MNENJE KOMISIJE

z dne 16. aprila 2021

v zvezi z načrtom za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, nastalimi pri razgradnji in demontaži skladišča radioaktivnih odpadkov Maišiagala v Litvi, pred njihovim odlaganjem

(Besedilo v litovskem jeziku je edino verodostojno)

(2021/C 136/01)

Spodnja ocena je izvedena v skladu z določbami Pogodbe Euratom brez poseganja v kakršne koli dodatne ocene, ki se izvajajo v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije, in obveznosti, ki izhajajo iz nje in sekundarne zakonodaje (1).

Evropska komisija je v skladu s členom 37 Pogodbe Euratom 17. septembra 2020 od litovske vlade prejela splošne podatke v zvezi z načrtom za ravnanje z radioaktivnimi odpadki (2), nastalimi pri razgradnji in demontaži skladišča radioaktivnih odpadkov Maišiagala v Litvi, pred njihovim odlaganjem.

Na podlagi teh podatkov in dodatnih informacij, ki jih je Komisija zahtevala 18. decembra 2020 in 29. januarja 2021, litovski organi pa so jih predložili 14. januarja 2021 in 1. februarja 2021, ter po posvetovanju s skupino strokovnjakov je Komisija oblikovala naslednje mnenje:

1.	Razdalja med obratom in najbližjo mejo z drugo državo članico, v tem primeru Republiko Poljsko, je 125 km. Naslednja najbližja država članica, Republika Latvija, je oddaljena 130 km. Meja z Republiko Belorusijo kot sosednjo državo je oddaljena 50 km.

2.

Med običajno razgradnjo in demontažo ni verjetno, da bi izpusti plinastih radioaktivnih snovi povzročili izpostavljenost prebivalstva v drugi državi članici ali tretji državi, ki bi bila ob upoštevanju mejnih doz iz temeljnih varnostnih standardov (Direktiva Sveta 2013/59/Euratom) pomembna z zdravstvenega vidika (3).

3.	Običajna razgradnja in demontaža ne bosta povzročili izpustov tekočih radioaktivnih snovi.

4.

Trdni radioaktivni odpadki, nastali pri razgradnji in med obratovanjem, se bodo začasno skladiščili na kraju samem, dokler ne bodo prepeljani na lokacijo jedrske elektrarne Ignalina v Litvi, kjer bodo nadalje obravnavani, obdelani in skladiščeni. Neradioaktivni trdni odpadki in odpadne snovi bodo izvzeti iz regulativnega nadzora in odstranjeni kot običajni odpadki ali ponovno uporabljeni ali reciklirani v skladu z merili za odpravo nadzora iz direktive o temeljnih varnostnih standardih (Direktiva 2013/59/Euratom).

5.

V primeru nenačrtovanih izpustov radioaktivnih snovi, ki bi bili posledica nesreč take vrste in razsežnosti, kot je navedeno v splošnih podatkih, doze, ki bi jim lahko bilo izpostavljeno prebivalstvo druge države članice ali tretje države, ne bi dosegle ravni, ki bi bila ob upoštevanju referenčnih nivojev iz temeljnih varnostnih standardov pomembna z zdravstvenega vidika (Direktiva 2013/59/Euratom).

Komisija zato meni, da izvajanje načrta za ravnanje z radioaktivnimi odpadki v kateri koli obliki, nastalimi pri razgradnji in demontaži skladišča radioaktivnih odpadkov Maišiagala v Litvi, pred njihovim odlaganjem, in sicer tako med običajnim obratovanjem kot tudi v primeru nesreč, ki bi bile take vrste in razsežnosti, kot je navedeno v splošnih podatkih, ne bo povzročilo radioaktivne kontaminacije vode, prsti ali ozračja druge države članice ali tretje države, ki bi bila pomembna z zdravstvenega vidika, ob upoštevanju določb iz temeljnih varnostnih standardov (Direktiva 2013/59/Euratom).

---

(1)  Na primer, v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije bi bilo treba okoljske vidike še dodatno oceniti. V zvezi s tem želi Komisija opozoriti na določbe Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU; na Direktivo 2001/42/ES o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje, Direktivo 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ter Direktivo 2000/60/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike.

(2)  Odlaganje radioaktivnih odpadkov v smislu točke 1 Priporočila Komisije 2010/635/Euratom z dne 11. oktobra 2010 o uporabi člena 37 Pogodbe Euratom (UL L 279, 23.10.2010, str. 36).

(3)  Direktiva Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (UL L 13, 17.1.2014, str. 1).

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.10199 — Goldman Sachs/Advania)

(Besedilo velja za EGP)

(2021/C 136/02)

Komisija se je 6. april 2021 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32021M10199. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Obvestilo za nekatere osebe, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta 2010/413/SZVP in Uredbe Sveta (EU) št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu

(2021/C 136/03)

Osebi in subjekte iz dela I Priloge II k Sklepu Sveta 2010/413/SZVP (1) in dela I Priloge IX k Uredbi Sveta (EU) št. 267/2012 (2) o omejevalnih ukrepih proti Iranu, tj. Anisa NACCACHEJA (št. 13), Davouda BABAEIJA (št. 23), Armed Forces Geographical Organisation (št. 2), Shahid Ahmad Kazemi Industrial Group (št. 38) in Organisation of Defensive Innovation and Research (SPND) (št. 153), obveščamo o naslednjem:

Naslednje informacije so namenjene tudi kontraadmiralu Aliju FADAVIJU (št. 2) in Mohammadu Aliju JAFARIJU (št. 6), osebama, navedenima v delu II Priloge II k Sklepu 2010/413/SZVP in v delu II Priloge IX k Uredbi (EU) št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu.

Svet namerava ohraniti omejevalne ukrepe proti navedenim osebam in subjektom na podlagi novih utemeljitev. Zadevne osebe in subjekte obveščamo, da lahko do 28. aprila 2021 Svetu pošljejo prošnjo za pridobitev predvidenih utemeljitev za njihovo uvrstitev na seznam na naslov:

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1.C

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

E-naslov: sanctions@consilium.europa.eu

---

(1)  UL L 195, 27.7.2010, str. 39.

(2)  UL L 88, 24.3.2012, str. 1.

