52018IP0076

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52018IP0076 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52018IP0076

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o reformi sistema virov lastnih sredstev Evropske unije (2017/2053(INI))

UL C 162, 10.5.2019, p. 71–79 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

10.5.2019

Uradni list Evropske unije

C 162/71

P8_TA(2018)0076

Reforma sistema virov lastnih sredstev Evropske unije

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o reformi sistema virov lastnih sredstev Evropske unije (2017/2053(INI))

(2019/C 162/07)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju členov 311 in 332(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—	ob upoštevanju členov 106a in 171 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (1),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 608/2014 z dne 26. maja 2014 o določitvi izvedbenih ukrepov za sistem virov lastnih sredstev Evropske unije (2),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 z dne 26. maja 2014 o načinih in postopkih za dajanje tradicionalnih lastnih sredstev ter lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND na razpolago ter ukrepih za zagotavljanje denarnih sredstev (3),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 21. septembra 2017 z naslovom Pravičen in učinkovit davčni sistem v Evropski uniji za enotni digitalni trg (COM(2017)0547),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. marca 2007 o prihodnosti lastnih sredstev Evropske unije (4),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 z naslovom Vlaganje v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo (5),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2014 z naslovom Pogajanja o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020: pridobljene izkušnje in pot naprej (6),

—	ob upoštevanju svojega stališča z dne 16. aprila 2014 o osnutku sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (7),

—	ob upoštevanju svojega stališča z dne 17. decembra 2014 (8) o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 (9) o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020,

—	ob upoštevanju poročila z naslovom Future financing of the EU – Final report and recommendations of the High Level Group on Own Resources (Prihodnje financiranje EU – zaključno poročilo in priporočila skupine na visoki ravni za lastna sredstva) iz decembra 2016,

—	ob upoštevanju člena 1 sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku pridobitve dovoljenja za pripravo samoiniciativnih poročil,

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračun ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in Odbora za ustavne zadeve (A8-0041/2018),

A.	ker je bilo v okviru Rimske pogodbe z dne 25. marca 1957 določeno, da se Evropska gospodarska skupnost financira z nacionalnimi prispevki le v prehodnem obdobju, nato pa s sistemom virov lastnih sredstev;

B.	ker se je Evropski svet v Luksemburgu aprila 1970 odločil za sistem virov lastnih sredstev, s čimer je odpravil nacionalne prispevke in uvedel dva vira resničnih lastnih sredstev, in sicer kmetijske prelevmane in carine, dopolnil pa ju je s tretjim virom na podlagi davka na dodano vrednost (DDV);

C.	ker je Evropski svet junija 1988 uvedel vir lastnih sredstev na podlagi BND držav članic z utemeljitvijo, da prihodki iz obstoječih virov lastnih sredstev ne zadostujejo za kritje vseh odhodkov iz proračuna EU;

ker se je delež sredstev iz naslova BND precej povečal, in sicer s približno 11 % leta 1988 na 69 % leta 2014, tako da je to „preostalo sredstvo“in „sredstvo za uravnoteženje“danes dejansko največji vir financiranja proračuna EU; ker vir sredstev na podlagi DDV trenutno znaša približno 12 % proračuna EU, tradicionalni viri lastnih sredstev (carine, kmetijski prelevmani ter prelevmani za sladkor in izoglukozo) približno 13 %, preostanek pa sestavljajo drugi prihodki, vključno z davki, ki jih plačuje osebje EU, ali globami, ki jih plačujejo podjetja, ki kršijo zakone o konkurenci;

ker so bili od leta 1984, ko je bil na zasedanju Evropskega sveta v Fontainebleauju uveden britanski rabat, po katerem se Združenemu kraljestvu povrne 66 % neto prispevkov, postopoma uvedeni številni drugi rabati in popravni mehanizmi za obravnavanje pomanjkljivosti tako imenovanih „operativnih neto položajev“določenih držav članic; ker se takšni popravki trenutno nanašajo predvsem na zmanjšanje financiranja popravka za Združeno kraljestvo ali na bruto zmanjšanje letnega prispevka na podlagi BND ali DDV;

ker je Parlament v številnih resolucijah v zadnjem desetletju poudaril težave in zapletenost sistema virov lastnih sredstev EU in je vedno znova pozval k poglobljeni reformi, da bi sistem postal bolj preprost, pregleden in demokratičen, kar bi vključevalo uvedbo novih in resničnih virov lastnih sredstev, ki naj bi postopoma in v čim večji možni meri nadomestili prispevke na podlagi BND;

