POZIV K PREDLOŽITVI DOKAZOV

ZA POBUDO (brez ocene učinka)

Namen tega dokumenta je obvestiti javnost in deležnike o delu Komisije, da bodo lahko prispevali povratne informacije in učinkovito sodelovali pri dejavnostih posvetovanja.

Te skupine prosimo, da predložijo stališča o tem, kako Komisija razume vprašanje in možne rešitve, ter nam posredujejo vse morebitne ustrezne informacije.

Naslov pobude

Novi evropski Bauhaus: dosežki in prihodnji razvoj

Vodilni GD – pristojna enota

Skupno raziskovalno središče, enota B4

Verjetna vrsta pobude

Sporočilo Komisije in predlog Komisije za priporočilo Sveta

Okvirna časovnica

4. četrtletje 2025

Dodatne informacije

Novi evropski Bauhaus

Vsebina tega dokumenta je zgolj informativna. Ne prejudicira končne odločitve Komisije o tem, ali se bo pobuda izvajala, ali o njeni končni vsebini. Vsi elementi pobude, opisani v tem dokumentu, vključno z njeno časovnico, se lahko spremenijo.

A. Politično ozadje, opredelitev vprašanja in preverjanje subsidiarnosti

Politično ozadje

Pobudo novi evropski Bauhaus je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila v svojem govoru o stanju v Uniji leta 2020. Novi evropski Bauhaus podpira prehod Evrope na bolj vključujočo in trajnostno prihodnost, saj zagotavlja prostore za soustvarjanje, kjer se različni poklicni akterji, raziskovalci, uporabniki ter državljanke in državljani srečujejo in sodelujejo, da bi izboljšali vsakdanje življenje ter oblikovali svoje skupnosti in soseske. Novi evropski Bauhaus spodbuja trajnostnost, odpornost, estetiko, vključevanje, dostopnost in cenovno sprejemljivost s pristopom, ki temelji na dokazih ter si prizadeva za ohranjanje bogate evropske kulturne dediščine in raznolikosti 1 . S svojim resnično transdisciplinarnim in inovativnim pristopom od spodaj navzgor prispeva k več političnim prednostnim nalogam Komisije za obdobje 2025–2029.

Novi evropski Bauhaus si prizadeva za trajnostno in konkurenčno gospodarstvo s spodbujanjem razogljičenja v grajenem okolju, pospeševanjem prehoda na čisto in cenejšo energijo ter podpiranjem krožne zasnove in odpornejših modelov. Spodbuja tudi inovacije ter razvoj spretnosti za prehod na čisto energijo, ki navdihuje trajnostne prakse po vsem svetu, tudi za prizadevanja za obnovo Ukrajine. Krepi evropski socialni model, na primer z reševanjem stanovanjske krize in varovanjem evropske kulturne dediščine, ter izboljšuje kakovost življenja tako, da spodbuja zdravo grajeno okolje, sonaravne rešitve, odpornost v zvezi z vodo in prilagajanje podnebnim spremembam pri razvoju mest in podeželja. Novi evropski Bauhaus postavlja državljane in državljanke ter deležnike, ki sodelujejo in soustvarjajo, v središče sprememb, ter tako spodbuja kulturo ustvarjalnosti, vključevanja in dialoga, ki krepi zaupanje v demokratične procese in evropske vrednote.

Evropski parlament 2 in države članice EU 3 dosledno močno podpirajo novi evropski Bauhaus. Pozitivno mnenje o pobudi sta podala tudi Evropski ekonomsko-socialni odbor 4 in Odbor regij 5 . Novi evropski Bauhaus je spodbudil precejšnje navdušenje na lokalni ravni ter ustvaril močno skupnost več kot 1 900 lokalnih in mednarodnih organizacij, med katerimi so neprofitni in kulturni subjekti ter javni organi in podjetja.