Menjalni tečaji eura (1)

16. april 2021

(2021/C 136/04)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1986
JPY	japonski jen	130,37
DKK	danska krona	7,4368
GBP	funt šterling	0,86793
SEK	švedska krona	10,1055
CHF	švicarski frank	1,1011
ISK	islandska krona	151,90
NOK	norveška krona	10,0180
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,927
HUF	madžarski forint	361,10
PLN	poljski zlot	4,5509
RON	romunski leu	4,9263
TRY	turška lira	9,6692
AUD	avstralski dolar	1,5459
CAD	kanadski dolar	1,4986
HKD	hongkonški dolar	9,3152
NZD	novozelandski dolar	1,6725
SGD	singapurski dolar	1,5980
KRW	južnokorejski won	1 335,70
ZAR	južnoafriški rand	17,0967
CNY	kitajski juan	7,8157
HRK	hrvaška kuna	7,5668
IDR	indonezijska rupija	17 420,96
MYR	malezijski ringit	4,9466
PHP	filipinski peso	58,001
RUB	ruski rubelj	90,8921
THB	tajski bat	37,420
BRL	brazilski real	6,7400
MXN	mehiški peso	23,8806
INR	indijska rupija	89,2355

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

SPOROČILO KOMISIJE

(2021/C 136/05)

Evropski prestolnici kulture v letu 2025 bosta Chemnitz (Nemčija) in Nova Gorica (Slovenija).

Obvestilo gospodarskim subjektom

Nov krog zahtevkov za opustitev avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za nekatere industrijske in kmetijske proizvode

(2021/C 136/06)

Komisija obvešča gospodarske subjekte, da je prejela zahtevke v skladu z upravnimi ureditvami, predvidenimi v Sporočilu Komisije o avtonomnih tarifnih opustitvah in kvotah (2011/C 363/02) (1), za januarski krog leta 2022.

Seznam proizvodov, za katere se zahteva opustitev dajatev, je zdaj na voljo na tematski spletni strani Komisije (Europa) o carinski uniji (2).

Gospodarske subjekte se prav tako obvesti, da je rok za predložitev ugovorov na nove zahtevke Komisiji prek nacionalnih uprav 17. junij 2021, ko bo potekalo drugo zasedanje skupine za gospodarsko-tarifna vprašanja.

Zainteresiranim gospodarskim subjektom se svetuje, naj redno preverjajo seznam, da bodo seznanjeni s statusom zahtevkov.

Več informacij o postopku avtonomnih tarifnih opustitev je na voljo na spletni strani Europa:

http://ec.europa.eu/taxation_customs/customs/customs_duties/tariff_aspects/suspensions/index_en.htm.

---

(1)  UL C 363, 13.12.2011, str. 6.

(2)  http://ec.europa.eu/taxation_customs/dds2/susp/susp_home.jsp?Lang=sl&Screen=0&ContextPath=

Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2021/C 136/07)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek, ki se lahko vloži v treh mesecih od datuma te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„VÄRMLÄNDSKT SKRÄDMJÖL“

EU št.: ZGO-SE-02414 – 5. 4. 2018

ZOP ( ) ZGO (X)

1.   Ime (ZOP Ali ZGO)

„Värmländskt skrädmjöl“

2.   Država članica ali tretja država

Švedska

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.6 Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Värmländskt skrädmjöl“ je ime moke, mlete z mlinskim kamnom in proizvedene iz praženega ovsa botanične vrste oves (Avena sativa L.), ki ga tradicionalno gojijo v Värmlandu.

„Värmländskt skrädmjöl“ ima naslednje značilnosti:

Barva: bledo rumena – spominja na bledo čebulno lupino.

Vonj: po sveže omlatenem zrnju ter oreških, zaokrožen, masten in z notami po praženem.

Okus: zaokrožen, z nadihom praženega in notami po oreških ter dolgim, prijetnim pookusom.

Konsistenca: prah z velikostjo zrn 0,2-0,3 mm

Vsebnost beljakovin: 9-14 %

Vsebnost maščobe: 4-7 %

Ogljikovi hidrati: 60-75 %

3.3   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Surovine: Moka „Värmländskt skrädmjöl“ se proizvaja iz ovsa (Avena sativa L.), ki ga gojijo na geografskem območju iz točke 4. Trenutno gojijo sorto symphony, ki zgodaj dozori in ima velika zrna, majhne razlike v velikosti in srednjo vsebnost maščobe (teža tisočih zrn je približno 45 g, od tega je v suhi snovi približno 4,8 % surove maščobe in približno 10 % beljakovin).

Vsebnost maščobe in velikost zrn ovsa sta ključni za proizvodnjo moke „Värmländskt skrädmjöl“.

Velikost zrn in razlike v njihovi velikosti so pomembne predvsem za praženje in luščenje. Da bi zagotovili enakomerno praženje ovsenih zrn, morajo biti ta čim bolj homogene velikosti. Zrna ovsa, ki se uporablja, so velika 2–4 mm in imajo vsebnost vode ≤ 14 %.

Vsebnost maščobe je pomembna predvsem za mletje. Oves je žito z razmeroma visoko vsebnostjo maščobe. Če je ta visoka, se moka med mletjem sprime v grudice in zamaši mlinske kamne. Zato se za proizvodnjo moke „Värmländskt skrädmjöl“ uporabljajo le sorte z manj kot 5 % maščobe v suhi snovi.

3.4   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Celoten proizvodni proces – od gojenja surovine do praženja, luščenja in mletja – je treba izvajati na geografskem območju iz točke 4.

3.5   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

–

3.6   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

–

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Proizvodno območje moke „Värmländskt skrädmjöl“ obsega okrožje Värmland.

5.   Povezava z geografskim območjem

Povezava temelji na določenih značilnostih proizvoda.

Posebne podrobnosti geografskega območja:

Värmland ima izrazito kisla tla, ki so revna z minerali in imajo nizko vsebnost organske snovi. Tla zaradi svoje strukture dobro zadržujejo vodo. Za podnebje so značilne mrzle zime z veliko snega in razmeroma vroča poletja. Spomladi so temperature ponoči nižje od zmrzišča in podnevi višje od zmrzišča. To skupaj z lastnostjo tal, da zadržujejo vodo, povzroča nastanek ledu, ki nato poljščine, posejane jeseni, potisne iz zamrznjenih tal.

Zaradi naravnih razmer v Värmlandu je postala spomladanska setev ovsa prevladujoča metoda gojenja žita, ko so Värmland konec 16. stoletja kolonizirali priseljenci iz vzhodnih pokrajin (današnje Finske).