ker je Komisija leta 2011 predložila ambiciozen zakonodajni sveženj o virih lastnih sredstev (COM(2011)0510), ki je bil predstavljen skupaj s predlogi za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020, z namenom poenostaviti prispevke držav članic, uvesti nove vire lastnih sredstev – prenovljen DDV ter davek na finančne transakcije – ter izvesti reformo popravnih mehanizmov; ker je Svet te predloge prezrl;

ker je bila na podlagi pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 ustanovljena skupina na visoki ravni za lastna sredstva, ki vključuje predstavnike vseh treh glavnih institucij EU, predsedoval pa ji je Mario Monti; ker je ta skupina decembra 2016 predložila svoje končno poročilo in resolucijo, ki so osnova za pripravo stališča Parlamenta, kot je določeno v tem poročilu; poudarja, da so to poročilo soglasno sprejeli vsi člani skupine, tudi tisti, ki jih je imenoval Svet;

je seznanjen, da bo Komisija do maja 2018 predstavila predloge o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020; zahteva, naj se v prihodnji večletni finančni okvir, ki ga bo predlagala Komisija, vključijo ambiciozni predlogi za spremembo sklepa o virih lastnih sredstev in vsi s tem povezani zakonodajni akti ter naj se uvedejo novi viri lastnih sredstev; poudarja, da se bodo v prihodnjih pogajanjih med Svetom in Parlamentom odhodki in prihodki naslednjega večletnega finančnega okvira obravnavali kot en sam sveženj; meni, da ne bo mogoče doseči dogovora o večletnem finančnem okviru, če ne bo dosežen ustrezen napredek na področju lastnih sredstev;

predstavlja to resolucijo, da bi izrazil svoje stališče o glavnih elementih reforme sistema virov lastnih sredstev EU, vključno s sestavo nabora novih virov lastnih sredstev, pa tudi o elementih sedanjega sistema, ki bi jih bilo treba ohraniti; poziva Komisijo, naj stališče Parlamenta ustrezno upošteva pri pripravi zakonodajnih predlogov o lastnih sredstvih EU, ki bi morali imeti široko področje uporabe in bi jih bilo treba predložiti skupaj s predlogi za večletni finančni okvir po letu 2020; je prepričan, da je nujno treba doseči znaten napredek pri prihodkih proračuna EU, da bi tako olajšali dogovor o naslednjem večletnem finančnem okviru;

I. PRAVNI OKVIR IN PROCES ODLOČANJA

želi spomniti, da člen 311 PDEU določa: „Unija si za doseganje svojih ciljev in izvajanje svojih politik zagotovi potrebna sredstva. Brez vpliva na druge prihodke se proračun v celoti financira iz lastnih sredstev“; zato poudarja, da pravna obveznost proračunu EU zagotoviti resnične vire lastnih sredstev izhaja neposredno iz Pogodbe;

želi spomniti, da člen 310 PDEU navaja, da morajo biti „prihodki in odhodki, prikazani v proračunu, […] uravnoteženi“; v skladu s tem ugotavlja, da bi morali prihodki v celoti kriti odhodke, kot jih vsako leto sprejme proračunski organ; poudarja, da proračun EU ne sme imeti letnega primanjkljaja ali se financirati z izposojanjem denarja na finančnih trgih;

je seznanjen, da glavni zakonodajni akt, ki vsebuje določbe o sistemu virov lastnih sredstev, tako imenovani sklep o virih lastnih sredstev, Svet sprejme soglasno po posvetovanju s Parlamentom in da morajo ta sklep ratificirati vse države članice; poudarja, da je to eden najobsežnejših zakonodajnih postopkov, predvidenih v Pogodbi;

je seznanjen, da Svet v tem zakonodajnem aktu med drugim določi zgornjo mejo virov lastnih sredstev in lahko uvede nove kategorije teh virov ali odpravi katero od obstoječih kategorij; poudarja, da je sklep o virih lastnih sredstev, čeprav nima datuma poteka, neposredno povezan z ustreznim večletnim finančnim okvirom, ki določa najvišjo raven odhodkov za isto obdobje, za katerega velja;

