spodbujanje političnega pridruževanja in gospodarskega povezovanja pogodbenic, ki temelji na skupnih vrednotah in tesnih vezeh, tudi s okrepljenim sodelovanjem Gruzije v politikah, programih in agencijah EU;

zagotavljanje okrepljenega okvira za okrepljen politični dialog o vseh vprašanjih skupnega interesa, kar omogoča razvoj tesnih političnih odnosov med pogodbenicama;

prispevek h krepitvi demokracije ter politični, gospodarski in institucionalni stabilnosti v Gruziji;

spodbujanje, ohranjanje in krepitev miru ter stabilnosti na regionalni in mednarodni ravni na podlagi načel Ustanovne listine Združenih narodov in Sklepne listine helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975, tudi s skupnimi prizadevanji za odpravo virov napetosti, krepitev varnosti na meji ter spodbujanje čezmejnega sodelovanja in dobrih sosedskih odnosov;

spodbujanje sodelovanja, ki je namenjeno mirnemu reševanju sporov;

izboljšanje sodelovanja na področju svobode, varnosti in pravice z namenom okrepiti vladavino prava ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

podpora prizadevanjem Gruzije za razvoj gospodarskega potenciala prek mednarodnega sodelovanja, tudi spribliževanjem njene zakonodaje zakonodaji EU;

uresničitev postopnega gospodarskega povezovanja Gruzije z notranjim trgom EU, kot je določeno v tem sporazumu, zlasti z vzpostavitvijo poglobljenega in celovitega območja proste trgovine, ki bo zagotovilo daljnosežen dostop do trga na podlagi trajnostnega in celovitega približevanja predpisov v skladu s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz njenega članstva v STO;

vzpostavitev pogojev za čedalje tesnejše sodelovanje na drugih področjih skupnega interesa.

poglobiti politično pridruževanje ter povečati politično usklajenost in učinkovitost ter usklajenost in učinkovitost varnostne politike;

spodbujati načela ozemeljske celovitosti, nedotakljivosti mednarodno priznanih meja, suverenosti in neodvisnosti, kakor so zapisana v Ustanovni listini Združenih narodov ter Sklepni listini helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975;

spodbujati mirno reševanje sporov;

spodbujati mednarodno stabilnost in varnost na podlagi učinkovitega večstranskega sodelovanja;

okrepiti sodelovanje in dialog med pogodbenicama o kriznem upravljanju in vprašanjih mednarodne varnosti, zlasti z namenom obravnavati svetovne in regionalne težave ter ključne grožnje;

krepiti sodelovanje v boju proti širjenju orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, vključno s preusmeritvijo v alternativno zaposlovanje znanstvenikov, ki so bili prej zaposleni v programih orožja za množično uničevanje;

pospeševati ciljno naravnano in praktično sodelovanje pogodbenic za dosego miru, varnosti in stabilnosti na evropski celini;

okrepiti spoštovanje demokratičnih načel, vladavino prava in dobro upravljanje, človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno s svobodo medijev, pravicami pripadnikov narodnostnih manjšin, in prispevati k utrjevanju notranjih političnih reform;

razvijati dialog in poglobiti sodelovanje pogodbenic na področju varnosti in obrambe;

prizadevati si za nadaljnje spodbujanje regionalnega sodelovanja v različnih oblikah;

vsem državljanom Gruzije znotraj njenih mednarodno priznanih meja zagotavljati vse koristi tesnejšega političnega pridruževanja med EU in Gruzijo, vključno s večjim zbliževanjem varnostne politike.

s sprejetjem ukrepov za podpis in ratifikacijo vseh drugih ustreznih mednarodnih pravnih instrumentov ali za pristop k njim, kadar je to ustrezno, ter za njihovo popolno izvajanje ter

z uvedbo učinkovitega nacionalnega sistema nadzora izvoza, tako za nacionalni izvoz kot tranzit blaga, povezanega z orožjem za množično uničevanje, vključno z nadzorom končne uporabe, izvedene na tehnologijah z dvojno rabo v okviru orožja za množično uničevanje in določitvijo učinkovitih kazni v primeru kršenja nadzora izvoza.

temeljne vzroke in posledice migracije;

pripravo in izvajanje nacionalne zakonodaje in praks na področju mednarodne zaščite, da bi bile izpolnjene določbe Ženevske konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 in njenega Protokola o statusu beguncev iz leta 1967 ter drugih relevantnih mednarodnih instrumentov, kot je Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950, ter zagotovljeno spoštovanje načela „nevračanja“;

pravila o sprejemu ter pravice in položaj sprejetih oseb, pošteno obravnavo in vključevanje državljanov drugih držav, ki v državi prebivajo zakonito, izobraževanje in usposabljanje ter ukrepe proti rasizmu in ksenofobiji;

krepitev učinkovite in preventivne politike proti nezakonitim migracijam, tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi, vključno z vprašanji učinkovitega boja proti mrežam tihotapcev in trgovine z ljudmi ter zaščite žrtev te trgovine;

izvajanje delovnega dogovora o vzpostavitvi operativnega sodelovanja med Evropsko agencijo za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX) in gruzijskim ministrstvom za notranje zadeve, ki je bil podpisan 4. decembra 2008;

vprašanja, kot so organizacija, usposabljanje, dobre prakse in drugi operativni ukrepi na področju varnosti dokumentov in upravljanja mej.

Sporazuma med Evropsko unijo in Gruzijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, ki je začel veljati 1. marca 2011, ter

Sporazum med Evropsko unijo in Gruzijo o poenostavitvi izdajanja vizumov, ki je začel veljati 1. marca 2011.

tihotapljenje ljudi, osebnega orožja in prepovedanih drog ter trgovina z njimi;

tihotapljenje blaga in trgovina z njim;

nezakonite ekonomske in finančne dejavnosti, kot so ponarejanje, davčna utaja in goljufije v zvezi z javnimi naročili;

poneverbe pri projektih, ki jih financirajo mednarodni donatorji;

aktivna in pasivna korupcija v zasebnem in javnem sektorju;

ponarejanje listin, predložitev lažnih izjav ter

kibernetska kriminaliteta.

zagotovitvijo, da se teroristična dejanja opredelijo kot kazniva, v skladu z opredelitvijo iz Okvirnega sklepa Sveta 2008/919/PNZ z dne 28. novembra 2008 o spremembi Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu;

izmenjavo informacij o terorističnih skupinah in posameznikih ter njihovih podpornih mrežah, v skladu z mednarodno in nacionalno zakonodajo, zlasti glede varstva podatkov in zasebnosti;

izmenjavo izkušenj glede sredstev in metod ter z njimi povezanih tehničnih vidikov, pa tudi glede usposabljanja na področju preprečevanja in zatiranja terorizma, v skladu z zakonodajo, ki se uporablja;

izmenjavo informacij o dobrih praksah pri obravnavanju radikalizacije in novačenja ter boju proti njima in spodbujanju rehabilitacije;

izmenjavo stališč in izkušenj v zvezi s čezmejnim gibanjem in potovanji osumljenih teroristov pa tudi v zvezi s terorističnimi grožnjami;

izmenjavo dobrih praks glede zaščite človekovih pravic v boju proti terorizmu, zlasti v zvezi s kazenskopravnimi postopki;

sprejemanjem ukrepov zaradi groženj, ki jih predstavlja kemični, biološki, radiacijski in jedrski terorizem ter uvajanjem nujnih ukrepov za preprečevanje nakupa in prevoza kemičnih, bioloških, radiacijskih in jedrskih materialov ter uporabo teh materialov za teroristične namene, pa tudi za preprečevanje nezakonitih dejanj, ki bi ogrozila kemične, biološke in jedrske zmogljivosti ter radiacijske elemente z visokim tveganjem.

ponavljajoče se nespoštovanje obveznosti preverjanja porekla zadevnega blaga;

ponavljajoče se zavračanje ali nepotrebno odlašanje pri izvajanju in/ali sporočanju rezultatov naknadnega preverjanja dokazila o poreklu;

stalno zavračanje ali nepotrebno odlašanje pri pridobivanju pooblastil za izvajanje poizvedb, da bi se preverila verodostojnost dokumentov ali točnost informacij v zvezi z odobritvijo zadevne preferencialne obravnave.

