EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62009CA0429

Zadeva C-429/09: Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 25. novembra 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Verwaltungsgericht Halle – Nemčija) – Günter Fuß proti Stadt Halle (Saale) (Socialna politika — Zaščita varnosti in zdravja delavcev — Direktivi 93/104/ES in 2003/88/ES — Organizacija delovnega časa — Gasilci, zaposleni v javnem sektorju — Člen 6(b) Direktive 2003/88/ES — Maksimalni tedenski delovni čas — Prekoračitev — Povrnitev škode zaradi kršitve prava Unije — Pogoji, od katerih je odvisen obstoj pravice do odškodnine — Postopkovna pravila — Obveznost predhodne vložitve zahtevka pri delodajalcu — Vrsta in obseg nadomestila škode — Dodaten prosti čas ali nadomestilo — Načeli enakovrednosti in učinkovitosti)

UL C 30, 29.1.2011, p. 7–8 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

29.1.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 30/7


Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 25. novembra 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Verwaltungsgericht Halle – Nemčija) – Günter Fuß proti Stadt Halle (Saale)

(Zadeva C-429/09) (1)

(Socialna politika - Zaščita varnosti in zdravja delavcev - Direktivi 93/104/ES in 2003/88/ES - Organizacija delovnega časa - Gasilci, zaposleni v javnem sektorju - Člen 6(b) Direktive 2003/88/ES - Maksimalni tedenski delovni čas - Prekoračitev - Povrnitev škode zaradi kršitve prava Unije - Pogoji, od katerih je odvisen obstoj pravice do odškodnine - Postopkovna pravila - Obveznost predhodne vložitve zahtevka pri delodajalcu - Vrsta in obseg nadomestila škode - Dodaten prosti čas ali nadomestilo - Načeli enakovrednosti in učinkovitosti)

2011/C 30/11

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgericht Halle

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Günter Fuß

Tožena stranka: Stadt Halle

Predmet

Predlog za predhodno odločanje – Verwaltungsgericht Halle – Razlaga Direktive Sveta 93/104/ES z dne 23. novembra 1993 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL L 307, str. 18) in Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL L 299, str. 9), in sicer zlasti členov 6(b), 16(b) in 19, drugi odstavek, Direktive 2003/88/ES – Nacionalna ureditev, ki krši ti direktivi in ki za javne uslužbence, ki delajo v poklicni gasilski službi za intervencijo, predpisuje delovni čas več kot 48 ur na teden – Pravica javnega uslužbenca, ki je presegel maksimalni delovni čas, do kompenzacije s prostim časom ali do denarnega nadomestila

Izrek

1.

Delavec, ki je tako kot G. Fuß v postopku v glavni stvari kot gasilec, zaposlen v službi za intervencijo v javnem sektorju, opravil povprečni tedenski delovni čas, ki presega tistega iz člena 6(b) Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa, se lahko sklicuje na pravo Unije za uveljavitev odgovornosti organov zadevne države članice za povrnitev škode, nastale zaradi kršitve te določbe.

2.

Pravo Unije nasprotuje nacionalni ureditvi, kot je ta v postopku v glavni stvari:

ki pogojuje – kar pa mora preveriti predložitveno sodišče – pravico delavca v javnem sektorju do povrnitve škode, ki mu je nastala, ker so organi zadevne države članice kršili pravilo prava Unije, v tem primeru člen 6(b) Direktive 2003/88, s pogojem, ki se navezuje na pojem krivde, ki presega dovolj resno kršitev navedenega prava, in

ki pogojuje pravico delavca v javnem sektorju do povrnitve škode, ki mu je nastala, ker so organi zadevne države članice kršili člen 6(b) Direktive 2003/88, s pogojem, da je na delodajalca predhodno naslovil zahtevek, da bi dosegel spoštovanje te določbe.

3.

Odškodnina za škodo, ki so jo posameznikom zaradi kršitve prava Unije povzročili in za katero odgovarjajo organi države članice, mora biti enaka nastali škodi. Če področje ni urejeno z določbami prava Unije, je treba v nacionalnem pravu države članice ob upoštevanju načel enakovrednosti in učinkovitosti po eni strani določiti, ali je treba nadomestiti škodo, ki je zaradi kršitve pravnega pravila Unije nastala delavcu, kot je G. Fuß v postopku v glavni stvari, tako da se mu prizna bodisi dodatni prosti čas bodisi denarno nadomestilo, po drugi strani pa določiti pravila o načinu izračuna te odškodnine. Referenčna obdobja iz členov od 16 do 19 Direktive 2003/88 pri tem niso pomembna.

4.

Odgovori na vprašanja, ki jih je postavilo predložitveno sodišče, so identični ne glede na to, ali za dejstva iz postopka v glavni stvari veljajo določbe Direktive Sveta 93/104/ES z dne 23. novembra 1993 o določenih vidikih organizacije delovnega časa, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2000/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 2000, ali tiste iz Direktive 2003/88.


(1)  UL C 24, 30.1.2010.


Top