljena v skladu s korakom 7, se odšteje od teže, ugotovljene v skladu s korakom 4. Razlika pomeni skupno težo olja, odstranjenega iz motorja in zbranega v posodi za odvedeno olje.

9. Olje je treba pazljivo vrniti v motor.

10. Stehta se prazna posoda za odvedeno olje.

11. Teža, ugotovljena v skladu s korakom 10, se odšteje od teže, ugotovljene v skladu s korakom 4. Rezultat pomeni težo olja, ki je ostalo v posodi za odvedeno olje in ni bilo vrnjeno v motor.

12. Stehtajo se umazani pripomočki, ki so bili predhodno stehtani v skladu s korakom 5.

13. Teža, ugotovljena v skladu s korakom 12, se odšteje od teže, ugotovljene v skladu s korakom 5. Rezultat pomeni težo olja, ki je ostalo na umazanih pripomočkih in ni bilo vrnjeno v motor.

14. Vrednosti teže preostalega olja, izračunani v skladu s korakoma 11 in 13, se odštejeta od skupne teže odstranjenega olja, izračunane v skladu s korakom 8. Razlika med navedenima vrednostma pomeni skupno težo olja, vrnjenega v motor.

15. Motor deluje v želenem(-ih) preskusnem(-ih) ciklu(-ih) (glej točki 2.2.15 in 2.4.4.8.3.1).

16. Ponovijo se koraki 3–8.

17. Teža olja, odvedenega v skladu s korakom 16, se odšteje od teže, dobljene v skladu s korakom 14. Razlika med navedenima vrednostma pomeni skupno težo porabljenega olja.

18. Skupna teža porabljenega olja, izračunana v skladu s korakom 14, se deli z vrednostjo trajanja preskusnih ciklov v urah, izvedenih v skladu s korakom 15. Rezultat je stopnja porabe maziva.

Dodatek 7

Primer razporeda kopičenja prevozov, ki vključuje zaporedja toplotnega staranja, porabe maziva in regeneracije

Dodatek 8

Diagram z opisom izvedbe razporeda kopičenja prevozov

▼B

PRILOGA XII

SKLADNOST MOTORJEV IN VOZIL V PROMETU, HOMOLOGIRANIH V SKLADU Z DIREKTIVO 2005/55/ES

1. UVOD

1.1. Ta priloga določa zahteve za skladnost motorjev in vozil v prometu, homologiranih v skladu z Direktivo 2005/55/ES.

2. POSTOPEK ZA SKLADNOST V PROMETU

▼M4

2.1. Pri preskušanju skladnosti v prometu se uporabljajo določbe iz Priloge 8 k Pravilniku UN/ECE št. 49, sprememba 5.

▼B

2.2. Homologacijski organ, ki je podelil prvotno homologacijo, se lahko na zahtevo proizvajalca odloči, da bo uporabil postopek skladnosti v prometu iz Priloge II k tej uredbi za motorje in vozila, homologirane v skladu z Direktivo 2005/55/ES.

2.3. Pri uporabi postopkov iz Priloge II se uporabljajo naslednje izjeme:

▼M4

2.3.1.

Vsako sklicevanje na WHTC in WHSC se razume kot sklicevanje na ETC in ESC, kot je določeno v Prilogi 4A k Pravilniku UN/ECE št. 49, sprememba 5.

▼B

2.3.2.

Točka 2.2 Priloge II k tej uredbi se ne uporablja.

2.3.3.

Če se obravnava, da so običajni pogoji v prometu za določeno vozilo neustrezni za ustrezno izvedbo preskusov, lahko proizvajalec ali homologacijski organ zahteva uporabo drugih voznih poti in tovora. Zahteve iz točk 4.1 in 4.5 Priloge II k tej uredbi se uporabijo kot smernica za določitev, ali so vozni vzorci in tovori sprejemljivi za preskušanje skladnosti v prometu.

Kadar vozilo upravlja voznik, ki ni običajen poklicni voznik zadevnega vozila, mora biti ta voznik usposobljen za upravljanje težkih vozil kategorije, ki se preskuša.

2.3.4.

Točki 2.3 in 2.4 Priloge II se ne uporabljata.

2.3.5.

Točka 3.1 Priloge II se ne uporablja.

2.3.6.

Proizvajalec mora izvesti preskus te družine motorjev v prometu. Razpored preskusov mora odobriti homologacijski organ.

Na zahtevo proizvajalca se lahko preskušanje ustavi pet let po koncu proizvodnje.

▼M4

2.3.7.

Homologacijski organ lahko na zahtevo proizvajalca določi načrt vzorčenja v skladu s točkami 3.1.1, 3.1.2 in 3.1.3 Priloge II ali v skladu z Dodatkom 3 k Prilogi 8 k Pravilniku UN/ECE št. 49, sprememba 5.

▼B

2.3.8.

Točka 4.4.2 Priloge II k tej uredbi se ne uporablja.

2.3.9.

Gorivo se lahko na zahtevo proizvajalca nadomesti z ustreznim referenčnim gorivom.

2.3.10.

Vrednosti iz točke 4.5 Priloge II se lahko uporabijo kot smernica za določitev, ali so vozni vzorci in tovori sprejemljivi za preskušanje skladnosti v prometu.

2.3.11.

Točka 4.6.5 Priloge II se ne uporablja.

2.3.12.

Preskus mora trajati najmanj toliko časa, da se delo ETC opravi trikrat ali da se proizvede trikratna referenčna masa CO2 v kg/cikel iz ETC.

2.3.13.

Točka 5.1.1.1.2 Priloge II se ne uporablja.

2.3.14.

Če informacij o pretoku podatkov iz točke 5.1.1 Priloge II ni mogoče pridobiti na ustrezen način z uporabo dveh vozil z motorjema iz iste družine motorjev, medtem ko diagnostično orodje deluje pravilno, je treba motor preskusiti v skladu s postopki iz Priloge 8 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

2.3.15.

Potrdilno preskušanje se lahko izvede na napravi za preskušanje motorja, kot je določeno v Prilogi 8 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

2.3.16.

Proizvajalec lahko zahteva, da homologacijski organ opravi potrdilno preskušanje na napravi za preskušanje motorja, kot je določeno v Prilogi 8 k Pravilniku UN/ECE št. 49, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

sprejeta je bila odločitev o zavrnitvi v zvezi z vozili, ki se vzorčijo v skladu s točko 2.3.7;

(b)

90 % skupnega percentila faktorjev skladnosti emisij izpušnih plinov preskušanega sistema motorja, opredeljenega v skladu s postopki merjenja in izračuna iz Dodatka 1 k Prilogi II, ne presega vrednosti 2,0.