Pogodbenica, ki na podlagi objektivnih informacij ugotovi, da druga pogodbenica ne zagotavlja upravnega sodelovanja ali pomoči in/ali se pojavljajo nepravilnosti ali goljufije, brez nepotrebnega odlašanja obvesti Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, o svojih ugotovitvah skupaj z objektivnimi informacijami ter na podlagi vseh ustreznih informacij in objektivnih ugotovitev začne posvetovanja v okviru navedenega odbora, da bi se sprejela rešitev, ki bo sprejemljiva za obe pogodbenici;

če sta pogodbenici že začeli posvetovanja v okviru Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi in se nista uspeli dogovoriti o sprejemljivi rešitvi v treh mesecih po obvestilu, lahko zadevna pogodbenica začasno opusti ustrezno preferencialno obravnavo zadevnega blaga; o začasni opustitvi je treba brez nepotrebnega odlašanja obvestiti Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi;

začasne opustitve na podlagi tega člena se omejijo le na tiste, ki so potrebne za zaščito finančnih interesov zadevne pogodbenice. Veljajo največ šest mesecev in se lahko podaljšajo, če se ob izteku veljavnosti ni nič spremenilo glede pogojev, ki so privedli do prvotne opustitve. O njih potekajo redna posvetovanja v okviru Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, zlasti z namenom, da se odpravijo takoj, ko ni več pogojev za njihov obstoj.

krepitev regulativnega sodelovanja prek izmenjave podatkov in izkušenj ter prek znanstvenega in tehničnega sodelovanja, da se izboljša kakovost njunih tehničnih predpisov, standardov, nadzora trga, ugotavljanja skladnosti in akreditacije, ter da se učinkovito uporabijo regulativna sredstva;

pospeševanje in spodbujanje sodelovanja med njunimi javnimi in/ali zasebnimi organizacijami, odgovornimi za meroslovje, standardizacijo, nadzor blaga, ugotavljanje skladnosti in akreditacijo;

spodbujanje razvoja kakovostne infrastrukture za standardizacijo, meroslovje, akreditacijo, ugotavljanje skladnosti in sistema nadzora trga v Gruziji;

spodbujanje udeležbe Gruzije pri delu sorodnih evropskih organizacij;

iskanje rešitev za morebitne tehnične ovire v trgovini ter

prizadevanja za usklajevanje stališč v zvezi z zadevami skupnega interesa v mednarodni trgovini in regulativnih organizacijah, kot sta STO in Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (v nadaljevanju: UN/ECE), če je to primerno.

ob upoštevanju svojih prednostnih nalog postopoma približa svojo zakonodajo ustreznemu pravnemu redu Unije ter

uresničuje in ohranja raven upravne in institucionalne učinkovitosti, ki je potrebna za zagotavljanje učinkovitega in preglednega sistema, ki se zahteva za izvajanje tega poglavja.

postopoma prenese korpus evropskih standardov (EN) v nacionalne standarde, vključno z usklajenimi evropskimi standardi, katerih prostovoljna raba se šteje za skladno z zakonodajo Unije, preneseno v gruzijsko zakonodajo;

hkrati pa s tem prenosom umakne neskladne nacionalne standarde;

postopoma izpolni druge pogoje za polnopravno članstvo v evropskih organizacijah za standardizacijo.

da si bosta prizadevali čim bolj zmanjšati svoje potrebe v zvezi z označevanjem in etiketiranjem, razen kolikor je to potrebno za prevzem pravnega reda Unije na tem področju ter za zaščito zdravja, varnosti ali okolja oziroma zaradi drugih razumnih razlogov s področja javnega reda;

da pogodbenica lahko določi obliko etiketiranja ali označevanja, vendar ne zahteva odobritve, registracije ali certificiranja etiket ter

da pogodbenica ohrani pravico zahtevati navedbo informacij na etiketah ali oznakah v določenem jeziku.

z zagotovitvijo popolne preglednosti, kar zadeva ukrepe iz Priloge IV k temu sporazumu, ki se uporabljajo v trgovini;

s približevanjem gruzijskega zakonodajnega sistema s sistemom EU;

s priznavanjem zdravstvenega stanja živali in rastlin pogodbenic ter z izvajanjem načela regionalizacije;

z oblikovanjem mehanizma za priznavanje enakovrednosti ukrepov iz Priloge IV ki temu sporazumu, ki jih izvaja pogodbenica;

z nadaljevanjem izvajanja Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov;

z oblikovanjem mehanizmov in postopkov za olajšanje trgovanja ter

z izboljšanjem komunikacije in sodelovanja pogodbenic pri ukrepih iz Priloge IV k temu sporazumu.

pogodbenica uvoznica za potrebe trgovanja pogodbenici izvoznici ali njenim regijam prizna status zdravstvenega stanja živali v skladu s postopkom iz Priloge VI k temu sporazumu za živalske bolezni, opredeljene v Prilogi V-A k temu sporazumu;

kadar pogodbenica meni, da ima za svoje ozemlje ali regijo poseben status za določeno živalsko bolezen, razen tistih iz Priloge V-A k temu sporazumu, lahko zahteva priznanje tega statusa v skladu s postopkom, določenim v delu C Priloge VI k temu sporazumu. S tem v zvezi lahko pogodbenica uvoznica zahteva jamstva za uvoz živih živali in proizvodov živalskega izvora, ki jim je priložena pojasnjevalna opomba in so ustrezna za dogovorjeni status pogodbenic;

pogodbenici kot osnovo za trgovanje med njima priznavata status ozemelj ali regij ali status v sektorju ali podsektorju pogodbenic, povezan z razširjenostjo ali posledicami živalske bolezni, razen tistih iz Priloge V-A k temu sporazumu, ali infekcij pri živalih in/ali s tem povezanimi tveganji, če je to primerno, kot ga opredeljuje Mednarodna organizacija za zdravje živali. pogodbenica uvoznica lahko zahteva jamstva za uvoz živih živali in proizvodov živalskega izvora, ki so primerna za opredeljeni status v skladu s priporočili Mednarodne organizacije za varstvo živali, ter

brez poseganja v člene 58, 60 in 64 tega sporazuma ter če pogodbenica uvoznica izrecno ne nasprotuje in ne zahteva podpornih ali dodatnih informacij ali posvetov in/ali preverjanja, vsaka pogodbenica brez nepotrebnega odlašanja sprejme potrebne zakonodajne in upravne ukrepe, s katerimi omogoči trgovanje na podlagi določb točk (a), (b) in (c) tega odstavka.

pogodbenici za potrebe trgovanja priznavata status glede škodljivih organizmov, opredeljenih v Prilogi V-B k temu sporazumu, kakor je določen v Prilogi VI-B, ter

brez poseganja v člene 58, 60 in 64 tega sporazuma ter če pogodbenica uvoznica izrecno ne nasprotuje in ne zahteva podpornih ali dodatnih informacij ali posvetovanj in/ali preverjanja, vsaka pogodbenica brez nepotrebnega odlašanja sprejme potrebne zakonodajne in upravne ukrepe, s katerimi omogoči trgovanje na podlagi določbe točke (a) tega odstavka.

posamezen ukrep;

skupino ukrepov; ali

sistem, ki velja za sektor, podsektor, primarne proizvode ali skupine primarnih proizvodov.

v skladu z določbami iz člena 58(2) tega sporazuma pogodbenica izvoznica pogodbenico uvoznico obvesti o vsakem predlogu spremembe svojih ukrepov, za katere se priznava enakovrednost ukrepov, in verjetnem učinku predlaganih ukrepov na priznano enakovrednost. V 30 delovnih dneh po prejetju teh informacij pogodbenica uvoznica pogodbenico izvoznico obvesti, ali se na podlagi predlaganih ukrepov enakovrednost priznava še naprej ali ne;

v skladu z določbami iz člena 58(2) tega sporazuma pogodbenica uvoznica pogodbenico izvoznico brez odlašanja obvesti o vsakem predlogu spremembe svojih ukrepov, na katerih je temeljilo priznavanje enakovrednosti, in verjetnem učinku predlaganih ukrepov na priznano enakovrednost. Če pogodbenica uvoznica enakovrednosti ne prizna več, se lahko pogodbenici dogovorita o pogojih za vnovičen začetek postopka iz odstavka 3 tega člena na podlagi predlaganih ukrepov.

vsakršnih ukrepih, ki vplivajo na sklepe o regionalizaciji iz člena 56 tega sporazuma;

prisotnosti ali razvoju katere koli živalske bolezni, naštete v Prilogi V-A k temu sporazumu, ali nadzorovanega škodljivega organizma s seznama iz Priloge V-B k temu sporazumu;

izsledkih epidemiološkega pomena ali pomembnih povezanih tveganjih glede živalskih bolezni in škodljivih organizmov, ki niso na seznamu v Prilogi V-A in Prilogi VI-B k temu sporazumu, ali ki so nove živalske bolezni ali škodljivi organizmi, ter

vsakršnih dodatnih ukrepih, ki presegajo osnovne zahteve, ki se uporabljajo za njune siceršnje ukrepe, sprejete za nadzor ali izkoreninjenje živalskih bolezni ali škodljivih organizmov ali varovanje javnega zdravja ali zdravja rastlin, ter vsakršnih spremembah profilaktičnih ukrepov, skupaj s politiko cepljenja.

Pogodbenici se dogovorita, da za uvoz katerega koli primarnega proizvoda iz Priloge IV-A in Priloge IV-C(2) in (3) k temu sporazumu veljajo pogoji pred priznanjem enakovrednosti. Brez poseganja v sklepe, sprejete na podlagi člena 56 tega sporazuma, uvozni pogoji pogodbenice uvoznice veljajo za celotno ozemlje pogodbenice izvoznice. Ob začetku veljavnosti tega sporazuma in v skladu z določbami iz člena 58 tega sporazuma pogodbenica uvoznica pogodbenico izvoznico obvesti o svojih zdravstvenih in/ali fitosanitarnih uvoznih zahtevah za primarne proizvode iz Priloge IV-A in Priloge IV-C k temu sporazumu. Te informacije vključujejo tudi ustrezne vzorce uradnih spričeval, izjav ali trgovinskih dokumentov, kakor jih določa pogodbenica uvoznica, ter

V 90 dneh po sprejetju sklepa o priznanju enakovrednosti iz člena 57(10) tega sporazuma pogodbenici sprejmeta potrebne zakonodajne in upravne ukrepe za izvajanje priznavanja enakovrednosti, da na tej podlagi omogočita medsebojno trgovanje s primarnimi proizvodi iz Priloge IV-A in Priloge IV-C(2) in (3) k temu sporazumu. Za te primarne proizvode lahko vzorec uradnega spričevala ali uradnega dokumenta, ki ga zahteva pogodbenica uvoznica, takrat zamenja spričevalo, sestavljeno, kakor določa Priloga X-B k temu sporazumu.