želi spomniti, da so bile z Lizbonsko pogodbo uvedene nove določbe v zvezi z izvajanjem zakonodaje o virih lastnih sredstev, ki predvidevajo možnost, da Svet sprejme uredbo s kvalificirano večino, potem ko pridobi soglasje Parlamenta; vendar obžaluje, da številne izvedbene določbe, zlasti tiste, ki se nanašajo na izračun sredstev na podlagi BND, ostajajo v sklepu o virih lastnih sredstev; zato poziva k bolj nemotenemu postopku sprejemanja sklepa o virih lastnih sredstev; poziva Svet in Komisijo, naj v okviru prihodnje revizije Pogodbe podpreta zahtevo Parlamenta za spremembo člena 311 PDEU, da se okrepi vloga Parlamenta v postopku sprejemanja virov lastnih sredstev;

želi spomniti, da so države članice odgovorne za svoje fiskalne politike, in poudarja, da je davčna pristojnost v osrčju suverenosti držav članic; poudarja, da reforma sistema virov lastnih sredstev EU ne pomeni prenosa suverenosti posameznih držav na tem področju, temveč usklajuje sedanji sistem z duhom in črko Pogodb EU;

II. RAZLOGI ZA REFORMO SEDANJEGA SISTEMA VIROV LASTNIH SREDSTEV

i. Potreba po obravnavi pomanjkljivosti obstoječega sistema

poudarja, da je sedanji sistem virov lastnih sredstev zelo zapleten, nepravičen, nepregleden in za državljane EU popolnoma nerazumljiv; izpostavlja zlasti nejasnost izračunov v zvezi z nacionalnimi rabati in popravnimi mehanizmi, ki veljajo za sistem virov lastnih sredstev ali sredstva, ki temeljijo na statističnem DDV; poudarja tudi, da ta sistem ni podvržen dejanskemu parlamentarnemu nadzoru na ravni EU, v praksi pa mu manjkata demokratična legitimnost in odgovornost;

10.

poudarja, da način, kako se je sistem lastnih sredstev razvijal in resnična lastna sredstva postopno nadomestil s tako imenovanimi nacionalnimi prispevki, nesorazmerno poudarja neto razlike med prihodki in odhodki držav članic ter tako večinoma ne upošteva prispevka proračuna EU za uresničevanje skupnih evropskih ciljev v korist vseh državljanov EU; zato obžaluje, da skupni delež nacionalnih prispevkov v proračun EU, izračunan na podlagi BND ali kot delež sredstev, ki temeljijo na statističnem DDV, predstavlja približno 83 % skupnih prihodkov EU;

11.

je prepričan, da je prevlada sredstev na podlagi BND okrepila proračunsko logiko „pravičnega povračila“, ki povsem prevladuje v razpravah v Svetu, tako pri prihodkih kot odhodkih proračuna EU; v zvezi s tem opozarja na uvedbo britanskega rabata ter vrste s tem povezanih rabatov in drugih popravnih mehanizmov pri prihodkih na eni strani ter nezmožnost doseči dogovor o zadostni ravni odobritev za proračun EU v letnem proračunskem postopku na drugi; meni, da se mora EU oddaljiti od koncepta neto operativne bilance, saj so v praksi vse države članice upravičenke proračuna EU;

12.

meni zlasti, da na odločitev o velikosti letnega proračuna EU vplivajo politični in finančni premisleki na nacionalni ravni, zaradi katerih prihaja do omejitev pri proračunskih pogajanjih, ki pogosto privedejo do igre z ničelno vsoto med neto plačniki in neto prejemniki v Svetu, pri katerih se pozablja na zaveze Unije, tudi tiste, ki jih je sprejel Svet; meni, da zaradi tega številne politike EU, ki izkazujejo največjo evropsko dodano vrednost, pogosto zadevajo področja, na katerih se predlagajo prihranki stroškov, in da je zato projekt EU kot tak oslabljen;

13.

je seznanjen, da so nacionalni prispevki v proračun EU jasno opredeljeni pri odhodkih nacionalnih proračunov in se pogosto dojemajo kot finančno breme, ki je večje od koristi, do katerih prihaja zaradi področij odhodkov EU, ki so pogosto manj prepoznavna; v zvezi s tem poudarja, da je treba obravnavati slabo ozaveščenost javnosti o koristih proračuna EU;

14.