PRILOGA XIII

ZAHTEVE ZA ZAGOTOVITEV PRAVILNEGA DELOVANJA UKREPOV ZA URAVNAVANJE EMISIJ NOx

1. UVOD

Ta priloga določa zahteve za zagotavljanje pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx. Vključuje zahteve za vozila, ki se za zmanjšanje emisij opirajo na uporabo reagenta.

▼M4

2. SPLOŠNE ZAHTEVE

Splošne zahteve so navedene v odstavku 2 Priloge 11 k Pravilniku UN/ECE št. 49, z izjemami, ki so določene v odstavkih od 2.1 do 2.1.5 te uredbe.

2.1 Druge možnosti odobritve

▼M4

2.1.1

Na zahtevo proizvajalca se za vozila kategorij M2 in N1, za vozila kategorij M1 in N2 z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 7,5 tone, ter za vozila razreda I, razreda II ter razreda A in razreda B kategorije M3, kot je opredeljeno v Prilogi I k Direktivi 2001/85/ES, z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 7,5 tone, šteje, da je skladnost z zahtevami iz Priloge XVI k Uredbi (ES) št. 692/2008 enakovredna skladnosti s to prilogo.

2.1.2

Če se uporablja druga možnost odobritve:

2.1.2.1

Podatki v zvezi s pravilnim delovanjem ukrepov za uravnavanje emisij NOx v točkah 3.2.12.2.8.1 do 3.2.12.2.8.5 dela 2 Dodatka 4 k Prilogi I k tej uredbi se nadomestijo s podatki iz točke 3.2.12.2.8 Dodatka 3 k Prilogi I k Uredbi (ES) št. 692/2008.

2.1.2.2

Glede uporabe zahtev iz Priloge XVI k Uredbi (ES) št. 692/2008 in zahtev iz te priloge veljajo naslednje izjeme:

▼M6

2.1.2.2.1

Namesto točk 4.1 in 4.2 Priloge XVI k Uredbi (ES) št. 692/2008 se uporabljajo določbe o spremljanju kakovosti reagenta iz točk 7 do 7.1.3 te priloge.

2.1.2.2.2

Namesto točk 5 do 5.5 Priloge XVI k Uredbi (ES) št. 692/2008 se uporabljajo določbe o spremljanju porabe reagenta in doziranju iz točk 8, 8.1 in 8.1.1 te priloge.

▼M4

2.1.2.2.3

Sistem za opozarjanje voznika iz oddelkov 4, 7 in 8 te priloge se razume kot sistem za opozarjanje voznika iz oddelka 3 Priloge XVI k Uredbi (ES) št. 692/2008.

2.1.2.2.4

Oddelek 6 Priloge XVI k Uredbi (ES) št. 692/2008 se ne uporablja.

2.1.2.2.5

Določbe iz točke 5.2 te priloge se uporabljajo za vozila, ki jih uporabljajo reševalne službe, ali motorje in vozila iz člena 2(3)(b) Direktive 2007/46/ES.

2.1.3

Odstavek 2.2.1 Priloge 11 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se razume na naslednji način:

„2.2.1

Proizvajalec v obliki iz Dodatka 4 k Prilogi I k tej uredbi zagotovi podatke, ki v celoti opisujejo funkcionalne lastnosti delovanja sistema motorja, ki ga zajema ta priloga.“

2.1.4

Prvi odstavek točke 2.2.4 Priloge 11 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se razume na naslednji način:

„2.2.4

Ko proizvajalec zaprosi za homologacijo motorja ali družine motorjev kot samostojne tehnične enote, v dokumentacijski paket iz členov 5(3), 7(3) ali 9(3) te uredbe vključi ustrezne zahteve, ki zagotavljajo, da vozilo, kadar se uporablja na cesti ali po potrebi drugje, izpolnjuje zahteve iz te priloge. Ta dokumentacija vključuje:“

2.1.5

Odstavek 2.3.1 Priloge 11 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se razume na naslednji način:

„2.3.1

Vsak sistem motorja, ki je zajet v področje uporabe te priloge, ohrani svojo funkcijo za uravnavanje emisij v vseh pogojih, ki so redno prisotni na ozemlju Unije, zlasti pri nizkih temperaturah okolja, v skladu s Prilogo VI k tej uredbi.“

▼M4 —————

▼B

3. ZAHTEVE ZA VZDRŽEVANJE

▼M4

3.1	Zahteve za vzdrževanje so navedene v odstavku 3 Priloge 11 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

▼M4 —————

▼B

4. SISTEM ZA OPOZARJANJE VOZNIKA

▼M4

4.1

Značilnosti in delovanje sistema za opozarjanje voznika so navedeni v odstavku 4 Priloge 11 k Pravilniku UN/ECE št. 49, z izjemami, ki so določene v točki 4.1.1 te uredbe.

▼M4

4.1.1

Odstavek 4.8 Priloge 11 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se razume na naslednji način:

„4.8.

Naprava, ki omogoča, da voznik zatemni vidna opozorila sistema za opozarjanje, je lahko vgrajena v vozila, ki jih uporabljajo reševalne službe, ali v vozila kategorij iz točke (b) člena 2(3) Direktive 2007/46/ES.“

▼M4 —————

▼B

5. SISTEM ZA PRISILO VOZNIKA

▼M4

5.1

Značilnosti in delovanje sistema za prisilo voznika so navedeni v odstavku 5 Priloge 11 k Pravilniku UN/ECE št. 49, z izjemami, ki so določene v točki 5.1.1 te uredbe.

▼M4

5.1.1

Odstavek 5.2 Priloge 11 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se razume na naslednji način:

„5.2.

Zahteva v zvezi s sistemom za prisilo voznika se ne uporablja za motorje ali vozila, ki jih uporabljajo reševalne službe, ali za motorje ali vozila iz točke (b) člena 2(3) Direktive 2007/46/ES. Stalno deaktiviranje sistema za prisilo voznika lahko izvede le proizvajalec motorja ali vozila.“

▼M4 —————

▼B

6. RAZPOLOŽLJIVOST REAGENTA

▼M4

6.1	Ukrepi v zvezi z razpoložljivostjo reagenta so navedeni v odstavku 6 Priloge 11 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

▼M4 —————

▼B

7. SPREMLJANJE KAKOVOSTI REAGENTA

▼M4

7.1

Ukrepi v zvezi s spremljanjem kakovosti reagenta so navedeni v odstavku 7 Priloge 11 k Pravilniku UN/ECE št. 49, z izjemami, ki so določene v točkah 7.1.1, 7.1.2 in 7.1.3 te uredbe.