Dejavnosti trgovine s primarnimi proizvodi v sektorjih ali podsektorjih, v katerih kot enakovredni niso priznani vsi ukrepi, se nadaljujejo na podlagi izpolnjevanja pogojev iz odstavka 1(a) tega člena. Na zahtevo pogodbenice izvoznice se uporabljajo določbe iz odstavka 5 tega člena.

Glede uvoza proizvodov živalskega izvora iz dela 2 Priloge IV-A k temu sporazumu pogodbenica uvoznica na zahtevo pogodbenice izvoznice, ki jo spremljajo ustrezna jamstva, začasno odobri predelovalne poslovne enote iz Priloge VII.2 k temu sporazumu, ki se nahajajo na ozemlju pogodbenice izvoznice, brez poprejšnjega inšpekcijskega pregleda posameznih poslovnih enot. Taka odobritev je skladna s pogoji in določbami iz Priloge VII k temu sporazumu. Če se dodatne informacije ne zahtevajo, pogodbenica uvoznica v 30 delovnih dneh po prejetju zahtevka in ustreznih jamstev sprejme potrebne zakonodajne in/ali upravne ukrepe, da dovoli uvoz na tej podlagi.

Začetni seznam poslovnih enot se odobri v skladu z določbami iz Priloge VII k temu sporazumu.

Glede uvoza proizvodov živalskega izvora iz odstavka 2(a) tega člena pogodbenica izvoznica pogodbenico uvoznico obvesti o svojem seznamu poslovnih enot, ki izpolnjujejo zahteve pogodbenice uvoznice.

opraviti preverjanje celotnega sistema organov druge pogodbenice za inšpekcijske preglede in certificiranje in/ali komponent tega sistema ali drugih ukrepov, če je to ustrezno, v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi, smernicami in priporočili Codex Alimentarius, Svetovne organizacije za zdravje živali in Mednarodne konvencije o varstvu rastlin;

prejeti informacije druge pogodbenice o njenih nadzornih sistemih in biti obveščena o rezultatih opravljenega nadzora v okviru takega sistema ob spoštovanju zaupnosti določb, ki veljajo za katero od pogodbenic.

preučiti kakršne koli zadeve v zvezi s tem poglavjem;

spremljati izvajanje tega poglavja in preučiti vse zadeve, ki se lahko pojavijo v zvezi z njegovim izvajanjem;

revidirati Priloge od IV do XII k temu sporazumu, zlasti ob upoštevanju napredka, doseženega na posvetih, in po postopkih, določenih s tem poglavjem;

spremeniti Priloge od IV do XII k temu sporazumu s potrditvenim sklepom glede na revizijo iz točke (c) tega odstavka ali v skladu z drugimi določili iz tega poglavja ter

predložiti mnenja in priporočila drugim organom, kot je določeno v naslovu VIII (Institucionalne, splošne in končne določbe) tega sporazuma glede na revizijo iz točke (c) tega odstavka.

varujeta in poenostavljata trgovino z učinkovitim uveljavljanjem in izpolnjevanjem zakonodajnih zahtev;

se izogibata nepotrebnemu ali diskriminatornemu obremenjevanju gospodarskih subjektov, preprečujeta goljufije ter zagotavljata nadaljnje olajšave za gospodarske subjekte, ki dosegajo visoko raven skladnosti;

uporabljata enotno upravno listino za potrebe carinskih deklaracij;

sprejmeta ukrepe, ki vodijo k večji učinkovitosti, preglednosti in poenostavitvi carinskih postopkov in praks na meji;

uporabljata sodobne carinske tehnike, vključno z ocenjevanjem tveganja, nadzorom po carinjenju in metodami revizije v podjetjih, da se poenostavita in olajšata vstop, izstop in sprostitev blaga;

si prizadevata zmanjšati stroške usklajevanja in povečati predvidljivost vseh gospodarskih subjektov;

brez poseganja v uporabo objektivnih kriterijev ocenjevanja tveganja zagotavljata nediskriminatorno upravljanje zahtev in postopkov, ki se uporabljajo za uvoz, izvoz in blago v tranzitu;

upoštevata mednarodne instrumente, ki se uporabljajo na carinskem in trgovinskem področju, vključno s tistimi, ki jih razvijejo Svetovna carinska organizacija (v nadaljnjem besedilu: WCO), Istanbulska konvencija o začasnem uvozu iz leta 1990, Mednarodna konvencija o harmoniziranem sistemu iz leta 1983, Svetovna trgovinska organizacija, Združeni narodi (Konvencija TIR iz leta 1975) in Konvencija o usklajevanju mejnih kontrol blaga iz leta 1982; ter lahko po potrebi upoštevata Okvir WCO o standardih za zaščito in olajševanje svetovne trgovine ter smernice Evropske komisije, kot so praktične carinske smernice (Customs Blueprints);

sprejmeta potrebne ukrepe, ki odražajo določbe revidirane Kjotske konvencije o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov iz leta 1973 in jih izvajajo;

določita pravila, ki vnaprej zagotavljajo zavezujoče odločbe glede tarifnega uvrščanja in pravil o poreklu. Pogodbenici zagotovita, da se odločba lahko prekliče ali razveljavi samo po obvestilu subjekta, katerega zadeva, in brez retroaktivnega učinka, razen če je odločba sprejeta na podlagi nepravilnih ali nepopolnih informacij;

uvedeta in izvajata poenostavljene postopke za pooblaščene trgovce v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili;

določita pravila, ki zagotavljajo, da so kazni za kršitve carinskih predpisov ali postopkovnih zahtev sorazmerne in nediskriminatorne, njihova uporaba pa ne povzroča neupravičenih ali neutemeljenih zamud, ter

uporabljata pregledna, nediskriminatorna in sorazmerna pravila v primerih, ko vladne agencije zagotavljajo storitve, ki jih zagotavlja tudi zasebni sektor.

sprejmeta nadaljnje ukrepe za zmanjšanje, poenostavitev in standardizacijo podatkov in dokumentacije, ki jih potrebujejo carinski in drugi ustrezni organi;

poenostavita, kjer koli je to mogoče, zahteve in formalnosti v zvezi s hitro prepustitvijo in carinjenjem blaga;

zagotovita učinkovite, hitre in nediskriminatorne postopke, ki zagotavljajo pravico do pritožbe proti upravnim ukrepom, odločbam in sklepom carinske uprave in drugih ustreznih organov, ki vplivajo na blago v postopku. Taki pritožbeni postopki so lahko dostopni, višina morebitnih stroškov pa je razumna in sorazmerna s stroški, ki nastanejo organom zaradi zagotavljanja možnosti pritožbe;

sprejmeta ukrepe za zagotovitev, da se v primeru vložitve pritožbe v zvezi z izpodbijanim upravnim ukrepom, odločbo ali sklepom blago sprosti kot običajno, plačilo dajatev pa se lahko odloži, ob čemer se sprejmejo morebitni zaščitni ukrepi, za katere se presodi, da so potrebni. Kadar je to potrebno, mora biti pogoj za sprostitev blaga predložitev garancije, kot sta jamstvo ali varščina, ter

zagotovita ohranjanje najvišjih standardov integritete, zlasti na meji, z uporabo ukrepov, ki odražajo načela zadevnih mednarodnih konvencij in instrumentov s tega področja, zlasti revidirane izjave WCO iz Aruše iz leta 2003 in praktičnih smernic Evropske komisije o carinski etiki (EC Blueprint on Customs ethics) iz leta 2007, če je to primerno.

vse zahteve po obvezni uporabi carinskih posrednikov; ter

vse zahteve po obveznem izvajanju inšpekcijskih pregledov pred odpremo ali inšpekcijskih pregledov v namembni državi.

za namene tega sporazuma se uporabljajo predpisi o tranzitu in opredelitve iz določb STO, zlasti člen V GATT 1994 in z njim povezane določbe, vključno z morebitnimi pojasnili in spremembami na podlagi kroga pogajanj iz Dohe o olajševanju trgovine. Te določbe veljajo tudi, če se tranzit blaga začne ali konča na ozemlju ene od pogodbenic;

Pogodbenici si prizadevata za postopno večanje medsebojne povezljivosti njunih carinskih tranzitnih sistemov, z namenom, da Gruzija v prihodnosti sodeluje v skupnem tranzitnem sistemu ( 2 );

Pogodbenici zagotavljata sodelovanje in usklajevanje vseh ustreznih organov na svojem ozemlju za olajševanje tranzitnega prometa. Pogodbenici spodbujata tudi sodelovanje med javnimi organi in zasebnim sektorjem v zvezi s tranzitom.