Prvo sporočilo Komisije (2021) 6 je prineslo dobre rezultate, kot je navedeno v poročilu o napredku novega evropskega Bauhausa (2023) 7 . V njem je predlagan tudi nabor orodij za podporo državam članicam EU in deležnikom pri njihovih prizadevanjih za vključitev novega evropskega Bauhausa na nacionalni in lokalni ravni 8 . Približno 740 milijonov evrov sredstev EU je bilo že vloženih v skoraj 700 projektov, kar je privedlo do pozitivnih sprememb v soseskah po Evropi in zunaj nje 9 .

Kot je bilo napovedano v političnih usmeritvah za obdobje 2025–2029, bo Komisija nadaljevala z razvojem novega evropskega Bauhausa in razširila njegovo skupnost. Novi evropski Bauhaus bo še naprej zagotavljal trajnostnost in vključevanje, hkrati pa zagotavljal cenovno sprejemljivost, ustvarjalnost in inovacije.

Vprašanje, ki naj bi ga pobuda obravnavala

Novi evropski Bauhaus je postal pravo gibanje in ima zagotovljeno stabilno financiranje, zlasti prek instrumenta novega evropskega Bauhausa 10 . Pet let po začetku pobude bi bilo treba novi evropski Bauhaus vključiti v spreminjajoče se politične razmere in prednostne naloge. To je treba storiti za lažje reševanje spodaj opisanih izzivov.

·Zagotavljanje trajnostne blaginje, prilagajanja in odpornosti sosesk: mestno okolje je v ospredju pri reševanju izzivov, ki jih prinaša hitro spreminjajoči se svet, med katerimi so podnebne spremembe in naravne nesreče, kot so suše in poplave, onesnaževanje, pritisk na stanovanjski trg, demografske spremembe in socialna kohezija. Po drugi strani pa je tudi središče inovacij, kulture in ustvarjalnosti. Nujno je treba spodbujati trajnostne prakse v grajenem okolju 11 z vključevanjem inovativnih tehnik in materialov, da bi spodbudili obnovo in odpornost sosesk ob spoštovanju kulturne dediščine ter lokalnih vrednot in tradicij Evrope.

·Povečanje inovacij in mobilizacija naložb za lokalno preobrazbo: sredstva EU, namenjena spodbujanju preoblikovanja sosesk od spodaj navzgor, se v državah članicah EU ter pri lokalnih organih in deležnikih neenakomerno izkoriščajo. Potrebna je bolj usklajena in učinkovitejša uporaba sredstev EU. Hkrati je treba povečati javne in zasebne naložbe za podporo projektom, zlasti manjšim, ki jih razvijajo državljani in državljanke, lokalne skupnosti in deležniki. Te naložbe so namenjene spodbujanju lokalne preobrazbe, preizkušanju inovativnih rešitev ter izmenjavi znanja in dobrih praks po Evropi.

·Podpiranje državljank in državljanov ter spodbujanje participativnega in demokratičnega oblikovanja: državljani in državljanke lahko najbolje opredelijo potrebe svojega lokalnega okolja in sooblikujejo rešitve, potrebne za spodbujanje sprememb. Vendar pogosto nimajo sredstev in zmogljivosti za to. V okviru splošne zavezanosti krepitvi evropske demokracije je cilj te pobude okrepiti sodelovanje državljank in državljanov s participativnimi procesi. To vključuje digitalna orodja za sooblikovanje in soustvarjanje zdravih življenjskih okolij, ki združujejo estetiko, funkcionalnost in trajnostnost.

·Razvoj spretnosti ter odpravljanje pomanjkanja delovne sile v grajenem okolju: pomanjkanje usposobljenih delavcev, tudi tistih v gradbenem sektorju, je velika ovira za prehod na čisto energijo. Povzroča tudi dodatne stroške ter ovira širjenje in izmenjavo dobrih praks po Evropi in zunaj nje, kot so hibridna gradnja, ponovna uporaba materialov, inovativni materiali na biološki osnovi. Nujno potrebujemo izpopolnjevanje in preusposabljanje ter inovativne pristope k učenju, da bi razbili miselne vzorce in izpodbili napačno predstavo, da kakovost in trajnostnost ne moreta biti povezani s cenovno dostopnostjo in hitrostjo v grajenem okolju.