Za proizvajalce moke „Värmländskt skrädmjöl“ se proizvodnja začne z gojenjem ovsa. To pomeni, da kmet goji oves, posebej namenjen proizvodnji moke „Värmländskt skrädmjöl“, z velikostjo zrn ter vsebnostjo vode in maščobe, ki so ustrezne za proizvodnjo moke „Värmländskt skrädmjöl“ v posameznih mlinih.

Oves, ki ga gojijo na geografskem območju iz točke 4, omlatijo in posušijo, tako da je najvišja vsebnost vode 14 %. Za proizvodnjo moke „Värmländskt skrädmjöl“ oves pražijo v pečeh na brezova drva z enakomerno temperaturno krivuljo. Med praženjem ga nenehno mešajo, da se ne zažge. Oves mora biti globoko in temeljito pražen, da moka „Värmländskt skrädmjöl“ dobi značilen vonj in okus po oreških. Da bi zagotovili enakomerno praženje oluščenih zrn ovsa, morajo biti ta čim bolj homogene velikosti.

Ostanki vode v ovsu izhlapijo med postopkom praženja, ki traja približno dve uri. Točna dolžina praženja je odvisna od temperature in sorte ovsa. Po zaključku praženja je temperatura v peči za praženje približno 220 °C.

Oves nato oluščijo in oluščena zrna ločijo od luščin. Zrna med dvema velikima mlinskima kamnoma (njuna velikost se razlikuje glede na mlin) zmeljejo v moko z velikostjo delcev 0,2 mm–0,3 mm. Mlinar jo potipa in prilagodi mlinske kamne, da dobi želeno konsistenco.

Posebne značilnosti proizvoda:

Del postopka rafiniranja, ki najpomembneje prispeva k lastnostim moke „Värmländskt skrädmjöl“, je praženje ovsa. Praženje daje moki „Värmländskt skrädmjöl“ značilen vonj po sveže omlatenem zrnju z izrazitimi notami po oreških ter zaokrožen, dolg okus po oreških z močnimi in zaokroženimi notami po praženem. Prav zaradi tega okusa danes obstaja povpraševanje po moki „Värmländskt skrädmjöl“, saj doda aromo in je sestavina različnih jedi ter pekovskih izdelkov.

Vzročna povezava:

Tradicija gojenja ovsa obstaja že od 16. stoletja in finskega priseljevanja v Värmland. Priseljenci so se naselili na redko poseljenih delih okrožja in začeli gojiti poljščine, vključno z ovsom. Težava pri ovsu je bila, da ga ni bilo lahko zmleti. Da bi ga lažje zmleli, so ga morali najprej oluščiti, kar vključuje ločevanje zrnja od plev. Pred luščenjem je bilo treba oves posušiti. To so prvotno počeli tako, da so ga pražili v krušni peči ali savni. Luščenje ni le olajšalo mletja, temveč je tudi podaljšalo rok trajanja ovsene moke.

Keyland (1919) v Švedski rastlinski ljudski prehrani (Svensk vegetabilisk allmogekost) navaja, da se je gradnja posebnih mlinov za praženje, luščenje in mletje ovsa začela sredi 19. stoletja. Gojenje ovsa in tehnika praženja zrn za lažje luščenje in mletje sta postala izredno pomembna za prehrano ljudi v Värmlandu. Keyland pravi, da sta luščenje in uporaba ovsa postala posebnost Värmlanda. „Morda se ovsena moka v nobeni drugi švedski pokrajini ni tako zelo uporabljala za prehrano ljudi kot prav tam.“

Proizvodnja moke „Värmländskt skrädmjöl“ je odvisna od človeških dejavnikov, za kakovost proizvoda pa je ključno sodelovanje med kmetom in mlinarjem. To pomeni, da kmet goji oves, posebej namenjen proizvodnji moke „Värmländskt skrädmjöl“, z velikostjo zrn in vsebnostjo vode in maščobe, ki so ustrezne za nadaljnji proizvodni proces v mlinih za mletje te moke. Nato mora mlinar praženje, luščenje in mletje prilagoditi značilnostim ovsa, različne stopnje proizvodnje pa uskladiti, da tvorijo enovito celoto.

Izvajanje celotnega postopka praženja, luščenja in mletja je veščina. Da bo imela moka „Värmländskt skrädmjöl“ svoje značilnosti, pa je ključno poznavanje lastnosti surovine in njenega obnašanja med postopkom rafiniranja.

Mlinarji vedo, kdaj je oves dovolj pražen, glede na njegovo konsistenco in okus ter barvo dima, ki nastaja med postopkom praženja. Tehnika je opisana v starih zapisih iz Värmlanda. „Če so oves nameravali zmleti v moko, je bilo zrnje dobro posušiti v savni. Pomembno je bilo, da ta ni bila prevroča, zato pa se je zrnje sušilo dlje časa. Ko je bilo dovolj suho, da ga je bilo mogoče zmleti, je moralo oluščeno zrno počiti, ko si ugriznil vanj.“ Proizvodnja moke „Värmländskt skrädmjöl“ je torej povsem odvisna od mlinarjevega znanja in izkušenj s surovino ter njenim obnašanjem med postopki praženja, luščenja in mletja.

Lokalne skupnosti moko „Värmländskt skrädmjöl“ močno podpirajo. Moka in z njo povezana kulinarična tradicija sta na lokalnih vaških dogodkih v središču pozornosti. Moka se je razširila tudi drugod kot aromatičen dodatek različnim jedem in pekovskim izdelkom.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

https://www.livsmedelsverket.se/globalassets/produktion-handel-kontroll/livsmedelsinformation-markning-halsopastaenden/skyddade-beteckningar/ansokan_skradmjol_2020_05_28.pdf

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2021/C 136/08)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O STANDARDNI SPREMEMBI ENOTNEGA DOKUMENTA

„CRÉMANT DU JURA“

PDO-FR-A0740-AM01

Datum obvestila: 2. februar 2021

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Posodobitev seznama občin geografskega območja

Poglavje I specifikacije proizvoda za kontrolirano označbo porekla „Crémant du Jura“ je spremenjeno:

v točki (a) odstavka 1 oddelka IV je vključen sklic na uradni geografski kodeks iz leta 2018 in seznam občin je posodobljen. Dodan je tudi datum, ko je pristojni nacionalni odbor nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (Institut national de l’origine et de la qualité) odobril spremenjeno geografsko območje označbe. Te spremembe so redakcijske in nikakor ne spreminjajo obsega geografskega območja označbe. Potrebne so zaradi združitev ali opustitev občin ali delov občin ali sprememb imena. Novo besedilo specifikacije proizvoda še naprej omogoča natančno opredelitev občin geografskega območja;

v točko (b) odstavka 1 oddelka IV so bile vnesene enake spremembe iz enakih razlogov.