je zato prepričan, da sedanji sistem virov lastnih sredstev v svojem bistvu krši črko in duh Pogodbe; znova ponavlja dolgoletno stališče, da je bistvena poglobljena reforma sredstev EU, da bi financiranje proračuna EU znova uskladili z zahtevami pogodbe in potrebami Unije kot celote;

ii. Potreba po tem, da se Uniji omogoči financiranje politik in izpolnjevanje novih ciljev

15.

poudarja, da bo treba v večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020 zagotoviti ustrezno financiranje politik in programov EU z jasno evropsko dodano vrednostjo, pa tudi dodatna sredstva za obravnavanje izzivov, ki so že bili opredeljeni na področjih, kot so rast in delovna mesta, podnebne spremembe, varstvo okolja, konkurenčnost, kohezija, inovacije, migracije, nadzor nad zunanjimi mejami EU, varnost in obramba;

16.

poudarja tudi, da je treba preprečiti pomanjkljivosti sedanjega večletnega finančnega okvira ter že od začetka omogočiti raven sredstev, ki bo Uniji omogočila, da z zadostnimi sredstvi izvaja svoj politični program ter se učinkovito odziva na nepredvidene dogodke ali krize, do katerih bi utegnilo priti v obdobju naslednjega finančnega okvira; poudarja, da je treba rešiti ponavljajočo se težavo nezadostnih sredstev za plačila v letnem proračunskem postopku; želi spomniti na obsežno uporabo določb večletnega finančnega okvira glede prožnosti, ki je bila potrebna že zgolj za soočanje z migracijsko in begunsko krizo;

17.

pričakuje, da bodo – brez poseganja v finančno poravnavo – posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU pomenile pomemben izziv tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru in pri vseh s tem povezanih proračunskih odločitvah; je prepričan, da bi bilo treba „vrzel brexita“premostiti pred odločitvijo o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020, obenem pa zagotoviti, da se proračun EU ne bo zmanjšal in da ne bo čutiti negativnih posledic za programe EU;

18.

pozdravlja predlog predsednika Komisije Jean-Clauda Junckerja za uvedbo posebne proračunske vrstice za euroobmočje v proračunu EU, ki je bil vključen v njegov govor o stanju v Uniji v Evropskem parlamentu in nadalje razdelan v sporočilu Komisije z dne 6. decembra 2017 o novih proračunskih instrumentih za stabilno euroobmočje v okviru Unije (COM(2017)0822); v ta namen poziva, naj se v okviru proračuna EU zagotovi proračunska zmogljivost nad sedanjimi zgornjimi mejami;

III. NA POTI K SPREJEMLJIVEMU IN URAVNOTEŽENEMU SISTEMU VIROV LASTNIH SREDSTEV

i. Načela in predpostavke, ki veljajo za uvedbo novega sistema virov lastnih sredstev

19.

je za zagotovitev stabilnih financ na ravni EU naklonjen vzpostavitvi preglednega, preprostejšega in pravičnejšega novega sistema virov lastnih sredstev, ki se bo opiral na elemente sedanjega sistema, ki so se izkazali za učinkovite; meni, da bi morala reforma sistema virov lastnih sredstev temeljiti na nizu vodilnih načel;

20.

poudarja, da je treba povezati prihodke s cilji politike, zlasti z enotnim trgom, energetsko unijo ter okoljsko, podnebno in prometno politiko; je v zvezi s tem prepričan, da bi se moral proračun EU osredotočiti na politike z evropsko dodano vrednostjo, kot so opredeljene v njegovi resoluciji z dne 24. oktobra 2017 o razmisleku o prihodnosti financ EU (10);

21.

poudarja, da s praktičnega vidika ni mogoče hkrati uvesti vseh novih virov lastnih sredstev, in poudarja potrebo po postopnem uvajanju; zato meni, da bi lahko reformo sistema virov lastnih sredstev uresničili s pristopom v dveh korakih: najprej bi se uvedli tehnično manj zapleteni viri lastnih sredstev, katerih pobiranje se lahko upravlja preprosto in za razumno ceno, temu pa bi sledila postopna uvedba vseh drugih novih virov lastnih sredstev, in sicer na podlagi določenega časovnega okvira, dokler ne bodo vsi začeli ustaljeno delovati;

22.