·Zagotavljanje socialne vključenosti, dostopnosti in cenovne sprejemljivosti: za dolgotrajne spremembe so potrebni vključevanje skupnosti in vključujoči pristopi v skladu z evropskim socialnim modelom in vrednoto socialne pravičnosti. Odpornost evropskih mest in sosesk bo na koncu odvisna od njihove sposobnosti, da zagotovijo, da so spremembe pravične in koristne za vse, in spodbujajo sodelovanje skupnosti. To bi bilo treba doseči z izvajanjem cenovno sprejemljivih rešitev, ki ohranjajo kakovost in trajnostnost.

Podlaga za ukrepanje EU (pravna podlaga in preverjanje subsidiarnosti)

Pravna podlaga

Člen 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in za priporočilo Sveta o novem evropskem Bauhausu člen 292 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Praktična potreba po ukrepanju EU

Ta pobuda bo okrepila usklajevanje in upravljanje, zagotovila skladnost in zadostno financiranje ter izboljšala izmenjavo znanja, ki temelji na dokazih, in razširjanje dobrih praks po Evropi. To bo pripomoglo k spodbujanju vrednot in načel novega evropskega Bauhausa. Podpirala bo tudi nacionalne, regionalne in lokalne organe z zagotavljanjem okvira za spodbujanje oživljanja mest, pospeševanje inovacij ter zagotavljanje skladnosti pri oblikovanju politik in financiranju. Cilj tega političnega pristopa je oblikovati celostne, v skupnost usmerjene in stroškovno učinkovite rešitve na ravni sosesk. Novi evropski Bauhaus podpira tudi kohezijo s premostitvijo razkoraka med mesti in podeželjem ter socialno-ekonomskih razlik.

Novi evropski Bauhaus spodbuja tudi pristope, usmerjene v inovacije, ustvarjalnost in kulturo, s čimer krepi svetovno konkurenčnost Evrope na področju kulture in gospodarstva. Povečuje tudi prepoznavnost ter privablja javne in zasebne naložbe, kar omogoča širjenje preobrazbene vizije novega evropskega Bauhausa po vsej celini.

B. Kaj naj bi pobuda dosegla in kako

Pobuda, ki je bila uvedena za utrditev evropskega zelenega dogovora na terenu, bo prispevala k več ključnim prednostnim nalogam Komisije, vključno s spodbujanjem trajnostne blaginje in konkurenčnosti, krepitvijo demokracije in odpornosti ter ohranjanjem kakovosti življenja EU. Prispevala bo tudi k dogovoru o čisti industriji, agendi za krožno gospodarstvo, strategiji za odpornost v zvezi z vodo, evropskemu paktu za oceane in strategiji za biogospodarstvo. Poleg tega bo prispevala k izvajanju kohezijske politike in dopolnjevala načrt za cenovno dostopna stanovanja, agendo za mesta, načrt za prilagajanje podnebnim spremembam, unijo spretnosti in evropski steber socialnih pravic, da bi odpravila pomanjkanje spretnosti in delovne sile z ukrepanjem v okviru akademije novega evropskega Bauhausa.

Komisija namerava predstaviti sporočilo in predlog priporočila Sveta o novem evropskem Bauhausu, da bi povečala splošno prepoznavnost in priznavanje novega evropskega Bauhausa in njegovega instrumenta financiranja ter dosegla cilje, opisane v nadaljevanju.