7.1.1

Odstavek 7.1.1 Priloge 11 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se razume na naslednji način:

„7.1.1

Proizvajalec določi najmanjšo sprejemljivo koncentracijo reagenta CDmin, pri kateri emisije iz izpušne cevi ne presežejo mejnih vrednosti iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 595/2009.“

▼M4 —————

▼M4

7.1.2

Točka 7.1.1.1 Priloge 11 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se razume na naslednji način:

„7.1.1.1.

V obdobju uvajanja iz člena 4(7) te uredbe in na zahtevo proizvajalca za namene točke 7.1 se sklicevanje na omejitev emisij NOx iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 595/2009 nadomesti z vrednostjo 900 mg/kWh.“

7.1.3

Točka 7.1.1.2 Priloge 11 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se razume na naslednji način:

„7.1.1.2.

Pravilna vrednost CDmin se dokaže med homologacijo po postopku iz Dodatka 6 k Prilogi 11 k Pravilniku UN/ECE št. 49 in zabeleži v razširjen dokumentacijski paket iz člena 3 in oddelka 8 Priloge I k tej uredbi.“

▼M4 —————

▼M6

8. PORABA REAGENTA IN DOZIRANJE

8.1

Ukrepi v zvezi s spremljanjem porabe reagenta in doziranjem so navedeni v odstavku 8 Priloge 11 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

▼M4

8.1.1

Točka 8.4.1.1 Priloge 11 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se razume na naslednji način:

„8.4.1.1

Do konca obdobja uvajanja iz člena 4(7) te uredbe se sistem za opozarjanje voznika iz oddelka 4 Priloge 11 k Pravilniku UN/ECE št. 49 aktivira, če se zazna odstopanje za več kot 50 % med povprečno porabo reagenta in povprečno zahtevano porabo reagenta sistema motorja v obdobju, ki ga določi proizvajalec in ni daljše od najdaljšega obdobja iz odstavka 8.3.1 Priloge 11 k Pravilniku UN/ECE št. 49.“

▼M4 —————

▼B

9. SPREMLJANJE NAPAK, KI SO LAHKO POSLEDICA NEDOVOLJENEGA POSEGANJA

▼M4

9.1	Ukrepi v zvezi s spremljanjem napak, ki so lahko posledica nedovoljenega poseganja, so navedeni v odstavku 6 Priloge 11 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

▼M4 —————

▼M4

10. MOTORJI IN VOZILA NA KOMBINIRANO GORIVO

Zahteve za zagotovitev pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx motorjev in vozil na kombinirano gorivo so navedene v odstavku 8 Priloge 15 k Pravilniku UN/ECE št. 49, z izjemami, ki so določene v točki 10.1 te uredbe:

10.1.

Odstavek 8.1 Priloge 15 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se razume na naslednji način:

„8.1

Oddelki od 1 do 9 te priloge se uporabljajo za težke motorje in vozila na dizelsko gorivo (vozila HDDF), ne glede na to, ali delujejo v načinu na kombinirano gorivo ali v dizelskem načinu.“

11.

TOČKA (C) ODSTAVKA A.1.4.3 DODATKA 1 K PRILOGI 11 K PRAVILNIKU UN/ECE ŠT. 49 SE RAZUME NA NASLEDNJI NAČIN:

„(c)

Doseganje zmanjšanja navora, ki je potrebno za nizko stopnjo prisile, se lahko dokaže hkrati s postopkom odobritve splošne zmogljivosti motorja v skladu s to uredbo. Ločeno merjenje navora med prikazom aktiviranja sistema za prisilo voznika v tem primeru ni potrebno. Zahtevana omejitev hitrosti za visoko stopnjo prisile se dokaže v skladu z zahtevami iz oddelka 5 te priloge.“

12.

PRVI IN DRUGI ODSTAVEK DODATKA 4 K PRILOGI 11 K PRAVILNIKU UN/ECE ŠT. 49 SE RAZUMETA NA NASLEDNJI NAČIN:

▼M10

„Ta dodatek se uporablja, kadar proizvajalec vozila zahteva EU-homologacijo za vozilo s homologiranim motorjem glede na emisije v skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009 in to uredbo.

▼M4

V tem primeru se poleg splošnih zahtev glede vgradnje iz Priloge I k tej uredbi zahteva tudi prikaz pravilne vgradnje. Ta prikaz se izdela na podlagi predložitve tehnične študije homologacijskemu organu z uporabo dokazov kot so tehnične risbe, funkcionalne analize in rezultati predhodnih preskusov.“

▼M4 —————

▼M4

Dodatek 6

Dokazovanje najmanjše sprejemljive kakovosti reagenta CDmin

1. Proizvajalec med homologacijo dokaže najmanjšo sprejemljivo kakovost reagenta CDmin v skladu z določbami iz Dodatka 6 Priloge 11 k Pravilniku UN/ECE št. 49, z izjemami iz točke 1.1 tega dodatka:

1.1

Točka A.6.3 se razume na naslednji način:

„A.6.3.

Emisije onesnaževal iz tega preskusa so nižje od mejnih vrednosti emisij iz odstavkov 7.1.1 in 7.1.1.1 te priloge.“

▼B

PRILOGA XIV

MERJENJE NETO MOČI MOTORJA

1. UVOD

1.1	Ta priloga določa zahteve v zvezi z merjenjem neto moči motorja.

2. SPLOŠNO

2.1

Splošne specifikacije za izvajanje preskusov in razlago rezultatov so določene v oddelku 5 Pravilnika UN/ECE št. 85, skupaj z izjemami iz te priloge.

2.1.1

Neto moč motorja je treba v skladu s to prilogo izmeriti za vse člane družine motorjev.