se lahko pristojbine in takse naložijo le za storitve, ki se zagotovijo na zahtevo deklaranta, če se slednje ne izvedejo pod običajnimi pogoji ali med običajnim delovnim časom ali se izvedejo na kraju, ki ni naveden v carinskih predpisih, pa tudi za vsako formalnost, ki je povezana s takimi storitvami ali se zahteva za izvedbo takega uvoza ali izvoza;

pristojbine in takse ne presegajo stroškov opravljenih storitev;

pristojbine in takse se ne izračunavajo na podlagi ad valorem;

informacije o pristojbinah in taksah se objavijo po uradno določenem mediju in, kadar je to mogoče in izvedljivo, na uradni spletni strani. Te informacije zajemajo razloge za pristojbino ali takso za opravljene storitve, naziv pristojnega organa, pristojbine in takse, ki se bodo uporabile, ter datum in način plačila, ter

nove ali spremenjene pristojbine in takse se ne uvedejo, dokler informacije o njih niso objavljene in dane na voljo.

skrbi za ustrezno izvajanje tega poglavja ter Protokolov I in II k temu sporazumu;

sprejme praktične rešitve, ukrepe in odločitve za izvajanje tega poglavja ter Protokolov I in II k temu sporazumu, vključno z izmenjavo informacij in podatkov, vzajemnim priznavanjem carinskega nadzora in programov trgovinskega partnerstva, določa pa tudi sporazumno dogovorjene ugodnosti;

izmenjuje mnenja o vseh vprašanjih skupnega interesa, vključno s prihodnjimi ukrepi in viri, ki so nujni za njihovo izvajanje in uporabo;

po potrebi daje priporočila ter

sprejme svoj notranji poslovnik.

za ustanavljanje hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb Unije, zagotovi obravnavo, ki ni nič manj ugodna od obravnave njenih lastnih pravnih oseb, njihovih podružnic in predstavništev; oziroma podružnic in predstavništev pravnih oseb katere koli tretje države, kar je ugodnejše;

za poslovanje hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb Unije v Gruziji po njihovi ustanovitvi zagotovi obravnavo, ki ni nič manj ugodna od obravnave njenih lastnih pravnih oseb, njihovih podružnic in predstavništev oziroma hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb katere koli tretje države, kar je ugodnejše ( 9 ).

za ustanavljanje hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb Gruzije po njihovi ustanovitvi zagotovi obravnavo, ki ni nič manj ugodna od obravnave njenih lastnih pravnih oseb, njihovih podružnic in predstavništev; oziroma hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb katere koli tretje države, kar je ugodnejše;

za poslovanje hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb Gruzije v Uniji po njihovi ustanovitvi zagotovi obravnavo, ki ni nič manj ugodna od obravnave njenih lastnih pravnih oseb, njihovih podružnic in predstavništev oziroma hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb katere koli tretje države, kar je ugodnejše ( 10 ).

omejitve števila ponudnikov storitev v obliki številčnih kvot, monopolov, izključnih ponudnikov storitev ali zahteve po ugotavljanju gospodarskih potreb;

omejitve skupne vrednosti transakcij ali premoženja v obliki številčnih kvot ali zahteve po ugotavljanju gospodarskih potreb; ali

omejitve skupnega števila storitvenih operacij ali skupne količine opravljenih storitev, izražene v določenih številčnih enotah v obliki kvot ali zahteve po ugotavljanju gospodarskih potreb.

„ključno osebje“ pomeni fizične osebe, ki so zaposlene pri pravni osebi ene izmed pogodbenic, ki ni neprofitna organizacija ( 13 ), ter so pristojne za vzpostavitev ali ustrezen nadzor, upravljanje in delovanje poslovne enote. „Ključno osebje“ zajema „poslovne obiskovalce“, pristojne za ustanovitev poslovne enote in „premeščanje osebja znotraj družbe“;

„diplomirani pripravniki“ pomeni fizične osebe, ki jih je pravna oseba ene pogodbenice ali njena podružnica zaposlila za vsaj eno leto, imajo univerzitetno diplomo in so začasno premeščeni v poslovno enoto pravne osebe na ozemlju druge pogodbenice za namene poklicnega razvoja ali usposabljanja na področju poslovnih tehnik ali metod ( 14 );

„prodajalci poslovnih storitev“ ( 15 ) pomeni fizične osebe, ki so predstavnice ponudnika storitev ali blaga pogodbenice in želijo vstop na ozemlje druge pogodbenice ter začasno bivanje zaradi pogajanj o prodaji storitev ali blaga ali sklenitve pogodb o prodaji storitev ali blaga za navedenega ponudnika. Ne opravljajo neposredne prodaje splošni javnosti in ne prejemajo plačila od vira v pogodbenici gostiteljici, prav tako niso komisionarji;

„ponudniki pogodbenih storitev“ pomeni fizične osebe, zaposlene v pravni osebi ene pogodbenice, ki ni agencija za zaposlovanje in zagotavljanje dela ter ne posluje v imenu take agencije in nima poslovne enote na ozemlju druge pogodbenice in ki je s končnim potrošnikom v drugi pogodbenici v dobri veri sklenila pogodbo o opravljanju storitev, za izpolnitev katere je potrebna začasna prisotnost njenih delavcev v navedeni pogodbenici;

„neodvisni strokovnjaki“ pomeni fizične osebe, ki se ukvarjajo z opravljanjem storitev in so registrirane kot samozaposlene osebe na ozemlju pogodbenice, nimajo poslovne enote na ozemlju druge pogodbenice in ki so s končnim potrošnikom v drugi pogodbenici sklenile pogodbo v dobri veri (in ne prek agencije za zaposlovanje in zagotavljanje dela) za opravljanje storitev, pri katerih je potrebna njihova začasna prisotnost v navedeni pogodbenici, da se izpolnijo pogoji iz pogodbe za opravljanje storitev;

„kvalifikacije“ pomeni diplome, spričevala in druga dokazila (o formalni izobrazbi), ki jih izda organ, imenovan skladno z zakonskimi, uredbenimi ali upravnimi določbami, in ki potrjujejo uspešen zaključek strokovnega usposabljanja.

fizične osebe se morajo začasno ukvarjati z opravljanjem storitve kot osebe, zaposlene v pravni osebi, ki je pridobila pogodbo o storitvah za največ 12 mesecev;

fizične osebe, ki vstopajo na ozemlje druge pogodbenice, morajo take storitve ponujati kot osebe, zaposlene v pravni osebi, ki opravljajo storitve vsaj eno leto neposredno pred datumom vložitve vloge za vstop na ozemlje take druge pogodbenice; poleg tega mora fizična oseba na dan vložitve vloge za vstop na ozemlje pogodbenice imeti vsaj tri leta delovnih izkušenj ( 16 ) v sektorju dejavnosti, ki je predmet pogodbe;

fizične osebe, ki vstopajo na ozemlje druge pogodbenice, morajo imeti:

fizična oseba ne prejme plačila za opravljanje storitev na ozemlju druge pogodbenice, razen plačila pravne osebe, ki je njen delodajalec;

vstop in začasno bivanje fizičnih oseb v zadevni pogodbenici zajema kumulativno obdobje največ šestih mesecev, ali v primeru Luksemburga 25 tednov, v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju ali čas veljavnosti pogodbe, pri čemer se upošteva krajše obdobje;

dostop, odobren v skladu s tem členom, zadeva samo storitveno dejavnost, ki je predmet pogodbe, in ne daje pravice do uporabe strokovnega naziva pogodbenice, v kateri se storitev opravlja;

število oseb, ki jih zajema pogodba o storitvah, ne sme biti večje, kot je potrebno za izpolnjevanje pogodbe, kakor lahko določajo zakoni, drugi predpisi ali druge pravne zahteve pogodbenice, v kateri se storitev opravlja.

fizične osebe se morajo začasno ukvarjati z opravljanjem storitve kot samozaposlene osebe, ustanovljene v drugi pogodbenici, in so morale pridobiti pogodbo o storitvah za največ dvanajst mesecev;

fizične osebe, ki vstopajo na ozemlje druge pogodbenice, morajo na dan vložitve vloge za vstop v drugo pogodbenico imeti vsaj šest let delovnih izkušenj v sektorju dejavnosti, ki je predmet pogodbe;

fizične osebe, ki vstopajo na ozemlje druge pogodbenice, morajo imeti:

vstop in začasno bivanje fizičnih oseb v zadevni pogodbenici zajema kumulativno obdobje največ šestih mesecev, ali v primeru Luksemburga 25 tednov, v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju ali čas veljavnosti pogodbe, pri čemer se upošteva krajše obdobje;

dostop, odobren na podlagi določb tega člena, se nanaša le na storitveno dejavnost, ki je predmet pogodbe, in ne daje pravice do uporabe strokovnega naziva pogodbenice, v kateri se storitev opravlja.

čezmejno opravljanje storitev;

ustanavljanje na njunem ozemlju za pravne in fizične osebe, kot je opredeljeno v členu 77(9) tega sporazuma; in

začasno bivanje na njunem ozemlju za kategorije fizičnih oseb, kot je opredeljeno v točkah od (a) do (e) člena 88(2) tega sporazuma.