·Okrepiti prizadevanja novega evropskega Bauhausa za spodbujanje trajnostnosti v soseskah in grajenem okolju s poudarkom na krožnosti, učinkoviti rabi vode, odpornosti in zadostnosti. To vključuje spodbujanje načela „prenova na prvem mestu“ in hkratno usklajevanje z ustreznimi tekočimi politikami in pobudami EU 12 .

·Izboljšati usklajevanje in upravljanje novega evropskega Bauhausa na nacionalni ravni ter optimizirati uporabo sredstev EU skupaj z drugimi javnimi in zasebnimi naložbenimi priložnostmi. Ta prizadevanja bi se morala osredotočiti na spodbujanje dopolnjevanja in povezovanja med različnimi ravnmi upravljanja.

·Spodbujati in izboljševati obstoječa orodja, vključno z orodji digitalne in virtualne resničnosti, da bi podprli celovit pristop življenjskega cikla za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. To vključuje sprejemanje informiranih odločitev o materialih, uporabljenih pri oblikovanju in načrtovanju trajnostnih in vključujočih prostorov 13 .

·Razvoj sistemov za krepitev zmogljivosti, vključno z akademijo novega evropskega Bauhausa 14 , kot orodij za izpopolnjevanje in preusposabljanje delovne sile EU. To bo pomagalo zagotoviti trajnostni prehod gradbenega sektorja in razviti strokovne rešitve za odpravo tehničnih ali sistemskih ovir za prehod na čisto energijo, kot je požarna varnost gradbenih elementov na biološki osnovi ali sekundarnih gradbenih elementov.

·Zagotoviti trdno dokazno podlago o socialno-ekonomskih koristih oživljanja mest, da bi s celostnimi pristopi prispevali k političnim odločitvam in urbanističnemu načrtovanju, hkrati pa olajšali izmenjavo znanja in dobrih praks. To vključuje vzpostavitev skupnega sistema spremljanja in ocenjevanja, podprtega z umetno inteligenco in podatkovno analitiko, da bi ocenili učinek projektov novega evropskega Bauhausa na terenu, ter uvedbo oznake novega evropskega Bauhausa, kadar je to koristno, da bi podprli in olajšali razvoj in uporabo metod zasnove, ki temeljijo na dokazih (od koncepta do upravljanja objektov).

·Spodbujati sodelovanje na lokalni ravni in ohranjati zagon, vključno z vključevanjem manjših akterjev in deležnikov, da bi povečali multiplikacijski učinek ter podprli strategije, ki temeljijo na življenju in skupnosti.

Verjetni učinki

Načrtovano sporočilo in predlog priporočila Sveta o novem evropskem Bauhausu naj bi povečala podporo držav članic EU pobudi, saj bosta povečala prepoznavnost, usklajevanje in upravljanje na nacionalni ravni. Cilj je med drugim olajšati poročanje in spremljanje z vzpostavitvijo sistema ocenjevanja, ki se bo uporabljal za vse projekte in instrumente financiranja. Spodbujati bi morala naložbe v projekte novega evropskega Bauhausa z zagotavljanjem prepoznavnosti instrumenta novega evropskega Bauhausa in dodatnih smernic o tem, kako dostopati do priložnosti za javne in zasebne naložbe ter jih združevati, tudi na lokalni ravni. S podporo akademiji novega evropskega Bauhausa bosta zapolnila vrzel v spretnostih, povezano z uporabo trajnostnih materialov, proizvodov in postopkov v gradbenem sektorju. Še naprej bosta spodbujala sodelovanje na lokalni ravni ter podpirala priložnosti za krepitev participativnih procesov in partnerstev z deležniki.

Prihodnje spremljanje

Komisija bo spremljala učinek predlaganih ukrepov, tudi prek ustreznih tekočih projektov 15 , financiranih v okviru programa Obzorje Evropa, s katerimi se bodo zbirale in sistematizirale informacije o različnih projektih novega evropskega Bauhausa, ki se financirajo s sredstvi EU.