meni, da bi morala imeti uvedba novih virov lastnih sredstev dvojni namen, in sicer prvič, prinesti bi morala znatno zmanjšanje (cilj je 40 %) deleža prispevkov na podlagi BND, s čimer bi se ustvarili prihranki za proračune držav članic, in drugič, omogočiti bi morala financiranje višje ravni porabe EU v večletnem finančnem okviru po letu 2020 in zapolniti tudi vrzel, ki bo nastala zaradi izstopa Združenega kraljestva; v tem kontekstu želi spomniti, da cilj novih virov lastnih sredstev ni povečati skupne fiskalne obremenitve davkoplačevalca EU, na katerega uvedba novih virov lastnih sredstev ne bi smela vplivati;

23.

poziva k ukinitvi vseh rabatov in popravkov, pri čemer naj se zagotovi pravična obravnava med državami članicami; v zvezi s tem poudarja, da bodo z brexitom rabat za Združeno kraljestvo in z njim povezani „rabati na rabate“postali nepotrebni in bodo prenehali obstajati, pri tem pa bo reforma vira lastnih sredstev na podlagi statističnega DDV postala neizbežna;

24.

meni, da so tradicionalni viri lastnih sredstev, in sicer carine, kmetijski prelevmani ter prelevmani za sladkor in izoglukozo, zanesljiv in resničen vir prihodkov EU, saj izhajajo neposredno iz dejstva, da je EU carinska unija, ter iz pravnih pristojnosti in skupne trgovinske politike, ki so povezane s tem; zato meni, da bi bilo treba tradicionalne vire lastnih sredstev ohraniti kot vir prihodkov proračuna EU; meni, da bi se lahko za proračun EU zagotovil večji delež tega prihodka, če bi se zmanjšal delež stroškov pobiranja, ki jih zadržijo države članice;

25.

priznava, da prispevek na podlagi BND zagotavlja zanesljiv, stabilen in pošten vir prihodkov za proračun EU in da uživa zelo odločno podporo velike večine držav članic; zato meni, da bi ga bilo treba ohraniti, vendar zgolj kot sredstvo za uravnoteženje in preostalo sredstvo proračuna EU, kar bi odpravilo proračunsko logiko „pravičnega povračila“; v zvezi s tem poudarja, da je treba zagotoviti, da bo prispevek na podlagi BND na enak način uvrščen v vse nacionalne proračune, in sicer kot prihodek, dodeljen EU, in ne kot odhodek nacionalnih vlad;

ii. Merila za opredelitev novih virov lastnih sredstev

26.

se strinja s poročilom skupine na visoki ravni za lastna sredstva, v katerem je navedeno, da se bodo za opredelitev morebitnih novih virov lastnih sredstev upoštevala naslednja merila: pravičnost/poštenost, učinkovitost, zadostnost in stabilnost, preglednost in preprostost, demokratična odgovornost in proračunska disciplina, osredotočenost na evropsko dodano vrednost, načelo subsidiarnosti in fiskalna suverenost držav članic ter omejevanje stroškov političnih transakcij;

27.

na podlagi navedenega poziva Komisijo, naj preuči uvedbo naslednjega nabora novih virov lastnih sredstev;

iii. Nabor morebitnih novih virov lastnih sredstev

a. Cilj: utrditi enotni trg, povečati njegovo preglednost ter izboljšati enake konkurenčne pogoje

– Davek na dodano vrednost

28.

želi spomniti, da se DDV že vse od uvedbe pred skoraj 50 leti uporablja kot osnova za izračun enega od virov lastnih sredstev proračuna EU in da ta vir trenutno predstavlja približno 12 % prihodka EU;

29.

vendar ugotavlja, da ima sedanji sistem resne pomanjkljivosti: vir sredstev se izračuna na statistični osnovi, je nepotrebno zapleten in nima neposredne povezave z državljani, predstavlja zgolj prenos dela prihodkov, ki jih poberejo države članice, in tako ne prinaša nobene dodane vrednosti v primerjavi z virom sredstev na podlagi BND, osnova za prispevek ni pregledna, prav tako ni pravičnosti med davkoplačevalci;

30.

obžaluje, da je Evropski urad za boj proti goljufijam odkril več resnih primerov carinskih goljufij v državah članicah, zaradi katerih je prišlo do znatne izgube prihodkov v proračun Unije; spominja na posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 19/2017 z naslovom Uvozni postopki: pomanjkljivosti v zakonodajnem okviru in neuspešno izvajanje negativno vplivajo na finančne interese EU ter se boji, da bodo goljufi za kraj vnosa v carinsko unijo še naprej izbirali najšibkejši člen med državami članicami in da bi utegnil proračun Unije tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru utrpeti izgube; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za preprečitev teh dejavnosti, ki škodijo proračunu Unije;

31.