Posledično je spremenjena točka 1.6 „Razmejeno geografsko območje“ v enotnem dokumentu.

Za točkama (a) in (b) je zaradi seznanitve gospodarskih subjektov dodan stavek: „Kartografski dokumenti, na katerih je prikazano geografsko območje, so na voljo za vpogled na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (Institut national de l’origine et de la qualité).“

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

2.   Gostota zasaditve

V točki (a) odstavka 1 oddelka VI poglavja I je dodano, da so „lahko med parcelami prehodi širine od 2 metrov do 3,2 metra, in sicer največ po eden na šest vrst, da se omogoči prehajanje prilagojenih strojev“. Na podlagi dosedanjega pravila razdalja med vrstami ni smela biti večja od 2 metrov.

Razmik med vrstami je ključen element pri izračunu izpostavljene površine rastlinskega pokrova, to je površine, ki se vključi v izračun ravni predvidenega donosa za vinograd z označbo porekla. Za zagotovitev možnosti nadzora nad upoštevanjem te določbe je bila v specifikacijo proizvoda vključena tudi opredelitev povprečnega razmika.

Ta nova pravila, dodana v specifikacijo proizvoda, so v enotnem dokumentu vključena v točko 1.5 „Enološki postopki“.

3.   Pravila o oblikovanju v špalir in višina listja

V točki (c) odstavka 1 oddelka VI poglavja I je bilo pravilo v zvezi z višino listja, pritrjenega na žice, spremenjeno, da bi bilo prilagojeno vinogradom, v katerih je povprečni razmik med vrstami večji od 1,6 metra in največ 2 metra, ter vinogradom, v katerih je povprečni razmik med vrstami največ 1,6 metra. Vendar je za ti vrsti vinogradov dodano, da mora „višina listja, pritrjenega na žice, omogočati, da je na voljo najmanj 1,2 kvadratna metra zunanje površine rastlinskega pokrova za pridelavo enega kilograma grozdja“.

Ta dodatka k praksam vinogradnikov zagotavljata, da je izpostavljena površina listov zadostna za dosego zadovoljive zrelosti grozdja. Ta dodatka sta bila potrebna, ker se v jurskih vinogradih proizvodnja tovrstnega vina razvija iz vinskih trt, zasajenih z večjo gostoto, kot je najmanjša gostota zasaditve, tako da se zmanjša razmik med vrstami.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

4.   Povprečne največje obremenitve na parcelo in donosi

V točki (d) odstavka 1 oddelka VI poglavja I je povprečna največja obremenitev na parcelo povečana na 16 000 kg/ha za vinogradniške parcele s povprečnim razmikom med vrstami največ 1,6 metra. V teh vinogradih je gostota zasaditve večja kot v vinogradih, zasajenih s povprečnim razmikom med vrstami, večjim od 1,6 metra, saj je glede na druga pravila o obdelovanju vinogradov na teh trtah več grozdja.

V odstavku 1 oddelka VIII je donos povečan na 78 hl/ha za vinogradniške parcele s povprečnim razmikom med vrstami največ 1,6 metra. Pri gostejših vinogradih sta donos in največja obremenitev na parcelo povečana, ker gostote zasaditve in višina listja omogočajo doseganje te ravni produktivnosti, hkrati pa zagotavljajo ohranjanje pričakovane kakovosti.

Pri vinogradih s povprečnim razmikom med vrstami, večjim od 1,6 metra in največ 2 metra, je donos ohranjen pri 74 hl/ha.

Dodan je odstavek, v katerem je pojasnjeno, da je v primeru neobstoja predhodne izjave o namembnosti parcele (deklarativna obveznost, ki je bila določena že v poglavju II specifikacije proizvoda v odobreni različici iz leta 2011) največji dovoljeni donos za zadevno trgatev donos označbe porekla „Côtes du Jura“ (belo vino), če je ta manjši od donosa, odobrenega za označbo „Crémant du Jura“. Ta predhodna izjava omogoča lažji nadzor nad upoštevanjem posebnih pogojev proizvodnje za vino Crémant du Jura, ki upravičujejo večji donos, kot je donos mirnih vin z geografskega območja.

V odstavku 2 oddelka VIII poglavja I z naslovom „Začetek proizvodnje“ je največji donos povečan na 90 hl/ha za vinogradniške parcele s povprečnim razmikom med vrstami največ 1,6 metra.

Pri vinogradih s povprečnim razmikom med vrstami med 1,6 in 2 metra je največji donos ohranjen pri 80 hl/ha.

Pri teh spremembah donosa se upošteva razvoj donosa, ugotovljen v jurskih vinogradih za vinske trte, namenjene proizvodnji penečega vina. Donosi se lahko povečajo do ravni, predlaganih za vinograde z večjo gostoto zasaditve; določena najmanjša izpostavljena površina listov zagotavlja zadovoljivo zrelost glede na pričakovano kakovost pridelka.

Sprememba največjega donosa je vključena v točko 1.5.2 enotnega dokumenta.

5.   Druge pridelovalne prakse

V točki (a) odstavka 2 oddelka VI poglavja I je najdaljša dolžina vrst za najstrmejše parcele brez sistema zbiranja deževnice nadomeščena z obveznostjo obvladovanja zasajenega ali samoraslega rastlinja. To novo pravilo omogoča boljši nadzor nad erozijo in upošteva razvoj kontrolirane zatravljenosti v vinogradih.

V točkah (a) in (b) odstavka 2 oddelka VI poglavja I sta datum začetka izvajanja teh pravil in omejitev njihove uporabe na nove nasade črtana.