2.2

Preskusno gorivo

▼M6

2.2.1

Pri motorjih na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo bencin ali E85, se odstavek 5.2.3.1 Pravilnika UN/ECE št. 85 razume na naslednji način:

„Uporabi se običajno komercialno gorivo. V primeru spora se uporabi ustrezno referenčno gorivo iz Priloge IX k Uredbi (EU) št. 582/2011.“

▼M4

2.2.2

Za motorje na prisilni vžig in motorje na kombinirano gorivo, ki za gorivo uporabljajo utekočinjeni naftni plin:

2.2.2.1

Pri motorjih s samodejnim prilagajanjem na gorivo se odstavek 5.2.3.2.1 Pravilnika UN/ECE št. 85 razume na naslednji način:

„Uporabi se običajno komercialno gorivo. V primeru spora se uporabi ustrezno referenčno gorivo iz Priloge IX k tej uredbi. Namesto referenčnih goriv, navedenih v Prilogi IX k tej uredbi, se lahko uporabijo referenčna goriva iz Priloge 8 k Pravilniku UN/ECE št. 85.“

2.2.2.2

Pri motorjih brez samodejnega prilagajanja na gorivo se odstavek 5.2.3.2.2 Pravilnika UN/ECE št. 85 razume na naslednji način:

„Uporabi se referenčno gorivo iz Priloge IX k tej uredbi ali referenčna goriva iz Priloge 8 k Pravilniku UN/ECE št. 85 z najnižjo vsebnostjo C3 ali“.

2.2.3

Za motorje na prisilni vžig in motorje na kombinirano gorivo, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin/biometan:

2.2.3.1

Pri motorjih s samodejnim prilagajanjem na gorivo se točka 5.2.3.3.1 Pravilnika UN/ECE št. 85 razume na naslednji način:

2.2.3.2

Pri motorjih brez samodejnega prilagajanja na gorivo se odstavek 5.2.3.3.2 Pravilnika UN/ECE št. 85 razume na naslednji način:

„Uporabi se običajno komercialno gorivo z Wobbejevim indeksom najmanj 52,6 MJm-3 (20 °C, 101,3 KPa). V primeru spora se uporabi referenčno gorivo GR iz Priloge IX k tej uredbi.“

2.2.3.3

Pri motorjih, označenih za posebno območje goriv, se odstavek5.2.3.3.3 Pravilnika UN/ECE št. 85 razume na naslednji način:

„Uporabi se običajno komercialno gorivo z Wobbejevim indeksom najmanj 52,6 MJm-3 (20 °C, 101,3 kPa), če je motor označen za pline iz območja H, ali najmanj 47,2 MJm-3 (20 °C, 101,3 kPa), če je motor označen za pline iz območja L. V primeru spora se uporabi referenčno gorivo GR iz Priloge IX k tej uredbi, če je motor označen za pline iz območja H, ali referenčno gorivo G23, če je motor označen za pline iz območja L, tj. gorivo z najvišjim Wobbejevim indeksom za ustrezno območje, ali“.

▼M6

2.2.4

Pri motorjih na kompresijski vžig se odstavek 5.2.3.4 Pravilnika UN/ECE št. 85 razume na naslednji način:

„Uporabi se običajno komercialno gorivo. V primeru spora se uporabi ustrezno referenčno gorivo iz Priloge IX k Uredbi (EU) št. 582/2011.“

▼B

2.3

Oprema, ki jo poganja motor

Zahteve za opremo, ki jo poganja motor, se v Pravilniku UN/ECE št. 85 (preskušanje moči) in Pravilniku UN/ECE št. 49 (preskušanje emisij) razlikujejo.

2.3.1

Pri merjenju neto moči motorja se uporabljajo določbe v zvezi s preskusnimi pogoji in dodatno opremo iz Priloge 5 k Pravilniku UN/ECE št. 85.

▼M4

2.3.2

Pri preskušanju emisij v skladu s postopki iz Priloge III k tej uredbi se uporabljajo določbe v zvezi z močjo motorja iz odstavka 6.3 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

▼B

PRILOGA XV

SPREMEMBE UREDBE (ES) št. 595/2009

Priloga I k Uredbi (ES) št. 595/2009 se nadomesti z naslednjo Prilogo:

„PRILOGA I

Mejne vrednosti emisij Euro VI

	Mejne vrednosti
	CO (mg/kWh)	THC (mg/kWh)	NMHC (mg/kWh)	CH4 (mg/kWh)	NOx (1) (mg/kWh)	NH3 (ppm)	Masa trdnih delcev (mg/kWh)	Število trdnih delcev (2) (#/kWh)
WHSC (CI)	1 500	130			400	10	10	8,0 × 1011
WHTC (CI)	4 000	160			460	10	10	6,0 × 1011
WHTC (PI)	4 000		160	500	460	10	10	(3)
(1) Dopustna raven sestavine NO2 v mejni vrednosti NOx se lahko določi pozneje. (2) Do 31. decembra 2012 mora biti uveden nov merilni postopek. (3) Do 31. decembra 2012 mora biti uvedena omejitev števila delcev.“ PI = prisilni vžig. CI = kompresijski vžig.

PRILOGA XVI

SPREMEMBE DIREKTIVE 2007/46/ES

Direktiva 2007/46/ES se spremeni:

Priloga I se spremeni:

(a)

vstavi se naslednja točka 3.2.1.11:

„3.2.1.11 (le Euro VI) Sklicevanje proizvajalca na dokumentacijski paket, ki se zahteva v členih 5, 7 in 9 Uredbe (EU) št. 582/2011 ter omogoča homologacijskemu organu, da oceni strategije uravnavanja emisij in sisteme, vgrajene v motor, da se zagotovi pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx.“;

(b)

točka 3.2.2.2 se nadomesti z naslednjim:

„3.2.2.2 Težka vozila na dizelsko gorivo/bencin/UNP/ZP-H/ZP-L/ZP-HL/etanol (ED95)/etanol (E85) (1) (6)“;

(c)

vstavi se naslednja točka 3.2.2.2.1:

„3.2.2.2.1 (le za Euro VI) Goriva, združljiva z uporabo v motorju, ki ga navede proizvajalec v skladu z oddelkom 1.1.2 Priloge I k Uredbi (EU) št. 582/2011 (po potrebi)“;

(d)

vstavi se naslednja točka 3.2.8.3.3:

„3.2.8.3.3 (Le za Euro VI) Dejanski podtlak v sesalnem sistemu pri nazivni vrtilni frekvenci motorja in polni obremenitvi vozila: kPa“;

(e)

vstavi se naslednja točka 3.2.9.2.1:

„3.2.9.2.1 (Le Euro VI) Opis in/ali risba sestavnih delov izpušnega sistema, ki niso del sistema motorja“;

(f)

vstavi se naslednja točka 3.2.9.3.1:

„3.2.9.3.1 (Le Euro VI) Dejanski protitlak izpušnih plinov pri nazivni vrtilni frekvenci motorja in polni obremenitvi vozila (le pri motorjih s kompresijskim vžigom): … kPa“;