„zahteve za izdajo licence“ pomeni bistvene zahteve z izjemo kvalifikacijskih zahtev, ki jih mora izpolnjevati fizična ali pravna oseba, da pridobi, spremeni ali obnovi dovoljenje za opravljanje dejavnosti, kot je določeno v točkah od (a) do (c) odstavka 1;

„postopki za izdajo licence“ pomeni upravna ali procesna pravila, ki jih mora spoštovati fizična ali pravna oseba, ki želi pridobiti dovoljenje za opravljanje dejavnosti, kot je določeno v točkah od (a) do (c) odstavka 1, vključno s spremembo ali obnovo licence, da dokaže izpolnjevanje zahtev za izdajo licence;

„kvalifikacijske zahteve“ pomeni bistvene zahteve, ki se nanašajo na kompetenco fizične osebe, ki opravi storitev, in ki morajo biti izpolnjene z namenom pridobitve dovoljenja za opravljanje storitve;

„kvalifikacijski postopki“ pomeni upravna ali postopkovna pravila, ki jih mora fizična oseba spoštovati, da dokaže izpolnjevanje kvalifikacijskih zahtev z namenom pridobitve dovoljenja za opravljanje storitve;

„pristojni organ“ pomeni vsako centralno, regionalno ali lokalno oblast in organ oziroma nevladni organ pri izvajanju pooblastil, ki mu ga podelijo centralne, regionalne ali lokalne oblasti oziroma organi, ki sprejmejo odločitev o dovoljenju za opravljanje storitve, vključno z ustanovitvijo, ali odločitev glede dovoljenja za ustanovitev v gospodarski dejavnosti, ki ni storitvena.

sorazmerna cilju javne politike;

jasna in nedvoumna;

objektivna;

določena vnaprej;

objavljena vnaprej;

pregledna in dostopna.

obseg zbliževanja standardov in meril, ki jih vsaka pogodbenica uporablja za izdajo dovoljenj, licenc, delovanje in potrjevanje ponudnikov storitev in podjetnikov ter

potencialni gospodarski pomen Sporazuma o vzajemnem priznavanju.

računalniške programe, opredeljene kot sklope navodil, ki so potrebni za delovanje in komunikacijo računalnikov (vključno z njihovo pripravo in izvedbo);

obdelavo in shranjevanje podatkov ter

sorodne storitve, kot so storitve svetovanja in usposabljanja za osebje strank.

svetovanje, strategijo, analizo, načrtovanje, specifikacijo, oblikovanje, razvoj, namestitev, izvedbo, integracijo, preskušanje, iskanje in odpravljanje napak, posodabljanje, podporo, tehnično pomoč ali upravljanje računalnikov ali računalniških sistemov ali zanje;

računalniške programe, opredeljene kot nize navodil, potrebne za delovanje in komunikacijo računalnikov (njih samih in v njih), ter svetovanje, strategijo, analizo, načrtovanje, specifikacijo, oblikovanje, razvoj, namestitev, izvedbo, integracijo, preskušanje, iskanje in odpravljanje napak, posodabljanje, predelavo, vzdrževanje, podporo, tehnično pomoč, upravljanje ali uporabo računalniških programov ali zanje, ali

obdelavo podatkov, shranjevanje podatkov, podatkovno gostovanje ali storitve podatkovnih baz; storitve vzdrževanja in popravil za pisarniške stroje in opremo, vključno z računalniki; storitve usposabljanja za osebje strank, ki so povezane z računalniškimi programi, računalniki ali računalniškimi sistemi in niso uvrščene drugje.

„licenca“ pomeni dovoljenje, ki ga regulativni organ izda posameznemu ponudniku in se zahteva pred opravljanjem dane storitve;

„univerzalna storitev“ pomeni stalno opravljanje poštne storitve določene kakovosti na vseh točkah na ozemlju pogodbenice po dostopnih cenah za vse uporabnike.

vsa merila za izdajo licenc in obdobje, ki je praviloma potrebno, da se sprejme odločitev glede vloge za licenco; in

pogoji za izdajo licence.

„elektronske komunikacijske storitve“ pomeni vse storitve, ki v celoti ali pretežno temeljijo na prenosu signalov po elektronskih komunikacijskih omrežjih, vključno s telekomunikacijskimi storitvami in storitvami prenosa po omrežjih, ki se uporabljajo za radiodifuzijo; navedene storitve pa izključujejo storitve, s katerimi se zagotavljajo vsebine ali izvaja redakcijski nadzor nad vsebinami, ki se pošiljajo po elektronskih komunikacijskih omrežjih in z elektronskimi komunikacijskimi storitvami;

„javno komunikacijsko omrežje“ je elektronsko komunikacijsko omrežje, ki se v celoti ali v glavnem uporablja za zagotavljanje javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev;

„elektronsko komunikacijsko omrežje“ pomeni prenosne sisteme in, kadar je to primerno, komutacijsko ali usmerjalno opremo ter druge vire, ki omogočajo prenos signalov po žicah, z radijskimi valovi, optičnimi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi, vključno s satelitskimi omrežji, fiksnimi (vodovno in paketno komutiranimi, vključno z internetom) in mobilnimi prizemnimi omrežji, električnimi kabelskimi sistemi, če se uporabljajo za prenos signalov, omrežji, ki se uporabljajo za radijsko in televizijsko radiodifuzijo, ter z omrežji kabelske televizije, ne glede na vrsto prenesenih informacij;

„regulativni organ“ v sektorju elektronskih komunikacij pomeni organ, pristojen za urejanje elektronskih komunikacij, omenjenih v tem pododdelku;

za ponudnika storitev se šteje, da ima „pomembno tržno moč“, če bodisi sam ali skupaj z drugimi uživa položaj, enakovreden prevladujočemu položaju, torej položaj gospodarske moči, na podlagi katerega lahko v veliki meri deluje neodvisno od konkurentov, strank in v končni fazi potrošnikov;

„medomrežno povezovanje“ pomeni fizično in logično povezovanje javnih komunikacijskih omrežij, ki jih uporablja isti ali drug ponudnik storitev, da lahko uporabniki enega ponudnika storitev komunicirajo z uporabniki istega ali drugega ponudnika storitev, ali imajo dostop do storitev, ki jih zagotavlja drugi ponudnik. Storitve lahko zagotavljajo udeležene stranke ali druge stranke, ki imajo dostop do omrežja. Medomrežno povezovanje je posebna vrsta dostopa, ki se uporablja med operaterji javnih omrežij;

„univerzalna storitev“ pomeni sklop storitev določene kakovosti, ki mora biti po dostopni ceni zagotovljen vsem uporabnikom na ozemlju pogodbenice ne glede na njihovo geografsko lego; obseg in izvajanje univerzalne storitve določi vsaka pogodbenica;

„dostop“ pomeni zagotovitev razpoložljivosti naprav in/ali storitev drugemu ponudniku storitev pod določenimi pogoji, bodisi na izključni ali neizključni podlagi, za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev. Med drugim zajema dostop do omrežnih elementov in pripadajočih naprav, ki lahko vključuje tudi priključitev opreme s fiksnimi ali nefiksnimi sredstvi (zlasti dostop do krajevne zanke ter naprav in storitev, ki so potrebne za zagotavljanje storitev prek krajevne zanke); dostop do fizične infrastrukture, vključno z zgradbami, kanali in drogovi; dostop do ustreznih sistemov programske opreme vključno s sistemi za podporo obratovanja; dostop do pretvorbe številk ali do sistemov, ki zagotavljajo enakovredno delovanje; dostop do fiksnih in mobilnih omrežij, zlasti za sledenje; dostop do sistemov s pogojnim dostopom za digitalne televizijske storitve; dostop do virtualnih omrežnih storitev;

„končni uporabnik“ pomeni uporabnika, ki ne ponuja javnih komunikacijskih omrežij ali javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev;

„krajevna zanka“ pomeni fizični vod, ki povezuje omrežno priključno točko v prostorih naročnika z glavnim razdelilnikom ali enakovredno napravo v fiksnem javnem komunikacijskem omrežju.

se javno objavijo vsa merila za izdajo licence in razumno obdobje, ki je praviloma potrebno za odločitev o vlogi za izdajo licence;

je vložnik na zahtevo pisno obveščen o razlogih za zavrnitev izdaje licence;

se lahko vložnik, če se mu izdaja licence neupravičeno zavrne, obrne na pritožbeni organ;

pristojbine za izdajo licence ( 21 ), ki jih zahteva katera koli pogodbenica za izdajo licence, ne presegajo upravnih stroškov, ki običajno nastanejo pri upravljanju, nadzoru in uveljavljanju veljavnih licenc. Zahteve iz tega odstavka se ne uporabljajo za pristojbine za izdajo licence za uporabo radiofrekvenčnega spektra in virov oštevilčevanja.

obveznost nediskriminacije, da se zagotovi, da operater za druge ponudnike, ki opravljajo enakovredne storitve, uporablja enake pogoje v enakovrednih okoliščinah ter da drugim nudi enakovredne storitve in informacije pod enakimi pogoji, kot jih nudi za svoje storitve ali storitve svojih podružnic ali partnerjev;

obveznost za vertikalno integrirane družbe, da v primeru zahteve o nediskriminaciji ali o preprečevanju nepravičnega navzkrižnega subvencioniranja zagotovijo pregledne veleprodajne cene in interne obračunske cene. Regulativni organ lahko določi obliko in računovodsko metodologijo, ki ju je treba uporabiti;

obveznosti, da izpolnijo utemeljene zahteve za dostop do posebnih omrežnih elementov in pripadajoče infrastrukture, vključno z razvezanim dostopom do krajevne zanke, ter za njihovo uporabo, med drugim takrat, kadar regulativni organ meni, da bi zavrnitev dostopa ali neustrezni pogoji s podobnim učinkom ovirali razvoj trajnostnega konkurenčnega maloprodajnega trga ali ne bi bili v interesu končnega uporabnika.