Ugotovljene pridelovalne prakse omogočajo, da ta pravila veljajo za vse vinograde.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

6.   Datum začetka trgatve

V točki (a) odstavka 1 oddelka VII poglavja I je določanje datuma začetka trgatve črtano. Datum trgatve določi gospodarski subjekt na vsaki od svojih parcel glede na stopnjo zrelosti in ob upoštevanju najnižje vsebnosti sladkorja v grozdju, določene s specifikacijo proizvoda.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

7.   Polnjenje v steklenice

V točki (c) odstavka 2 oddelka IX poglavja I je dodano: „Polnjenje v steklenice je dovoljeno samo za osnovna vina, ki so v skladu z organoleptičnim preskusom glede na pogoje, opredeljene v načrtu nadzora.“

To pravilo je bilo vključeno, da se prepreči sekundarno vrenje osnovnih vin, ki bi povzročilo pomanjkljivosti v končnem proizvodu.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

8.   Skladiščenje

V odstavku 4 oddelka IX poglavja I je pojasnjeno, da se utemeljitev posebnega kraja za skladiščenje pakiranih proizvodov nanaša tudi na vina na drožeh, in sicer da bi se ohranila pričakovana kakovost sekundarnega vrenja, ki je odločilna faza za tovrstno vino, in olajšal nadzor nad njim.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

9.   Vzročna povezava

V odstavku 3 oddelka X poglavja I je v prvem odstavku v stavku: „Pogoji proizvodnje v specifikaciji proizvoda prispevajo k ohranjanju teh tal (omejitev dolžine vrst, zatravljeni pasovi itd.) in omejujejo običajna tveganja erozije,“ črtana navedba „omejitev dolžine vrst“.

To črtanje je posledica vključitve novega pravila za obdelovanje vinogradov: obveznosti obvladovanja zasajenega ali samoraslega rastlinja (v odstavku 2 oddelka VI – Obdelovanje vinograda), s katero je nadomeščena obveznost v zvezi z največjo dolžino vrst. Novo pravilo omogoča boljši nadzor nad erozijo in upošteva razvoj kontrolirane zatravljenosti v vinogradih.

Ta sprememba je vključena v točko 1.8 „Vzročna povezava“ v enotnem dokumentu.

10.   Prehodni ukrepi

V odstavku 1 oddelka XI poglavja I je za parcele, zasajene pred 1. avgustom 1994, na katerih ni upoštevana najmanjša gostota zasaditve, prehodno obdobje, v katerem se lahko za njihov pridelek še vedno uporablja kontrolirana označba porekla, omejeno na trgatve do vključno leta 2024, medtem ko je prej ta pravica veljala do datuma izkrčitve teh vinogradov.

Pojasnjeno je, da je treba na teh parcelah upoštevati enaka druga pravila o obdelovanju vinogradov in donosih kot na parcelah z vinogradi s povprečnim razmikom med vrstami, večjim od 1,6 metra in največ 2 metra.

Odstavek 3 oddelka XI je črtan, ker je obdobje, v katerem so postopki polnjenja omogočali koriščenje posebnega ukrepa v zvezi z datumom dajanja na potrošniški trg, poteklo.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

11.   Predhodna izjava o namembnosti parcele

V odstavku 1 oddelka I poglavja II je končni datum za predložitev te predhodne izjave ali preklic njenega tihega podaljšanja preložen s 1. na 30. junij, da se gospodarskim subjektom omogočita boljši vpogled v značilnosti prihodnje trgatve in ustreznejša odločitev glede namembnosti grozdja.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

12.   Izjava o zahtevi za označbo

V odstavku 5 oddelka I poglavja II so informacije, ki se navedejo v tej izjavi, obvezno dopolnjene s številko serije osnovnega vina, ki omogoča zagotavljanje sledljivosti po organoleptičnem preskusu (osnovno vino).

S temi informacijami se okrepi upoštevanje obveznosti umika osnovnih vin, ki bi lahko povzročila pomanjkljivosti v končnem proizvodu, za pridelavo vina „Crémant du Jura“.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

13.   Glavne točke, ki jih je treba preverjati, in metode ocenjevanja

V oddelku I poglavja III je glede na nekatere spremembe poglavja I posodobljena preglednica z glavnimi točkami, ki jih je treba preverjati, in ustreznimi metodami ocenjevanja, da se natančneje opredelijo nekatere metode ocenjevanja.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

14.   Podatki o nadzornem organu

V oddelku I poglavja III so bila od odobritve specifikacije proizvoda septembra 2011 spremenjena redakcijska pravila tega dela, tako da se, če nadzore izvaja certifikacijski organ, ne navedejo več popolni kontaktni podatki nadzornega organa.

Sklic na akreditacijski standard odbora COFRAC za nadzorni organ je bil črtan, ker se ta sklic spreminja dokaj redno, zaradi česar bi bilo za navedbo pravilnih informacij treba specifikacijo proizvoda vsakič spremeniti.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime proizvoda

Crémant du Jura

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

5.	Kakovostno peneče vino

4.   Opis vin

Ta vina so bela kakovostna peneča vina ali kakovostna peneča vina rosé.

(a)	V primeru obogatitve mošta volumenski delež skupnega alkohola v vinu po sekundarnem vrenju in pred degoržiranjem ne presega 13 %.

(b)

Vsebnosti skupnih kislin, hlapnih kislin, skupnega žveplovega dioksida, sladkorja in raztopljenega ogljikovega dioksida, merjenega pri temperaturi 20 °C, so določene v zakonodaji Unije. Belo peneče vino, ki se prideluje predvsem iz sorte chardonnay B, je nežno in prefinjeno. Ima kompleksno, a diskretno paleto arom, v kateri se pogosto razločijo note jabolk, briošev in lešnikov. Peneče vino rosé se običajno prideluje iz sorte pinot noir N. Zelo pogosto je v njem zaznati note drobnega rdečega jagodičja. Splošne analitske lastnosti Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)   Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)   Najnižja vsebnost skupnih kislin   Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)   Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5.   Enološki postopki

(a)   Posebni enološki postopki

Posebni enološki postopek

(a)	Prepovedana je uporaba lesenih trsk.

(b)	Pri obdelavi vin rosé je prepovedano samostojno ali v mešanici z drugimi pripravki uporabljati oglje za enološko uporabo.

(c)	Poleg zgornjih določb je treba pri vinih v zvezi z enološkimi postopki upoštevati obveznosti, določene na ravni Unije ter v zakoniku o kmetijstvu in morskem ribištvu.

(d)	Prostori za stiskanje grozdja morajo ustrezati merilom za sprejem potrganega grozdja, opremo za stiskanje in stiskalnice, polnitev stiskalnic, frakcioniranje soka in higieno.

Pridelovalna praksa

Gostota zasaditve

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 5 000 trsov na hektar, razen pri terasasti zasaditvi vinske trte.

Pri vinskih trtah, ki niso zasajene terasasto, in pri terasah z najmanj dvema vrstama vinske trte ima vsak trs na voljo največ 2 kvadratna metra površine; ta površina se dobi tako, da se razdalja med vrstami pomnoži z razdaljo med trsi v isti vrsti; razdalja med vrstami ne sme biti večja od 2 metrov.