(g)

vstavi se naslednja točka 3.2.9.7.1:

„3.2.9.7.1 (Le Euro VI) Sprejemljiva prostornina izpušnega sistema: … dm3“;

(h)

vstavi se naslednja točka 3.2.12.1.1:

„3.2.12.1.1 (Le Euro VI) Naprava za recikliranje plinov iz ohišja motorja: da/ne (2)

Če da, opis in risbe:

Če ne, se zahteva skladnost s Prilogo V k Uredbi (EU) št. 582/2011.“;

(i)

v točki 3.2.12.2.6.8.1 se doda naslednje besedilo:

„(ne velja za Euro VI)“;

(j)

vstavi se naslednja točka 3.2.12.2.6.8.1.1:

„3.2.12.2.6.8.1.1 (Le Euro VI) Število preskusnih ciklov WHTC brez regeneracije (n):“;

(k)

v točki 3.2.12.2.6.8.2 se doda naslednje besedilo:

„(ne velja za Euro VI)“;

(l)

vstavi se naslednja točka 3.2.12.2.6.8.2.1:

„3.2.12.2.6.8.2.1 (Le Euro VI) Število preskusnih ciklov WHTC z regeneracijo (nR):“;

(m)

vstavita se naslednji točki 3.2.12.2.6.9 in 3.2.12.2.6.9.1:

„3.2.12.2.6.9 Drugi sistemi: da/ne (1)

3.2.12.2.6.9.1 Opis in delovanje“;

(n)

vstavijo se naslednje točke 3.2.12.2.7.0.1 do 3.2.12.2.7.0.8:

„3.2.12.2.7.0.1

(Le Euro VI) Število družin motorjev OBD v družini motorjev

3.2.12.2.7.0.2

Seznam družin motorjev OBD (če je to ustrezno)

3.2.12.2.7.0.3

Številka družine motorjev OBD, v katero spada osnovni motor/član družine motorjev:

3.2.12.2.7.0.4

Sklicevanje proizvajalca na dokumentacijo OBD, ki se zahteva v členih 5(4)(c) in 9(4) Uredbe (EU) št. 582/2011 ter je določena v Prilogi X k tej uredbi za namene homologacije sistema OBD

3.2.12.2.7.0.5

Kadar je primerno, sklicevanje proizvajalca na dokumentacijo za vgradnjo sistema motorja, opremljenega z OBD, v vozilo

3.2.12.2.7.0

Kadar je primerno, sklicevanje proizvajalca na dokumentacijski paket v zvezi z vgradnjo sistema OBD homologiranega motorja v vozilo

3.2.12.2.7.0.7

Pisni opis in/ali risba MI (6)

3.2.12.2.7.0.8

Pisni opis in/ali risba zunanjega komunikacijskega vmesnika OBD (6)“;

(o)

vstavijo se naslednje točke 3.2.12.2.7.6.5, 3.2.12.2.7.7 in 3.2.12.2.7.7.1:

„3.2.12.2.7.6.5 (Le Euro VI) Standard komunikacijskega protokola OBD (4):

3.2.12.2.7.7 (Le Euro VI) Sklicevanje proizvajalca na informacije, povezane z OBD, ki se zahtevajo v členih 5(4)(d) in 9(4) Uredbe (EU) št. 582/2011, da bi se zagotovila skladnost z določbami o dostopu do informacij o OBD vozila ter popravilu in vzdrževanju vozila, ali

3.2.12.2.7.7.1 Namesto sklicevanja proizvajalca iz oddelka 3.2.12.2.7.7 sklicevanje iz priloge k opisnemu listu iz Dodatka 4 Priloge I k Uredbi (EU) št. 582/2011, ki vsebuje naslednjo preglednico, izpolnjeno v skladu z zadevnim primerom:

Sestavni del – Koda okvare – Strategija spremljanja – Merila za odkrivanje okvar – Merila za aktiviranje MI – Sekundarni parametri – Prekondicioniranje – Demonstracijski preskus

Katalizator – P0420 – Signala lambda sonde 1 in 2 – Razlika med signaloma lambda sonde 1 in 2 – Tretji cikel – Vrtilna frekvenca motorja, obremenitev motorja, način zrak/gorivo, temperatura katalizatorja – Dva cikla tipa 1 – Tip 1“;

(p)

vstavijo se naslednje točke 3.2.12.2.8.1 do 3.2.12.2.8.8.3:

„3.2.12.2.8.1

(Le Euro VI) Sistemi za zagotovitev pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx

3.2.12.2.8.2

(Le Euro VI) Motor s stalnim deaktiviranjem prisile voznika, ki ga uporabljajo reševalne službe ali se uporabljajo za vozila iz člena 2(3)(b) te direktive: da/ne

3.2.12.2.8.3

(Le Euro VI) Število družin motorjev OBD v družini motorja, obravnavani pri zagotavljanju pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx

3.2.12.2.8.4

(Le Euro VI) Seznam družin motorjev OBD (če je to ustrezno)

3.2.12.2.8.5

(Le Euro VI) Številka družine motorjev OBD, v katero spada osnovni motor/član družine motorjev

3.2.12.2.8.6

(Le Euro VI) Najnižja koncentracija aktivne sestavine, prisotne v reagentu, ki ne aktivira opozorilnega sistema (CDmin): % (vol)

3.2.12.2.8.7

(Le Euro VI) Kadar je primerno, sklicevanje proizvajalca na dokumentacijo za vgradnjo sistemov za zagotavljanje pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx v vozilo

3.2.12.2.8.8

Sestavni deli sistemov na vozilu, da se zagotovi pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx

3.2.12.2.8.8.1

Aktiviranje načina počasne vožnje:

‚onemogoči po ponovnem zagonu‘/‚onemogoči po dovajanju goriva‘/‚onemogoči po parkiranju‘ (7)

3.2.12.2.8.8.2

Kadar je primerno, sklicevanje proizvajalca na dokumentacijski paket v zvezi z vgradnjo sistema v vozilo, da se zagotovi pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx homologiranega motorja

3.2.12.2.8.8.3

Pisni opis in/ali risba opozorilnega signala (6)“;

(q)

vstavita se naslednji točki 3.2.17.8.1.0.1 in 3.2.17.8.1.0.2:

„3.2.17.8.1.0.1

(Le Euro VI) Funkcija za samodejno prilagajanje? da/ne (1)