Regulativni organi lahko za obveznosti iz te točke določijo tudi pogoje, kot so poštenost, razumnost in pravočasnost;

obveznost izvajanja določenih storitev v večjem obsegu za ponovno prodajo s strani tretjih oseb; odobritev odprtega dostopa do tehničnih vmesnikov, protokolov ali drugih ključnih tehnologij, ki so nepogrešljive za interoperabilnost storitev ali virtualnih omrežnih storitev; zagotavljanje kolokacije ali druge oblike souporabe infrastrukture, vključno s souporabo kanalov, zgradb ali drogov; opravljanje določenih storitev, potrebnih za zagotovitev interoperabilnosti celovitih storitev za uporabnike, vključno z zagotovitvijo infrastrukture za inteligentne omrežne storitve; zagotavljanje dostopa do sistemov za podporo obratovanju ali podobnih programskih sistemov, potrebnih za zagotavljanje poštene konkurence pri opravljanju storitev; povezovanje omrežij ali omrežne infrastrukture.

Regulativni organi lahko za obveznosti iz te točke določijo tudi pogoje, kot so poštenost, razumnost in pravočasnost;

obveznosti glede povračila stroškov in nadzora cen, vključno z obveznostmi glede stroškovne naravnanosti in sistemov stroškovnega računovodstva za zagotavljanje posebnih vrst medomrežnega povezovanja in/ali dostopa, če je iz tržne analize razvidno, da je konkurenca nezadostna zato, ker lahko zadevni operater v škodo končnih uporabnikov vzdržuje previsoke cene ali se poslužuje cenovnega izrivanja.

Regulativni organi upoštevajo naložbe operaterja in mu zagotovijo primerno stopnjo donosnosti naložbe za ustrezno vložena sredstva, pri čemer se upoštevajo s tem povezana tveganja;

obveznost objave posebnih obveznosti, ki jih ponudniku storitev naloži regulativni organ, ki opredeli posebne trge proizvodov/storitev in geografske trge. Najnovejše informacije, ki niso zaupne in ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, se javno objavijo na način, ki vsem zainteresiranim stranem zagotavlja enostaven dostop;

obveznosti glede preglednosti, v skladu s katerimi morajo operaterji javno objaviti določene informacije, če za operaterja velja obveznost o nediskriminaciji, pa lahko regulator od njega zahteva, da objavi referenčno ponudbo, ki je dovolj nezavezujoča, da ponudnikom storitev ni treba plačevati za infrastrukturo, ki za zahtevano storitev ni potrebna, ter v kateri operater razčleni ponujene storitve po posameznih elementih glede na tržne potrebe ter navede ustrezne pogoje, vključno s cenami.

„finančna storitev“ pomeni vsako storitev finančne narave, ki jo ponudi ponudnik finančne storitve pogodbenice. Finančne storitve obsegajo naslednje dejavnosti:

„ponudnik finančnih storitev“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo pogodbenice, ki želi ponujati ali ponuja finančne storitve. Izraz „ponudnik finančnih storitev“ ne vključuje javnih subjektov;

„javni subjekt“ pomeni:

„nova finančna storitev“ pomeni storitev finančne narave, vključno s storitvami, povezanimi z obstoječimi in novimi izdelki ali načinom dobave izdelka, ki je ne opravlja noben ponudnik finančnih storitev na ozemlju pogodbenice, temveč se opravlja na ozemlju druge pogodbenice.

zaščito vlagateljev, depozitarjev, imetnikov police ali oseb, ki so v fiduciarnem razmerju s ponudnikom finančnih storitev;

zagotavljanje celovitosti in stabilnosti svojega finančnega sistema.

z uradno objavo ali

v drugi pisni ali elektronski obliki.

„mednarodni pomorski promet“ vključuje prevoze od vrat do vrat in multimodalne prevoze, ki pomenijo prevoz blaga z več kot eno vrsto prevoza in vključujejo pomorski del prevozne verige, z enotnim prevoznim dokumentom in v ta namen pravico do neposrednega sklepanja pogodb s ponudniki drugih vrst prevoza;

„pretovarjanje v pomorstvu“ pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo družbe za natovarjanje in raztovarjanje ladij, vključno z upravljavci terminalov, vendar brez neposrednih dejavnosti pristaniških delavcev, če so ti delavci organizirani neodvisno od družb za natovarjanje in raztovarjanje ladij ali za upravljanje terminalov. Zajete dejavnosti vključujejo organizacijo in nadzor:

„storitve carinjenja“ (ali „storitve carinskih posrednikov“) pomeni dejavnosti, ki zajemajo opravljanje formalnosti carinjenja pri uvozu, izvozu ali prevozu tovora čez državo v imenu druge pogodbenice, če je ta storitev glavna dejavnost ponudnika storitev ali običajna dopolnilna dejavnost h glavni dejavnosti ponudnika storitev;

„storitve začasnih skladišč in depojev za zabojnike“ pomeni dejavnosti, ki zajemajo skladiščenje zabojnikov na območju pristanišča ali v notranjosti države, z namenom, da se napolnijo/izpraznijo, popravijo in pripravijo za prevoz;

„storitve pomorskih agencij“ pomeni dejavnosti agenta, ki na danem geografskem območju zastopa poslovne interese ene ali več linijskih ali ladijskih družb, in sicer za naslednje namene:

„storitve odpreme tovora“ pomeni dejavnosti, ki zajemajo organizacijo in spremljanje odpremnih postopkov v imenu naročnikov prevoza, s prevzemanjem prevoznih in sorodnih storitev, s pripravo dokumentacije in zagotavljanjem poslovnih informacij;

„oskrbovalne storitve“ pomeni prevoz mednarodnega tovora po morju do pristanišč in naprej, zlasti v zabojnikih, in sicer med pristanišči posamezne pogodbenice.

ne vnaša dogovorov o delitvi tovora v prihodnje sporazume s tretjimi državami o storitvah v pomorskem prevozu, vključno s prevozom suhega in tekočega razsutega tovora ter linijskim prevozom, če pa taki dogovori o delitvi tovora obstajajo v predhodnih sporazumih, jih v razumnem roku odpove, ter

z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravi vse enostranske ukrepe ter upravne, tehnične in druge ovire, ki bi lahko predstavljale prikrito omejitev ali imele diskriminatorne učinke na prosto opravljanje storitev v mednarodnem pomorskem prevozu, in se vzdržijo njihove uvedbe.

priznavanje certifikatov o elektronskih podpisih, izdanih javnosti, in olajšanje čezmejnih storitev potrjevanja;

odgovornost posrednih ponudnikov storitev v zvezi s prenosom ali shranjevanjem informacij;

ravnanje z nenaročenimi elektronskimi reklamnimi sporočili;

varstvo potrošnikov na področju elektronskega poslovanja; ter

kakršna koli druga vprašanja, pomembna za razvoj elektronskega poslovanja.

ne sproži prenosa;

ne izbere prejemnika prenosa ter

ne izbere ali spremeni informacij, ki so predmet prenosa.

ne spremeni informacij;

izpolnjuje pogoje za dostop do informacij;

upošteva pravila o posodabljanju informacij, ki so določena v splošno priznanih in uporabljenih industrijskih standardih;

za pridobivanje podatkov o rabi informacij ne posega v zakonito uporabo splošno priznane industrijske tehnologije ter

hitro ukrepa in odstrani ali onemogoči dostop do informacije, ki jo je hranil, takoj ko je obveščen ( 23 ), da je bila informacija na začetnem izhodnem mestu prenosa odstranjena iz omrežja ali da je bil dostop do nje onemogočen ali da je sodišče ali upravni organ odredil tako odstranitev ali blokado.

ne ve za nezakonito dejavnost ali informacijo in mu v zvezi z odškodninskimi zahtevki niso znana dejstva ali okoliščine, iz katerih je očitno, da gre za nezakonito dejavnost ali informacijo, ali

takoj ko za to izve ali se tega zave, hitro ukrepa in odstrani ali onemogoči dostop do informacij.