Da se omogoči prehajanje prilagojenih strojev, so lahko med parcelami prehodi širine od 2 metrov do 3,2 metra, in sicer največ po eden na šest vrst.

Povprečen razmik med vrstami se izmeri tako, da se največja širina pridelovalne parcele deli z dejanskim številom vrst na najširšem delu te parcele.

Pravila rezi

Trsi se obrezujejo bodisi z enojno ali dvojno rezjo guyot bodisi s kratko rezjo (kordonska gojitvena oblika royat) z največ 20 očesi na trs in 120 000 očesi na hektar.

Pri enojni ali dvojni rezi guyot je število očes največ deset na rodnem lesu z največ dvema reznikoma za obnovitev z dvema očesoma.

Prevoz potrganega grozdja

Grozdje se lahko prevaža samo v odprtih posodah pod pogoji, ki omogočajo, da se grozdje ne poškoduje in da se samotok odstranjuje.

(b)   Največji donosi

Parcele, na katerih je povprečen razmik med vrstami največ 1,6 metra

90 hektolitrov na hektar

Parcele, na katerih je povprečen razmik med vrstami večji od 1,6 metra in največ 2 metra

80 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

(a)

Trgatev ter vinifikacija, obdelava, donegovanje in pakiranje vina potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Jura na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2018, kot ga je 16. novembra 2010 odobril pristojni nacionalni odbor: Abergement-le-Grand, Abergement-le-Petit, Aiglepierre, Arbois, Arlay, Les Arsures, Augea, Aumont, Balanod, Baume-les-Messieurs, Beaufort, Bersaillin, Blois-sur-Seille, Brainans, Bréry, Buvilly, Césancey, La Chailleuse (samo ozemlje nekdanje občine Saint-Laurent-La-Roche), Champagne-sur-Loue, La Chapelle-sur-Furieuse, Château-Chalon, Chevreaux, Chille, Chilly-le-Vignoble, Conliège, Courbouzon, Cousance, Cramans, Cuisia, Darbonnay, Digna, Domblans, L’Etoile, Frébuans, Frontenay, Gevingey, Gizia, Grange-de-Vaivre, Grozon, Ladoye-sur-Seille, Lavigny, Lons-le-Saunier, Le Louverot, Macornay, Mantry, Marnoz, Mathenay, Maynal, Menétru-le-Vignoble, Mesnay, Messia-sur-Sorne, Miéry, Moiron, Molamboz, Monay, Montagna-le-Reconduit, Montaigu, Montain, Montholier, Montigny-lès-Arsures, Montmorot, Mouchard, Nevy-sur-Seille, Orbagna, Pagnoz, Pannessières, Passenans, Perrigny, Le Pin, Plainoiseau, Les Planches-près-Arbois, Poligny, Port-Lesney, Pretin, Pupillin, Quintigny, Revigny, Rotalier, Ruffey-sur-Seille, Saint-Amour, Saint-Cyr-Montmalin, Saint-Didier, Saint-Jean-d’Etreux, Saint-Lamain, Saint-Lothain, Sainte-Agnès, Salins-les-Bains, Sellières, Les Trois Châteaux, Toulouse-le-Château, Tourmont, Trenal, Vadans, Val-Sonnette (samo nekdanja ozemlja občin Grusses, Vercia in Vincelles), Vaux-sur-Poligny, Vernantois, Le Vernois, Villeneuve-sous-Pymont, Villette-lès-Arbois in Voiteur.

(b)

Vinifikacija, obdelava, donegovanje in pakiranje vina lahko potekajo tudi na ozemlju naslednjih občin departmaja Jura na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2018, kot ga je 16. novembra 2010 odobril pristojni nacionalni odbor: Le Chateley, La Ferté, Hauteroche (samo ozemlje nekdanje občine Crançot) in Pont-du-Navoy.

7.   Glavne sorte vinske trte

Chardonnay B

Pinot gris G

Pinot noir N

Poulsard N – ploussard

Savagnin blanc B

Trousseau N

8.   Opis povezave

Informacije o geografskem območju

(a)   Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Geografsko območje označbe „Crémant du Jura“ je del naravne regije Revermont, ki je omejena: – na vzhodu s prvo apnenčasto planoto jurskega masiva s povprečno nadmorsko višino 550 metrov; – na zahodu s planjavo, vzhodnim obrobjem bressanskega jarka (fossé bressan). Vinogradi se v pretrgani obliki nizajo na 80 kilometrov dolgem ter od 2 do 5 metrov širokem pasu, večinoma obrnjenem proti zahodu, z nadmorsko višino od 300 do 450 metrov.

Obsegajo kompleksno verigo gričev, ki so razpotegnjeni od severa proti jugu pod glavnim reliefom in se dvigujejo od 50 do 100 metrov nad depresijami, obrnjenimi v isti smeri. Ta razporeditev je neposredno povezana s prelomom Jure nad planjavo Bresse: – glavni relief, ki je premočrten, pokriva obrobje prve jurske planote, geološko sestavljene iz plasti trdega apnenca iz srednje jure, ki prevladuje nad debelo serijo laporjev in gline iz triasa in liasa; – griči so fragmenti, iztrgani iz planote (luske), in narinjeni v ospredje narivnih prelomov. Običajno so bolj razpotegnjeni v smeri sever/jug (od 2 kilometra do 3 kilometre) kot v smeri vzhod/zahod (od 0,5 kilometra do 1 kilometra). Te apnenčaste luske so zaradi velike odpornosti proti eroziji v pokrajini geografskega območja ohranile relief. Depresije pa imajo, nasprotno, lapornato podlago. Njihovo maso sestavljajo debele serije laporjev, ki je bila na začetku debela več kot 200 metrov ter je bila ob prelomu postopoma narinjena in premaknjena na planjavo Bresse.

Erozija na teh drobljivih laporjih je bila zelo aktivna, zaradi česar so nastali zelo razgibani reliefi. Glavni del parcel, razmejenih za pridelavo grozdja, leži bodisi na pobočju in njegovem vznožju pod gozdnatim vrhom planote bodisi na najbolje izpostavljenih pobočjih gričev, ki so posejani ob vznožju. Apnenec je prisoten povsod. Ta prepustna in topna kamnina je zelo ugodna za vinsko trto in zlasti za jurske sorte vinske trte. Na gričih, ki se naslanjajo na apnenčasto planoto, so tla zelo kompleksna, saj vsebujejo laporje, glino in apnenčasta melišča.