3.2.17.8.1.0.2

(Le Euro VI) Kalibracija za specifično sestavo plina ZP-H/ZP-L/ZP-HL (1)

Pretvorba za specifično sestavo plina ZP-Ht/ZP-Lt/ZP-HLt (1)“;

(r)

vstavijo se naslednje točke 3.5.4 to 3.5.5.2:

„3.5.4

Emisije CO2 težkih motorjev (le Euro VI)

3.5.4.1

Preskus WHSC masnih emisij CO2: … g/kWh

3.5.4.2

Preskus WHTC masnih emisij CO2: … g/kWh

3.5.5

Poraba goriva težkih motorjev (le Euro VI)

3.5.5.1

Preskus WHSC porabe goriva: … g/kWh

3.5.5.2

Preskus WHTC porabe goriva: … g/kWh“;

oddelek A dela I Priloge III se spremeni:

(a)

vstavi se naslednja točka 3.2.1.11:

„3.2.1.11 (le Euro VI) Sklicevanje proizvajalca na dokumentacijski paket, ki se zahteva v členih 5, 7 in 9 Uredbe (EU) št. 582/2011, kar omogoča homologacijskemu organu, da oceni strategije uravnavanja emisij in sisteme, vgrajene v motor, da se zagotovi pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx.“;

(b)

točka 3.2.2.2 se nadomesti z naslednjim:

„3.2.2.2 Težka vozila na dizelsko gorivo/bencin/UNP/ZP-H/ZP-L/ZP-HL/etanol (ED95)/etanol (E85) (1) (6)“;

(c)

vstavi se naslednja točka 3.2.2.2.1:

„3.2.2.2.1 (le Euro VI) Goriva, združljiva z uporabo v motorju, ki ga navede proizvajalec v skladu z oddelkom 1.1.3 Priloge I k Uredbi (EU) št. 582/2011 (po potrebi)“;

(d)

vstavi se naslednja točka 3.2.8.3.3:

„3.2.8.3.3 (Le Euro VI) Dejanski podtlak v sesalnem sistemu pri nazivni vrtilni frekvenci motorja in polni obremenitvi vozila: kPa“;

(e)

vstavi se naslednja točka 3.2.9.2.1:

„3.2.9.2.1 (Le Euro VI) Opis in/ali risba sestavnih delov izpušnega sistema, ki niso del sistema motorja“;

(f)

vstavi se naslednja točka 3.2.9.3.1:

„3.2.9.3.1 (Le Euro VI) Dejanski protitlak izpušnih plinov pri nazivni vrtilni frekvenci motorja in polni obremenitvi vozila (le pri motorjih s kompresijskim vžigom): … kPa“;

(g)

vstavi se naslednja točka 3.2.9.7.1:

„3.2.9.7.1 (Le Euro VI) Sprejemljiva prostornina izpušnega sistema: … dm3“;

(h)

vstavi se naslednja točka 3.2.12.1.1:

„3.2.12.1.1 (Le Euro VI) Naprava za recikliranje plinov iz ohišja motorja: da/ne (2)

Če da, opis in risbe:

Če ne, se zahteva skladnost s Prilogo V k Uredbi (EU) št. 582/2011.“;

(i)

vstavita se naslednji točki 3.2.12.2.6.9 in 3.2.12.2.6.9.1:

„3.2.12.2.6.9 Drugi sistemi: da/ne (1)

3.2.12.2.6.9.1 Opis in delovanje“;

(j)

vstavijo se naslednje točke 3.2.12.2.7.0.1 do 3.2.12.2.7.0.8:

„3.2.12.2.7.0.1

(Le Euro VI) Število družin motorjev OBD v družini motorjev

3.2.12.2.7.0.2

(Le Euro VI) Seznam družin motorjev OBD (če je to ustrezno)

3.2.12.2.7.0.3

(Le Euro VI) Številka družine motorjev OBD, v katero spada osnovni motor/član družine motorjev:

3.2.12.2.7.0.4

(Le Euro VI) Sklicevanje proizvajalca na dokumentacijo OBD, ki se zahteva v členih 5(4)(c) in 9(4) Uredbe (EU) št. 582/2011 ter je določena v Prilogi X k tej uredbi za namen homologacije sistema OBD

3.2.12.2.7.0.5

(Le Euro VI) Kadar je primerno, sklicevanje proizvajalca na dokumentacijo za vgradnjo sistema motorja, opremljenega z OBD, v vozilo

3.2.12.2.7.0.6

(Le Euro VI) Kadar je primerno, sklicevanje proizvajalca na dokumentacijski paket v zvezi z vgradnjo sistema OBD homologiranega motorja v vozilo

3.2.12.2.7.0.7

(Le Euro VI) Pisni opis in/ali risba MI (6)

3.2.12.2.7.0.8

(Le Euro VI) Pisni opis in/ali risba zunanjega komunikacijskega vmesnika OBD (6)“;

(k)

vstavijo se naslednje točke 3.2.12.2.7.6.5, 3.2.12.2.7.7 in 3.2.12.2.7.7.1:

„3.2.12.2.7.6.5 (Le Euro VI) Standard komunikacijskega protokola OBD (4):

3.2.12.2.7.7.1 Namesto sklicevanja proizvajalca iz oddelka 3.2.12.2.7.7 sklicevanje iz priloge k opisnemu listu iz Dodatka 4 Priloge III k Uredbi (EU) št. 582/2011, ki vsebuje naslednjo preglednico, izpolnjeno v skladu z zadevnim primerom:

Sestavni del – Koda okvare – Strategija spremljanja – Merila za odkrivanje okvar – Merila za aktiviranje MI – Sekundarni parametri – Prekondicioniranje – Demonstracijski preskus

Katalizator – P0420 – Signala lambda sond 1 in 2 – Razlika med signaloma lambda sond 1 in 2 – Tretji cikel – Vrtilna frekvenca motorja, obremenitev motorja, način zrak/gorivo, temperatura katalizatorja – Dva cikla tipa 1 – Tip 1“;

(l)

vstavijo se naslednje točke 3.2.12.2.8.1 do 3.2.12.2.8.8.3:

„3.2.12.2.8.1

(Le Euro VI) Sistemi za zagotovitev pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx

3.2.12.2.8.2

(Le Euro VI) Motor s stalnim deaktiviranjem prisile voznika, ki ga uporabljajo reševalne službe ali se uporabljajo za vozila iz člena 2(3)(b) te direktive: da/ne