želi spomniti na zakonodajni predlog iz leta 2011 o novem viru sredstev DDV, na podlagi katerega bi se po vsej EU uporabljala fiksna stopnja na podlagi neto vrednosti dobave blaga in storitev ali na podlagi uvoza blaga, za katerega bi se uporabila standardna, skupna stopnja DDV; je seznanjen, da ta predlog sicer ni bil uspešen, da pa je Evropski svet februarja 2013 spodbudil Svet, naj še naprej obravnava ta dokument; verjame, da sedanji okvir nudi priložnost, ki bi morebiti omogočila napredek v zvezi s tem;

32.

pozdravlja predlog skupine na visoki ravni za vizijo lastnih sredstev iz naslova DDV, katerega namen je poenostaviti sistem, zmanjšati upravne stroške ter okrepiti povezavo med politiko EU v zvezi z DDV in dejanskimi prejemki iz naslova DDV;

33.

je seznanjen z akcijskim načrtom Komisije o DDV („Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU – čas za odločitev“), objavljenim 7. aprila 2016 (COM(2016)0148), ter z nadaljnjim predlogom z dne 4. oktobra 2017 v zvezi z vrsto temeljnih načel in ključnih reform območja DDV v EU; podpira poglobljeno reformo sistema DDV v EU, katere cilj bi morala biti razširitev davčne osnove, zmanjšanje možnosti za goljufije in stroškov izpolnjevanja obveznosti ter ustvarjanje novih prihodkov; meni, da bi moral biti manjši del takšnih novih prihodkov dodeljen proračunu EU;

34.

meni, da bi moral poenostavljeni vir sredstev DDV temeljiti na skupnem imenovalcu sistemov DDV po vsej EU, in je seznanjen, da zaradi tega ne bi odpravil vseh nacionalnih posebnosti, ki so upravičene iz različnih razlogov;

35.

odobrava določitev enotne stopnje dajatve (1 % do 2 %) na prihodek od prenovljenega DDV, ki bi jo v celoti pobirale uprave držav članic kot vir lastnih sredstev Unije; meni, da bi tak sistem lahko zagotovil znatne in stabilne prihodke za EU ob omejenih upravnih stroških;

36.

poudarja, da je Komisija že predložila zakonodajne predloge za večjo reformo pravil EU na področju DDV in da se v letu 2018 pričakujejo dodatne pobude; vztraja, da je treba reformo DDV zaključiti čim prej, najpozneje pa pred začetkom naslednjega večletnega finančnega okvira;

37.

poziva Komisijo, naj v primeru sprejetja ustrezne zakonodaje o DDV v okviru svojega prihodnjega zakonodajnega svežnja o virih lastnih sredstev EU predloži predlog za prenovljen vir lastnih sredstev na podlagi DDV; verjame, da bi bilo treba v takem predlogu upoštevati glavne rezultate reforme DDV, o kateri trenutno poteka razprava:

– Davek od dobička pravnih oseb

38.

želi spomniti, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 6. julija 2016 o davčnih odločbah in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom (11) pozval Komisijo, naj predstavi predlog za skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb, „skupaj z metodo za ustrezno in pošteno porazdelitev, ki bi določal celovito rešitev za škodljive davčne prakse v Uniji, zagotovil jasnost in enostavnost za podjetja, zmanjšal njihovo upravno breme in olajšal čezmejne gospodarske dejavnosti v Uniji“;

39.

je seznanjen s predlogi Komisije za skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb, pri tem pa želi spomniti na svoj poziv, naj ta konsolidirana osnova po prehodnem obdobju velja za vsa podjetja; poudarja, da bi morali sedanji predlogi za skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb zajemati tudi digitalno gospodarstvo; na podlagi teh predlogov priporoča, naj se digitalna prisotnost podjetja obravnava na enak način kot njegova fizična poslovna enota z opredelitvijo in identifikacijo stalne digitalne poslovne enote;

40.