Geografsko območje ima sveže oceansko podnebje z obilnimi padavinami, za katero so značilni celinski vplivi: velike razlike v letnih temperaturah, povprečna temperatura je približno 10,5 °C, poletja so vroča in vlažna. Letna količina padavin presega 1 000 milimetrov, padavine pa so skozi leto dobro razporejene.

(b)   Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Vinogradi v departmaju Jura obstajajo že od rimskih časov. Številna pričevanja, ki se nanašajo na jurske vinograde, se pojavljajo od leta 1000.

Začetek proizvodnje penečih vin v Juri sega daleč v preteklost, metoda izdelave s sekundarnim vrenjem v steklenicah pa obstaja od 17. stoletja. Ta proizvodnja je tradicionalna in celo pri kontroliranih označbah porekla, kot sta „Arbois“ in „L’Etoile“, je bil del njune proizvodnje namenjen izdelavi penečega vina. Ta peneča vina iz departmaja Jura so pridobila določen sloves. V 20. stoletju so se družine proizvajalcev specializirale za proizvodnjo penečih vin, tehnike pa so bile izpopolnjene za proizvodnjo zelo izrazitih vin: upoštevanje nepoškodovanosti grozdja, nežno stiskanje, dolgo obdobje hrambe vin v vodoravni legi („sur lattes“) v steklenicah za sekundarno vrenje.

Kontrolirana označba porekla „Crémant du Jura“ je bila priznana 9. oktobra 1995. Proizvajalci so tedaj opustili proizvodnjo penečih vin z drugimi kontroliranimi označbami porekla departmaja Jura, kot so „Arbois“, „Côtes du Jura“ in „L’Etoile“.

Sorte vinske trte se v departmaju Jura gojijo že več stoletij. Vinogradniki so izbrali tri značilno jurske sorte vinske trte: sorto vinske trte poulsard N, katere pisno omembo v Juri je mogoče zaslediti od leta 1620, sorto vinske trte trousseau N, katere sledi je v Juri z gotovostjo mogoče najti od leta 1732, in sorto vinske trte savagnin B, katere prisotnost je potrjena leta 1717. Prav tako so prilagodili dve sorti vinske trte, ki izvirata iz sosednjih burgundskih vinogradov: sorto vinske trte chardonnay B, ki je v Juri prisotna od leta 1717, in sorto vinske trte pinot noir N, katere najstarejša pisna omemba sega v leto 1385 pod imenom „savagnin noir“. Vse te sorte vinske trte so osnova za proizvodnjo vina „Crémant du Jura“.

Leta 2009 je proizvodnja na 310 hektarih znašala približno 17 000 hektolitrov belega penečega vina in 2 000 hektolitrov penečega vina rosé.

Informacije o kakovosti in značilnostih proizvodov

Belo peneče vino, ki se prideluje predvsem iz sorte chardonnay B, je nežno in prefinjeno. Ima kompleksno, a diskretno paleto arom, v kateri se pogosto razločijo note jabolk, briošev in lešnikov.

Peneče vino rosé se običajno prideluje iz sorte pinot noir N. Zelo pogosto je v njem zaznati note drobnega rdečega jagodičja.

Vzročna povezava

Posebnosti grozdja izhajajo iz lapornatih tal (glineno-apnenčastih), prekritih z apnenčastim gramozom. Trte iz globine črpajo stalno svežino, na površini pa debelo kamnito melišče omogoča dobro segrevanje tal in dobro odvajanje vode. Pogoji proizvodnje v specifikaciji proizvoda prispevajo k ohranjanju teh tal (zatravljeni pasovi itd.) in omejujejo običajna tveganja erozije.

Tradicija proizvodnje penečih vin v Juri je skozi generacije omogočila postopno prilagoditev starodavnih tehnik. S trganjem celega grozdja v odprte zaboje ter zelo nežnim in postopnim stiskanjem se ohranijo bistvene lastnosti grozdja in zlasti aromatični potencial, povezan z naravnim okoljem.

Stiskalnice tako izpolnjujejo stroga pravila, njihova odobritev pa se strogo preverja. Dolgo donegovanje na drožeh pri sekundarnem vrenju v steklenici spodbuja razvoj sekundarnih arom in razvoj posebnosti vina, povezanih z njegovim poreklom.

Leta 1734 je vinogradnik iz Polignyja, imenovan CHEVALIER, podrobno opisal recept, s katerim je pridobival vino „‚vin gris‘, podobno vinu iz Šampanje“. Od začetka 17. stoletja je proizvodnja penečega vina potrjena z metaforičnim izrazom „vin fou“ (noro vino), ki ga je oživil velik trgovec iz Arboisa.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju.

Opis pogoja:

neobvezne navedbe, katerih uporabo lahko v skladu z določbami Unije urejajo države članice, so na etiketah napisane s črkami, katerih velikost niti po višini niti po širini ne presega dvakratne velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na razmejenem geografskem območju.

Opis pogoja:

(a)	Vsi postopki proizvodnje, od trgatve do degoržiranja, potekajo na geografskem območju.

(b)	Stekleničenje vin poteka na geografskem območju ob upoštevanju postopka pridelave s sekundarnim vrenjem v steklenici.

(c)	Polnjenje v steklenice, v katerih poteka sekundarno vrenje, se izvaja od 1. decembra, ki sledi trgatvi.

(d)	Vina se dajo na potrošniške trge po najmanj 12-mesečnem obdobju donegovanja po datumu polnjenja.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-3639eb82-2655-461f-a811-87ed70ec6303

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

Objava spremenjene specifikacije proizvoda po odobritvi manjše spremembe v skladu z drugim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta

(2021/C 136/09)

Evropska komisija je odobrila to manjšo spremembo v skladu s tretjim pododstavkom člena 6(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014 (1).

Zahtevek za odobritev te manjše spremembe je na voljo za vpogled v zbirki podatkov Komisije eAmbrosia.

ENOTNI DOKUMENT

„MEJILLÓN DE GALICIA“ / „MEXILLÓN DE GALICIA“

EU št.: PDO-ES-0165-AM02 – 18.9.2020

ZOP (x) ZGO ( )

1.   Ime

2.   Država članica ali tretja država

Španija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1.   Vrsta proizvoda [v skladu s Prilogo XI]

Skupina 1.7 Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

3.2.   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Sveže školjke vrste Mytilus galloprovincialis, ki se gojijo na plavajočih strukturah ali splavih („batea“).