ki so potrebni za zavarovanje javne varnosti ali javne morale ali za ohranjanje javnega reda in miru;

ki so potrebni za varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin;

ki so povezani z ohranjanjem neobnovljivih naravnih virov, če se taki ukrepi uporabljajo v zvezi z omejevanjem domačih podjetnikov ali domače ponudbe ali uporabe storitev;

ki so potrebni za varovanje narodnega bogastva umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti;

ki so potrebni za zagotavljanje skladnosti z zakoni ali drugimi predpisi, ki niso neskladni z določbami tega poglavja, vključno s tistimi, ki se nanašajo na:

ki so v neskladju s členoma 79 in 85 tega sporazuma, če je razlika v obravnavi namenjena zagotavljanju učinkovite ali pravične uvedbe ali pobiranja neposrednih davkov od gospodarskih dejavnosti, podjetnikov ali ponudnikov storitev druge pogodbenice ( 24 ).

bi se od katere koli pogodbenice zahtevala zagotovitev informacij, katerih razkritje bi bilo po njenem mnenju v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi;

bi kateri koli pogodbenici preprečevala uvedbo kakršnih koli ukrepov, za katere ta presodi, da so potrebni za zavarovanje njenih bistvenih varnostnih interesov:

bi pogodbenicam preprečevala sprejetje ukrepov za izpolnjevanje obveznosti, ki sta jih sprejeli za ohranjanje ali ponovno vzpostavitev mednarodnega miru in varnosti.

prosti pretok kapitala v zvezi s krediti, povezanimi s komercialnimi posli ali opravljanjem storitev, pri katerih sodeluje rezident ene od pogodbenic;

prosti pretok kapitala v zvezi s portfeljskimi naložbami, finančnimi posojili in krediti vlagateljev iz druge pogodbenice.

izvršilni organ na centralni državni ravni, katerega naloga je zagotavljanje skladne politike na vseh področjih, povezanih z javnimi naročili, in njeno izvajanje. Ta organ olajšuje in usklajuje izvajanje tega poglavja ter vodi proces postopnega približevanja pravnemu redu Unije, kot je določeno v Prilogi XVI-B k temu sporazumu;

nepristranski in neodvisen organ, katerega naloga je pregled odločitev naročnikov ali drugih subjektov pri oddaji naročil. „Neodvisen“ v tem kontekstu pomeni, da je zadevni organ javni organ, ločen od vseh naročnikov in gospodarskih subjektov. Odločitve tega organa so lahko predmet sodne presoje.

odprtje trga konkurenci ter

ustrezen dostop morebitnih zainteresiranih gospodarskih subjektov do informacij v zvezi z nameravanim naročilom še pred oddajo naročila ter možnost, da izrazijo interes za pridobitev naročila.

da to storijo na pregleden in nediskriminatoren način ter

da izbira temelji samo na objektivnih dejavnikih, kot so izkušnje kandidatov v zadevnem sektorju, velikost in infrastruktura njihovih podjetij ali njihove tehnične in strokovne sposobnosti.

Unija v skladu s svojimi pravili na področju javnih naročil, ki predpisujejo obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave družb iz Unije, gruzijskim družbam odobri dostop do postopkov za oddajo javnih naročil, ne glede na to, ali imajo sedež v Uniji;

Gruzija v skladu z nacionalno zakonodajo na področju javnih naročil, ki predpisuje obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave družb iz Gruzije, družbam iz Unije odobri dostop do postopkov za oddajo javnih naročil, ne glede na to, ali imajo sedež v Gruziji.

če je bil v tem času posnetek izvedbe, ki ni na fonogramu, zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti, trajajo pravice izvajalcev 50 let od prve izdaje ali prve priobčitve javnosti, odvisno od tega, kaj se je zgodilo prej;

če je bil v tem času posnetek izvedbe na fonogramu zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti, trajajo pravice izvajalcev 70 let od prve izdaje ali prve priobčitve javnosti, odvisno od tega, kaj se je zgodilo prej.

če je v tem obdobju fonogram zakonito objavljen, pravice potečejo najmanj 70 let po datumu prve zakonite objave. Če v obdobju iz prvega stavka ni bilo zakonite objave in se v tem času fonogram ne predvaja zakonito v javnosti, pravice potečejo najmanj 70 let po datumu prvega zakonitega predvajanja v javnosti;

če 50 let po tem, ko je bil fonograf zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti, proizvajalec fonograma ne ponudi za prodajo kopij fonograma v zadostni kakovosti ali javnosti ne omogoči dostopa do njih, lahko izvajalec prekine pogodbo, s katero je prenesel ali dodelil svoje pravice do posnetka svoje izvedbe proizvajalcu fonograma.

se promovirajo, oglašujejo ali tržijo z namenom izognitve veljavnim tehnološkim ukrepom;

so le majhnega komercialnega pomena ali imajo le majhno uporabo razen izognitve veljavnim tehnološkim ukrepom ali

so zlasti načrtovani, izdelani, prirejeni ali se izvajajo za namene omogočanja ali olajševanja izogibanja veljavnim tehnološkim ukrepom.

odstrani ali spremeni kateri koli elektronski podatek za upravljanje pravic ali

distribuira, uvaža za distribucijo, razširja, predvaja ali objavi v javnosti dela ali druge vsebine, varovane v skladu s tem sporazumom, s katerih so bili nepooblaščeno odstranjeni ali na katerih so bili nepooblaščeno spremenjeni elektronski podatki za upravljanje pravic,

prenos po omrežju med tretjimi osebami po posredniku, ali

zakonito uporabo dela ali drugih zaščitenih vsebin ter ki nima neodvisnega ekonomskega pomena, izvzeto iz pravice reproduciranja iz členov 155– 158 tega sporazuma.

vsako neposredno ali posredno komercialno rabo zaščitenega imena:

kakršno koli zlorabo, ponaredkom ali navedbo ( 28 ), tudi če je pravo poreklo proizvoda navedeno ali če je zaščiteno ime prevedeno ali uporabljeno skupaj z izrazi kot so „vrsta“, „tip“, „metoda“, „izdelano v“, „ponaredek“, „okus“, „podoben“ ali podobno;

vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo glede izvora, porekla, značaja ali bistvenih lastnosti proizvoda na notranji ali zunanji strani embalaže, v reklamnem gradivu ali dokumentih v zvezi z zadevnim proizvodom in na pakiranju proizvoda v embalažo, ki lahko ustvari napačen vtis o njegovem poreklu;

vsako drugo prakso, ki lahko potrošnike zavede glede pravega porekla proizvoda.

spremembe člena 170(1) in (2) tega sporazuma, kar zadeva sklicevanje na veljavno zakonodajo pogodbenic;

spremembe prilog XVII-C in XVII-D k temu sporazumu, kar zadeva geografske označbe;

izmenjavo informacij o razvoju zakonodaje in politike v zvezi z geografskimi označbami ter o katerem koli vprašanju skupnega interesa na področju geografskih označb;

izmenjavo informacij o geografskih označbah, da se prouči njihova zaščita v skladu s tem pododdelkom.

če sestavni del, potem ko je vgrajen v kompleksen izdelek, ob normalni uporabi slednjega ostane viden;

če vidne značilnosti sestavnega dela same po sebi izpolnjujejo pogoje glede novosti in originalnosti.

namenjeno je odobritvi ali spremembi dovoljenja, da se dovoli uporaba na drugem pridelku, in

potrjeno je kot skladno z načeli dobre laboratorijske prakse ali dobre preskusne prakse.

za katero se ugotovi, da ima v lasti blago, ki je predmet kršitev, v komercialno pomembnem obsegu;

za katero se ugotovi, da v komercialno pomembnem obsegu uporablja storitve, ki so predmet kršitev;

za katero se ugotovi, da v komercialno pomembnem obsegu opravlja storitve, ki se uporabljajo pri dejavnostih, ki so predmet kršitev, ali

za katero se ugotovi, da proizvaja, izdeluje ali distribuira blago, ki je predmet kršitev, ali opravlja storitve, na podlagi informacij, ki jih zagotovi katera koli oseba iz točk (a), (b) ali (c).

imena in naslove proizvajalcev, izdelovalcev, distributerjev, ponudnikov in drugih predhodnih imetnikov blaga ali storitev ter predvidenih trgovcev na debelo in drobno ter

informacije o proizvedenih, izdelanih, dobavljenih, prejetih ali naročenih količinah ter ceni za zadevno blago ali storitve.

imetniku pravice zagotavljajo pravice do prejemanja popolnejših informacij;

urejajo uporabo informacij, sporočenih v skladu s tem členom, v civilnem ali kazenskem postopku;

urejajo odgovornost za zlorabo pravice do obveščenosti;

omogočajo zavrnitev predložitve informacij, ki bi osebo iz odstavka 1 prisilile k priznanju sodelovanja ali sodelovanja njenih bližnjih sorodnikov pri kršitvi pravice intelektualne lastnine, ali

urejajo varstvo zaupnosti virov informacij oziroma obdelavo osebnih podatkov.

upoštevajo vse ustrezne vidike, kot so negativne gospodarske posledice, vključno z izgubljenim dobičkom, ki ga je utrpela oškodovana stran, morebitnim nepoštenim dobičkom, ki ga je ustvaril kršitelj, in v ustreznih primerih vključno z drugimi elementi, razen gospodarskih dejavnikov, kot je nepremoženjska škoda, ki je imetniku pravice povzročena s kršitvijo, ali

lahko v ustreznih primerih kot drugo možnost za pododstavek (a) določijo odškodnino kot enkraten znesek na podlagi elementov, kot je najmanj znesek nadomestil ali pristojbin, ki bi jih kršitelj dolgoval, če bi zahteval dovoljenje za uporabo zadevne pravice intelektualne lastnine.