Predlog za priporočilo Sveta bo pozval k vzpostavitvi mehanizmov za spremljanje in ocenjevanje projektov novega evropskega Bauhausa in povezanih ukrepov ter poročanje Komisiji o njih. Ta prizadevanja bodo usklajevale imenovane nacionalne kontaktne točke.

C. Boljše pravno urejanje

Ocena učinka

Ocena učinka ne bo izvedena, saj bodo učinek v veliki meri odvisen od izvajanja v državah članicah EU.

Strategija posvetovanja

Javnost je vabljena k sodelovanju pri posvetovanju v obliki poziva k predložitvi dokazov, ki bo na voljo na spletni strani Komisije Povejte svoje mnenje v vseh uradnih jezikih EU. Povratne informacije v okviru posvetovanja bo mogoče predložiti štiri tedne. Posvetovanje se bo oglaševalo prek družbenih medijev novega evropskega Bauhausa in z njim povezane široke skupnosti.

Splošni cilj posvetovanja je zbrati mnenja deležnikov o dosežkih novega evropskega Bauhausa, ovirah in izzivih, s katerimi se sooča, ter njegovem prihodnjem razvoju, tudi v okviru morebitnega priporočila Sveta. Posvetovanje bo dopolnilo dokaze, zbrane leta 2024.

·Spletno javno posvetovanje z deležniki in državami članicami EU o instrumentu novega evropskega Bauhausa.

·Vrsta dvostranskih srečanj z državami članicami EU (srečanja z nacionalnimi organi iz različnih ministrstev, vključenih v izvajanje novega evropskega Bauhausa, in srečanja z deležniki novega evropskega Bauhausa iz posamezne države članice) v zvezi z instrumentom novega evropskega Bauhausa in novim evropskim Bauhausom na splošno.

Poleg tega so za drugo polovico leta 2025 načrtovana ciljno usmerjena posvetovanja (o ciljih) z državami članicami EU in deležniki.

·Posvetovalno srečanje s skupnostjo novega evropskega Bauhausa in strokovno skupino instrumenta novega evropskega Bauhausa.

·Delavnica z ustreznimi strokovnjaki iz držav članic EU.

·Ciljno usmerjena posvetovanja s predstavniki ustreznih deležnikov, npr. z urbanisti, znanstveniki, umetniki, arhitekti, oblikovalci, lokalnimi organi, civilno družbo, nepremičninskimi vlagatelji, človekoljubi itd.

Namen posvetovanja

Komisija poziva deležnike, naj predložijo povratne informacije o zgoraj navedenih izzivih in ciljih ter izmenjajo primere dobre prakse za uspešno izvajanje. Ti primeri lahko vključujejo primere učinkovitega izvajanja pobude novega evropskega Bauhausa, podporne strukture, kot so nacionalne kontaktne točke, modeli upravljanja na nacionalni ali lokalni ravni, strategije za vključevanje vrednot in načel novega evropskega Bauhausa v pobude glede politike in financiranja ter primere učinkovitega združevanja različnih virov financiranja, kot so programi EU, nacionalni skladi in zasebne naložbe.

Cilj postopka posvetovanja je deležnikom, zlasti tistim, ki tesno sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju novega evropskega Bauhausa, omogočiti, da razmislijo o njegovih dosežkih ter skupaj oblikujejo prihodnje ukrepe in prednostne naloge.

Ciljna skupina

Deležniki so:

održave članice EU, regionalni in lokalni organi;

oskupnost novega evropskega Bauhausa;

odruge ustrezne skupine deležnikov (npr. urbanisti, znanstveniki (dejavni na področju družbenih in naravoslovnih ved ali drugih ved), umetniki, industrija in podjetja, kulturni raziskovalci, arhitekti, oblikovalci (vključno z oblikovalci projektov in procesov), gradbeni sektor, nepremičninski vlagatelji, človekoljubi itd.);

oširša javnost.