28.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 96/2

1)

Država je odgovorna za izjave uradnika, ki zaradi svoje oblike in okoliščin pri njihovih naslovnikih ustvarjajo vtis, da gre za uradna stališča države in ne osebna mnenja uradnika. Odločilni element za to, da je za izjave uradnika mogoče pripisati državi, je, ali lahko v danih okoliščinah naslovniki teh izjav razumno predpostavljajo, da gre za stališča, ki jih uradnik zavzame v okviru svoje funkcije. Če se izjave uradnika, ki stroj, ki je certificiran za skladnega z Direktivo, označujejo za takega, ki ne ustreza standardom, ki zanj veljajo, in nevarnega, lahko pripišejo državi, torej pomenijo kršitev člena 4(1) Direktive 98/37/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o približevanju zakonov držav članic o strojih.

2)

V okoliščinah, kot so te, ki so podane v postopku v glavni stvari, kršitve člena 4(1) Direktive 98/37, storjene z ravnanjem uradnika, če jo lahko pripišemo državi članici tega uradnika, ni mogoče upravičiti niti s ciljem varovanja zdravja niti s svobodo izražanja uradnikov.

3)

Člen 4(1) Direktive 98/37 je treba razlagati tako, da po eni strani posameznikom daje pravice in po drugi strani državam članicam ne dopušča nobene diskrecijske pravice, v obravnavanem primeru, kar zadeva stroje, ki so skladni s to direktivo ali se štejejo za take. Nespoštovanje te določbe, ki je posledica izjav uradnika države članice, če jih lahko pripišemo tej državi, pa pomeni dovolj resno kršitev prava Skupnosti, da ta država odgovarja.

4)

Pravo Skupnosti ne nasprotuje temu, da nacionalno pravo države članice določa posebne pogoje za povračilo škode, ki ni povzročena osebam ali premoženju, pod pogojem, da niso oblikovani tako, da v praksi onemogočijo ali pretirano otežijo pridobitev odškodnine za škodo, nastalo zaradi kršitve prava Skupnosti.

5)

V primeru kršitve prava Skupnosti slednje ne nasprotuje, da poleg države odgovarja uradnik, vendar pa tega ne nalaga.