To so školjke, katerih lupina sestoji iz dveh enakih pokrovov iz kalcijevega karbonata, pokritih s plastjo, imenovano periostrakum. Ker je glavna regija proizvodnje v galicijskih ozkih globoko vrezanih zalivih „rías“ (v ustju poplavljenih nekdanjih rečnih dolin), ki ustvarjajo bogastvo morske flore in favne, se vrste, kot so lopar, mnogoščetinci, mahovnjaki in alge, lepijo na periostrakum.

Meso se nahaja v notranjosti. Običajno je kremasto oranžne barve, oblikovano je v obliki dveh mesnatih krpic z valovitim temno vijoličnim trakom vzdolž roba.

Da bi bile školjke, ko pridejo na trg za svežo prehrano, zajete v zaščiteno označbo porekla „Mejillón de Galicia“, morajo iti skozi center za prečiščevanje/odpremo v skladu z Uredbo (ES) št. 853/2004. Prečiščene morajo biti z morsko vodo iz galicijskih „rías“ v provincah A Coruña in Pontevedra, da kakovost in lastnosti, ki izvirajo iz geografskih dejavnikov, povezanih z gojenjem, ostanejo nespremenjene.

3.3.   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

—

3.4.   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vsi postopki, od pridobivanja ploda do predelave končnega proizvoda, preden je pripravljen za prodajo in dan na trg, morajo potekati znotraj opredeljenega geografskega območja.

3.5.   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6.   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Svet bo uporabil svojo etiketo, ki se mora nahajati na vseh pakiranjih, ki vsebujejo školjke pod zaščiteno označbo porekla. Besedilo „Denominación de Origen Protegida Mexillón de Galicia“ (Zaščitena označba porekla „Mexillón de Galicia“) mora biti jasno navedeno na etiketi pod logotipom. Na etiketi morajo biti navedene tudi kontrolne oznake, ki izključno označujejo školjke v skladu s postavljenimi parametri.

Proizvodi, ki uporabljajo „Mejillón de Galicia“ z ZOP kot primarno surovino (vključno z uporabo tehnološke obdelave ali postopka ohranjanja), se lahko pošljejo potrošnikom v pakiranjih, na katerih se diskrecijsko uporablja logotip EU ob navedbi „Elaborado con Denominación de Origen Protegida Mejillón de Galicia“ [Izdelano pod zaščiteno označbo porekla „Mejillón de Galicia“] v isti velikosti pisave ali manjši kot slednja, pod pogojem, da:

—	je bil „Mejillón de Galicia“ z ZOP potrjen kot tak in je izključna sestavina zadevne kategorije proizvodov ter

—	je bilo strankam, ki uporabljajo navedbo „Elaborado con Denominación de Origen Protegida Mejillón de Galicia“, za to izdano dovoljenje.

V tem smislu bo regulativni svet kot imetnik pravic intelektualne, podeljenih z registracijo označbe porekla „Mejillón de Galicia“ z ZOP, dovolil uporabo besedila in logotipov na etiketah vseh proizvodov, ki so bili tehnološko obdelani in konzervirani.

Regulativni svet bo vnesel v ustrezne registre tiste, ki so pooblaščeni, da uporabljajo navedbo „Elaborado con Denominación de Origen Mejillón de Galicia“ in zagotovil skladnost proizvodov in da se navedba in logotipi ustrezno uporabljajo.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Geografsko območje gojenja bo notranje morsko območje galicijskih rías v provincah A Coruña in Pontevedra, ki imata dovoljenje za gojenje školjk na splavih. Vključevalo bo: Ría de Ares-Sada, Ría de Muros-Noia, Ría de Arousa, Ría de Pontevedra in Ría de Vigo.

Center za prečiščevanje/odpremo meji na obalni provinci: A Coruña in Pontevedra.

5.   Povezava z geografskim območjem

Kar zadeva zgodovinsko povezavo, so bile školjke že od nekdaj vir prehrane za prve prebivalce galicijske obale. Obširen dokaz tega so „castros“ (utrjene vasi) in zgodovinski dokumenti (Navaz, 1942, Vázquez Varela in García Quintela, 1998, VVAA 1988 in 1998, Senén-López Gómez, 1999). Po teh začetkih bi bilo treba poudariti, so bile školjke del najodličnejših gastronomskih dogodkov v preteklosti (npr. na španskem dvoru Habsburžanov v „kraljevi marinadi“ („escabeche real“). Ni dvoma, da je zgodovina Galicije in njene obale tesno povezana s školjkami. Ta povezava datira iz šestega stoletja pred Kristusom in se nadaljuje do danes, kot to dokazujejo številna imena krajev, osebna imena in gastronomski festivali (mejillonadas) itd. Sama galicijska pokrajina bi bila danes nepredstavljiva brez splavov v njenih rías, ki odražajo razvoj sektorja školjk. Skovano je bilo celo posebno besedišče z besedami, ki izvirajo iz gojenja školjk: mexilla (gojenje školjk), redčenje (del proizvodnega procesa) itd. Zgodovinska tradicija je spodbudila poseben sistem gojenja, ki je mednarodno priznan kot galicijski sistem z opremo in materiali regionalne zasnove ter tradicionalnimi delovnimi metodami, ki dajo poseben proizvod (López Capont, 1973; López Capont in Fidalgo Fernández, 1977; Otero Pedrayo, 1980; Lorenzo, 1982; Calo-Lourido, 1985 a, b in c).

Kar zadeva povezavo z naravnim okoljem, štejemo galicijske rías za ekosisteme, v katerih poteka pomembna primarna proizvodnja, ki vključuje gojenje mehkužcev in zlasti školjk. Te vrste so na dnu prehranske verige, kar je bistveno za pridobivanje velikih donosov. Proizvodne razlike (rast in donos mesa), opažene pri školjkah v galicijskih rías, izvirajo iz fizioloških prilagoditvenih postopkov, povezanih s prehrano (Fernández Reiriz in Labarta). Edinstvena kakovost školjk iz galicijskih rías je posledica njihove prilagoditve značilnostim ekosistema, v katerem se gojijo, in je neposredno povezana z razpoložljivostjo hrane in kakovostjo.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

https://mar.xunta.gal/sites/default/files/fileadmin/arquivos/mar/prego_condicions_dop_mexillon_de_galicia_2020.pdf

---

(1)  UL L 179, 19.6.2014, str. 17.