izmenjavo informacij o pravnih okvirih v zvezi s pravicami intelektualne lastnine in zadevnih pravilih o varstvu in uveljavljanju; izmenjavo izkušenj pri zakonodajnem napredku na teh področjih;

izmenjavo izkušenj in informacij o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine;

izmenjavo izkušenj z izvrševanjem s strani carinskih, policijskih, upravnih in sodnih organov na centralni in podcentralni ravni; sodelovanje pri preprečevanju izvoza ponarejenega blaga, vključno s sodelovanjem z drugimi državami;

krepitev zmogljivosti; izmenjavo in usposabljanje osebja;

spodbujanje in širjenje informacij o pravicah intelektualne lastnine, med drugim v poslovnih krogih in civilni družbi; ozaveščanje potrošnikov in imetnikov pravic;

spodbujanje institucionalnega sodelovanja, na primer med uradi za intelektualno lastnino;

aktivno spodbujanje ozaveščanja in izobraževanja splošne javnosti glede politik v zvezi s pravicami intelektualne lastnine: pripravo učinkovitih strategij za opredelitev ciljnih skupin in pripravo komunikacijskih programov za povečanje ozaveščenosti potrošnikov in medijev glede učinka kršitev pravic intelektualne lastnine, vključno s tveganjem za zdravje in varnost ter povezavo z organiziranim kriminalom.

so takoj razpoložljivi prek uradno določenega medija in, kadar je to izvedljivo, prek elektronskih sredstev, in sicer tako, da se vsem omogoči, da se seznanijo z njimi;

zagotavljajo razlago cilja in utemeljitve takih ukrepov ter

omogočajo dovolj časa med objavo in začetkom veljavnosti takih ukrepov, razen v ustrezno utemeljenih primerih, na primer zaradi varnosti ali izrednih razmer.

si prizadeva dovolj zgodaj objaviti vsakršen predlog za sprejetje ali spremembo katerega koli ukrepa za splošno uporabo, vključno z razlago cilja in utemeljitvijo predloga;

zainteresiranim osebam zagotovi razumne priložnosti za predložitev pripomb v zvezi s takimi predlogi, ter jim zlasti omogoči dovolj časa za to, ter

si prizadeva upoštevati pripombe, ki jih prejme od zainteresiranih oseb v zvezi s takimi predlogi.

poizkuša zainteresirane osebe, ki jih upravni postopek neposredno zadeva, v razumnem roku in v skladu s svojimi postopki obvestiti o začetku postopka, vključno z opisom narave postopka, poročilom pravnega organa, v okviru katerega se postopek začne, ter splošnim opisom kakršnih koli spornih vprašanj;

takim zainteresiranim osebam zagotovi ustrezno priložnost, da predložijo dejstva in argumente, s katerimi podprejo svoja stališča pred kakršnim koli končnim upravnim ukrepom, če to dovoljujejo čas, narava postopka in javni interes, ter

zagotovi, da njeni postopki temeljijo na njenem pravu in da so v skladu z njim.

razumne možnosti, da podprejo ali zagovarjajo svoja stališča, ter

sklepa na podlagi dokazov in predložitve evidence ali, kadar to zahteva zakonodaja, evidence, ki jo pripravi upravni organ.

svobodo združevanja in učinkovito priznavanje pravice do kolektivnih pogajanj;

odpravo vseh oblik prisilnega ali obveznega dela;

učinkovito odpravo dela otrok ter

odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in poklicih.

spodbujali trgovino s proizvodi na osnovi naravnih virov, pridobljenih s trajnostno rabo bioloških virov, ter prispevali k ohranjanju biološke raznovrstnosti;

izmenjevali informacije o ukrepih na področju trgovine s proizvodi na osnovi naravnih virov za omejevanje izgube biološke raznovrstnosti in zmanjšanje pritiskov nanjo, ter po potrebi sodelovali, da bi čim bolj povečali učinek svojih politik in zagotovili njihovo medsebojno podporo;

spodbujali vključitev vrst v Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (v nadaljnjem besedilu: CITES), če se zdi njihov obstoj ogrožen, ter

sodelovali na regionalni in globalni ravni za spodbujanje ohranjanja trajnostne rabe in biološke raznovrstnosti v naravnih ali kmetijskih ekosistemih, vključno z ogroženimi vrstami, njihovim habitatom, posebej zavarovanimi naravnimi območji in genetsko raznovrstnostjo, obnovo ekosistemov ter odpravljanje ali zmanjševanje negativnih okoljskih učinkov uporabe živih in neživih naravnih virov ali ekosistemov.

spodbujali trgovino z gozdarskimi proizvodi, ki izhajajo iz trajnostnega upravljanja gozdov in so pobrani v skladu z domačo zakonodajo države, kjer so bili pobrani, kar lahko vključuje dvostranske ali regionalne sporazume v ta namen;

izmenjevali informacije o ukrepih za spodbujanje uporabe lesa in lesnih proizvodov iz trajnostno upravljanih gozdov ter po potrebi sodelovali pri razvoju takih ukrepov;

sprejeli ukrepe za spodbujanje ohranjanja pogozdenosti in boj proti nezakonitemu izsekavanju in s tem povezani trgovini, po potrebi tudi nasproti tretjim državam;

izmenjevali informacije o ukrepih za izboljšanje upravljanja gozdov in po potrebi sodelovali, da bi čim bolj povečali učinek in zagotovili medsebojno podporo svojih politik za izključitev nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov iz trgovinskih tokov;

spodbujali vključitev vrst lesa v CITES, če se zdi njihov obstoj ogrožen, ter

sodelovali na regionalni in globalni ravni za spodbujanje ohranjanja pogozdenosti in trajnostnega upravljanja vseh vrst gozdov.

pogodbenici dosežeta sporazumno rešitev v skladu s členom 262 tega sporazuma ali

se pogodbenici dogovorita, da zaradi ukrepa, sporočenega v skladu s členom 256(1) tega sporazuma, pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, izpolnjuje določbe iz člena 245 tega sporazuma ali

so bili vsi ukrepi, za katere je bilo ugotovljeno, da niso skladni z določbami iz člena 245, odpravljeni ali spremenjeni, tako da je bila dosežena skladnost z navedenimi določbami, kot se odloči v skladu s členom 256(2) tega sporazuma.

se postopki reševanja sporov v skladu s Sporazumom STO začnejo, ko ena od pogodbenic vloži zahtevek za ustanovitev sveta v skladu s členom 6 Dogovora o pravilih in postopkih za reševanje sporov iz Priloge 2 k Sporazumu STO, ter se končajo, ko Organ STO za reševanje sporov sprejme poročilo sveta oziroma poročilo pritožbenega organa v skladu s členoma 16 in 17.14 navedenega dogovora, ter

se postopki reševanja sporov v okviru tega poglavja začnejo, ko ena od pogodbenic vloži zahtevek za ustanovitev arbitražnega sveta v skladu s členom 248 tega sporazuma, ter se končajo, ko arbitražni svet o svoji odločitvi v skladu s členom 253 tega sporazuma uradno obvesti pogodbenici in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma.

na regionalni ravni, zlasti ob upoštevanju in z vključitvijo napredka, doseženega v okviru različnih sporazumov o regionalnem sodelovanju na področju prevoza, kot so Odbor vzhodnega partnerstva za promet, Prometni koridor Evropa-Kavkaz-Azija (TRACECA), bakujski proces in druge pobude na področju prevoza;

na mednarodni ravni, vključno v zvezi z mednarodnimi organizacijami na področju prevoza ter mednarodnimi sporazumi in konvencijami, ki jih pogodbenici ratificirata, ter

v okviru različnih agencij EU na področju prevoza.

okoljskega upravljanja in horizontalnih vprašanj, vključno s strateškim načrtovanjem, oceno vpliva na okolje in strateško presojo vplivov na okolje, izobraževanjem in usposabljanjem, sistemom spremljanja in obveščanja na področju okolja, inšpekcijami in uveljavljanjem, okoljsko odgovornostjo, bojem proti okoljskemu kriminalu, čezmejnemu sodelovanju, javnim dostopom do okoljskih informacij, postopki sprejemanja odločitev ter učinkovitimi upravnimi in sodnimi postopki pregleda;

kakovosti zraka;

kakovosti vode in gospodarjenja z vodnimi viri, vključno z obvladovanjem poplavne ogroženosti, pomanjkanjem vode in sušo ter morskim okoljem;

ravnanja z odpadki;

varstva narave, vključno z gozdarstvom in ohranjanjem biološke raznovrstnosti;

industrijskega onesnaževanja in industrijskih nesreč ter

ravnanja s kemikalijami.

priprava nacionalnega okoljskega akcijskega načrta, ki bo obravnaval splošne nacionalne in s sektorjem povezane strateške usmeritve na področju okolja v Gruziji ter institucionalne in upravne zadeve;

spodbujanje vključevanja okoljskih vprašanj v druga področja politik ter

opredelitev potrebnih človeških in finančnih virov.