3.2.12.2.8.3

(Le Euro VI) Število družin motorjev OBD v družini motorja, obravnavani pri zagotavljanju pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx

3.2.12.2.8.4

(Le Euro VI) Seznam družin motorjev OBD (če je to ustrezno)

3.2.12.2.8.5

(Le Euro VI) Številka družine motorjev OBD, v katero spada osnovni motor/član družine motorjev

3.2.12.2.8.6

(Le Euro VI) Najnižja koncentracija aktivne sestavine, prisotne v reagentu, ki ne aktivira opozorilnega sistema (CDmin): % (vol)

3.2.12.2.8.7

(Le Euro VI) Kadar je primerno, sklicevanje proizvajalca na dokumentacijo za vgradnjo sistemov za zagotavljanje pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx v vozilo

3.2.12.2.8.8

Sestavni deli sistemov na vozilu, da se zagotovi pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx

3.2.12.2.8.8.1

Aktiviranje načina počasne vožnje:

‚onemogoči po ponovnem zagonu‘/‚onemogoči po dovajanju goriva‘/‚onemogoči po parkiranju‘ (7)

3.2.12.2.8.8.2

Kadar je primerno, sklicevanje proizvajalca na dokumentacijski paket v zvezi z vgradnjo sistema v vozilo, da se zagotovi pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx homologiranega motorja

3.2.12.2.8.8.3

Pisni opis in/ali risba opozorilnega signala (6)“;

(m)

vstavita se naslednji točki 3.2.17.8.1.0.1 in 3.2.17.8.1.0.2:

„3.2.17.8.1.0.1

(Le Euro VI) Funkcija za samodejno prilagajanje? da/ne (1)

3.2.17.8.1.0.2

(Le Euro VI) Kalibracija za specifično sestavo plina ZP-H/ZP-L/ZP-HL (1)

Pretvorba za specifično sestavo plina ZP-Ht/ZP-Lt/ZP-HLt (1)“;

(n)

vstavijo se naslednje točke 3.5.4 do 3.5.5.2:

„3.5.4

(Le Euro VI) Emisije CO2 težkih motorjev

3.5.4.1

(Le Euro VI) Preskus WHSC masnih emisij CO2: … g/kWh

3.5.4.2

(Le Euro VI) Preskus WHTC masnih emisij CO2: … g/kWh

3.5.5

(Le Euro VI) Poraba goriva težkih motorjev

3.5.5.1

(Le Euro VI) Preskus WHSC porabe goriva: … g/kWh

3.5.5.2

(Le Euro VI) Preskus WHTC porabe goriva: … g/kWh“.

▼M10 —————

▼M4

PRILOGA XVIII

POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE ZA MOTORJE IN VOZILA NA KOMBINIRANO GORIVO

1. Področje uporabe

Ta priloga se uporablja za motorje na kombinirano gorivo in vozila na kombinirano gorivo, obravnavana v tej uredbi, in določa dodatne zahteve in izjeme, ki jih mora izpolniti proizvajalec za homologacijo motorjev in vozil na kombinirano gorivo.

1.1 Motorji na kombinirano gorivo, ki delujejo v vročem delu preskusnega cikla WHTC s povprečnim razmerjem energije iz plina največ 10 odstotkov (GERWHTC ≤ 10 %) in nimajo dizelskega načina, niso dovoljeni.

2. Seznam tipov motorjev na kombinirano gorivo, obravnavanih v tej uredbi, in glavnih zahtev za delovanje je na voljo v Dodatku.

3. Posebne zahteve za homologacijo motorjev na kombinirano gorivo

3.1 Posebne zahteve za homologacijo motorjev na kombinirano gorivo so navedene v odstavku 3 Priloge 15 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

4. Splošne zahteve

4.1 Motorji in vozila na kombinirano gorivo izpolnjujejo splošne zahteve iz odstavkov od 4.1 do 4.7 Priloge 15 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

5. Zahteve za učinkovitost

5.1 Mejne vrednosti emisij, ki se uporabljajo za motorje na kombinirano gorivo tipa 1A in tipa 1B

5.1.1 Mejne vrednosti emisij, ki se uporabljajo za motorje na kombinirano gorivo tipa 1A in tipa 1B, ki delujejo v načinu na kombinirano gorivo, so mejne vrednosti emisij, navedene za motorje na prisilni vžig v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 595/2009.

5.1.2 Mejne vrednosti emisij, ki se uporabljajo za motorje na kombinirano gorivo tipa 1B, ki delujejo v dizelskem načinu, so mejne vrednosti emisij, navedene za motorje na kompresijski vžig v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 595/2009.

5.2 Mejne vrednosti emisij, ki se uporabljajo za motorje na kombinirano gorivo tipa 2 A in tipa 2 B

5.2.1 Mejne vrednosti emisij, ki se uporabljajo v preskusnem ciklu WHSC

Za motorje na kombinirano gorivo tipa 2A in tipa 2B, ki delujejo v dizelskem načinu in načinu na kombinirano gorivo, so mejne vrednosti emisij izpušnih plinov, vključno z mejnim številom trdnih delcev, v preskusnem ciklu WHSC mejne vrednosti, ki se uporabljajo za motorje na prisilni vžig v preskusnem ciklu WHSC in so navedene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 595/2009.

5.2.2 Mejne vrednosti emisij, ki se uporabljajo v preskusnem ciklu WHTC

5.2.2.1 Mejne vrednosti emisij CO, NOx, NH3 in mase trdnih delcev v načinu na kombinirano gorivo

Mejne vrednosti emisij CO, NOx, NH3 in mase trdnih delcev v preskusnem ciklu WHTC, ki se uporabljajo za motorje na kombinirano gorivo tipa 2A in tipa 2B, ki delujejo v načinu na kombinirano gorivo, so mejne vrednosti, ki se uporabljajo za motorje na kompresijski in motorje na prisilni vžig v preskusnem ciklu WHTC in so navedene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 595/2009.

5.2.2.2 Mejne vrednosti emisij ogljikovodikov v načinu na kombinirano gorivo

5.2.2.2.1 Motorji na zemeljski plin/biometan

Mejne vrednosti emisij THC, NMHC in CH4 v preskusnem ciklu WHTC, ki se uporabljajo za motorje na kombinirano gorivo tipa 2A in tipa 2B, ki delujejo na zemeljski plin/biometan v načinu na kombinirano gorivo, se izračunajo iz mejnih vrednosti, ki se uporabljajo za motorje na kompresijski in motorje na prisilni vžig v preskusnem ciklu WHTC in so navedene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 595/2009, v skladu s postopkom izračuna iz odstavka 5.2.3 Priloge 15 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

5.2.2.2.2 Motorji na utekočinjen naftni plin

Mejne vrednosti emisij THC v preskusnem ciklu WHTC, ki se uporabljajo za motorje na kombinirano gorivo tipa 2A in tipa 2B, ki delujejo na utekočinjen naftni plin v načinu na kombinirano gorivo, so mejne vrednosti, ki se uporabljajo za motorje na kompresijski vžig v preskusnem ciklu WHTC in so navedene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 595/2009.

5.2.2.3 Mejne vrednosti emisij za število trdnih delcev v načinu na kombinirano gorivo

Mejno število trdnih delcev v preskusnem ciklu WHTC, ki se uporablja za motorje na kombinirano gorivo tipa 2A in tipa 2B, ki delujejo v načinu na kombinirano gorivo, se izračuna iz mejnih vrednosti, ki se uporabljajo za motorje na kompresijski in motorje na prisilni vžig v preskusnem ciklu WHTC in so navedene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 595/2009, v skladu s postopkom izračuna iz odstavka 5.2.4 Priloge 15 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

5.2.2.4 Mejne vrednosti emisij v dizelskem načinu

Mejne vrednosti emisij, vključno z mejnim številom trdnih delcev, v preskusnem ciklu WHTC, ki se uporabljajo za motorje na kombinirano gorivo tipa 2B, ki delujejo v dizelskem načinu, so mejne vrednosti emisij, navedene za motorje na kompresijski vžig v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 595/2009.

5.3 Mejne vrednosti emisij, ki se uporabljajo za motorje na kombinirano gorivo tipa 3B

Mejne vrednosti emisij, ki se uporabljajo za motorje na kombinirano gorivo tipa 3B, ki delujejo v načinu na kombinirano gorivo ali v dizelskem načinu, so mejne vrednosti emisij izpušnih plinov, ki se uporabljajo za motorje na kompresijski vžig in so navedene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 595/2009.

6. Zahteve za dokazovanje

6.1 Motorji in vozila na kombinirano gorivo izpolnjujejo dodatne zahteve in izjeme v zvezi z dokazovanjem iz odstavka 6 Priloge 15 k Pravilniku UN/ECE št. 49.

7. Dokumentacija za vgradnjo homologiranega motorja na kombinirano gorivo v vozilo

7.1 Proizvajalec motorja na kombinirano gorivo, homologiranega kot samostojna tehnična enota, vključi v dokumentacijo za vgradnjo svojega sistema motorja ustrezne zahteve, ki zagotavljajo, da vozilo, kadar se uporablja na cesti ali po potrebi drugje, izpolnjuje posebne zahteve za kombinirano gorivo iz te uredbe. Ta dokumentacija med drugim vključuje:

(a)

podrobne tehnične zahteve, vključno z določbami, ki zagotavljajo združljivost s sistemom OBD sistema motorja;

(b)

postopek preverjanja, ki ga je treba končati.

Obstoj in ustreznost takih zahtev za vgradnjo se lahko preverita v postopku homologacije sistema motorja.

7.2 Kadar je proizvajalec vozila, ki zaprosi za ES-homologacijo vgradnje sistema motorja v vozilo, hkrati proizvajalec, ki je prejel homologacijo za motor na kombinirano gorivo kot samostojno tehnično enoto, dokumentacija iz točke 7.1 ni potrebna.

Dodatek 1

Tipi motorjev in vozil na kombinirano gorivo – seznam glavnih zahtev za delovanje

	GERWHTC	Prosti tek na dizelsko gorivo	Ogrevanje na dizelsko gorivo	Delovanje samo na dizelsko gorivo	Delovanje brez plina	Opombe
Tip 1A	GERWHTC ≥ 90 %	NI dovoljen	Dovoljeno le v načinu vzdrževanja	Dovoljeno le v načinu vzdrževanja	Način vzdrževanja
Tip 1 B	GERWHTC ≥ 90 %	Dovoljeno le v dizelskem načinu	Dovoljeno le v dizelskem načinu	Dovoljeno le v dizelskem načinu in načinu vzdrževanja	Dizelski način
Tip 2 A	10 % < GERWHTC < 90 %	Dovoljen	Dovoljeno le v načinu vzdrževanja	Dovoljeno le v načinu vzdrževanja	Način vzdrževanja	GERWHTC ≥ 90 % dovoljen
Tip 2 B	10 % < GERWHTC < 90 %	Dovoljen	Dovoljeno le v dizelskem načinu	Dovoljeno le v dizelskem načinu in načinu vzdrževanja	Dizelski način	GERWHTC ≥ 90 % dovoljen
Tip 3 A	NI OPREDELJENO IN NI DOVOLJENO

( 1 ) Pravilnik št. 49 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe o ukrepih, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev na kompresijski vžig in motorjev na prisilni vžig, ki se uporabljajo v vozilih (UL L 171, 24.6.2013, str. 1).

( 2 ) Uredba Komisije (EU) 2017/2400 z dne 12. decembra 2017 o izvajanju Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede določitve emisij CO2 in porabe goriva pri težkih vozilih ter o spremembi Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Komisije (EU) št. 582/2011 (UL L 349, 29.12.2017, str. 1).

►M10 ( 3 ) Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1).

( 4 ) UL L 275, 20.10.2005, str. 1.

( 5 ) Uredba Komisije (EU) 2019/1939 z dne 7. novembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 582/2011 glede pomožnih strategij za uravnavanje emisij, dostopa do informacij o vgrajeni napravi za diagnostiko ter popravilu in vzdrževanju vozila, merjenja emisij v času zagona hladnega motorja ter uporabe prenosnih sistemov za merjenje emisij za merjenje števila delcev pri težkih vozilih (UL L 1, 25.11.2019, str. 1).

►M9 ( 6 ) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 98/70/ES z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 93/12/EGS (UL L 350, 28.12.1998, str. 58). ◄

( 7 ) UL L 326, 24.11.2006, str. 55.

( 8 ) Vozilo ali vozila v primeru pomožnega motorja.

( 9 ) Neustrezno črtati.

( 10 ) Neustrezno črtati.

( 11 ) Če oznake za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso bistveni za opis vozila, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, vsebovanih v tem certifikatu o homologaciji, je treba te znake v dokumentaciji nadomestiti s simbolom: „?“ (npr. ABC??123??).

Üles

Valige katsefunktsioonid, mida soovite proovida