se strinja z oceno skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb kot podlage za nov vir lastnih sredstev, ki jo je pripravila skupina na visoki ravni za lastna sredstva in iz katere izhaja, da konsolidirana osnova izpolnjuje vsa merila, ki jih je določila skupina; poudarja, da je skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb ključni element pri razvoju enotnega trga, ki je evropska javna dobrina, saj preprečuje tako neprimerno davčno konkurenco med državami članicami kot fiskalno optimizacijo, ki škodi enakim konkurenčnim pogojem;

41.

opozarja, da EU zaradi vseh oblik izogibanja davkom po ocenah Komisije vsako leto izgubi 1 bilijon EUR; poudarja, da je treba primanjkljaj davčnih prihodkov zapolniti z usklajeno politiko boja proti davčnim goljufijam in izogibanju davkom ter okvirom, ki temelji na preglednosti, sodelovanju in usklajevanju;

42.

poziva Komisijo, naj na podlagi ugotovitev pregleda direktive o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) predlaga vzpostavitev novega vira za proračun Unije, ki se bo izračunal na podlagi prihodkov držav članic, ustvarjenih s CCCTB; zagovarja določitev enotne stopnje dajatev na prihodke iz naslova CCCTB, ki se bodo zbirale kot vir lastnih sredstev; meni, da bi tak sistem lahko zagotovil znatne in stabilne prihodke za EU ob omejenih upravnih stroških;

– Izdajanje bankovcev

43.

meni, da bi moral prihodek, ki izvira iz dobičkov Evropske centralne banke (prihodek ECB od izdajanja valute) in je torej neposredno povezan z monetarno unijo EU, oblikovati podlago novega vira lastnih sredstev, namesto da se izplačuje nacionalnim blagajnam; meni, da bi takšen vir moral biti neposredno vezan na posebno vrstico za euroobmočje v okviru proračuna EU;

b. Cilj: zmanjšati obseg finančnih špekulacij in okrepiti davčno poštenost v sektorjih, ki uporabljajo instrumente za agresivno davčno načrtovanje ali agresivno davčno optimizacijo

– Davek na finančne transakcije na evropski ravni

44.

spodbuja prizadevanja 11 držav članic, da bi v okviru okrepljenega sodelovanja uvedle davek na finančne transakcije, kot izhaja iz predloga Komisije iz leta 2011; poziva vse druge države članice, naj se pridružijo tej skupini, da bi preprečile motnje na finančnih trgih in zagotovile neovirano delovanje enotnega trga;

45.

se strinja z oceno skupine na visoki ravni za lastna sredstva, ki je davek na finančne transakcije odobrila kot morebitno osnovo za nov vir lastnih sredstev za proračun Unije, pri tem pa meni, da bi bilo treba preučiti tudi druge načine obdavčitve finančnih dejavnosti;

46.

zato poziva k uvedbi novega vira lastnih sredstev za proračun Unije, ki bi se izračunal na podlagi izbranega načina obdavčitve finančnih dejavnosti;

– Obdavčenje podjetij v digitalnem sektorju

47.

pozdravlja sklepe neformalnega Sveta finančnih ministrov z dne 16. septembra 2017, v katerih je ta pozval k pripravi novih pravil za digitalno obdavčitev in ki so bili sprejeti kot odgovor na pismo štirih finančnih ministrov, ki so Komisijo pozvali, naj preuči „učinkovite rešitve na podlagi koncepta vzpostavitve tako imenovanega izravnalnega davka“na prihodek, ki ga v EU ustvarijo digitalna podjetja; poudarja, da je Komisija v svojem sporočilu z dne 21. septembra 2017 z naslovom Pravičen in učinkovit davčni sistem v Evropski uniji za enotni digitalni trg znova poudarila, da skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb ponuja dober okvir za revizijo pravil za sodobno in stabilno ureditev za obdavčitev podjetij v digitalnem sektorju in obravnavo davčnih izzivov, ki jih prinaša digitalno gospodarstvo; poziva k usklajenemu pristopu na ravni EU tudi za kratkoročne rešitve, da bi preprečili izkrivljanje enotnega trga zaradi enostranskih ukrepov ter oblikovanje davčnih oaz za digitalna podjetja;

48.

se strinja, da bi moralo imeti digitalno gospodarstvo sodoben in stabilen fiskalni okvir, da bi se spodbudile inovacije in odpravila razdrobljenost trga in nepoštena konkurenca ter da bi vsi udeleženci lahko izkoristili nove pravične in uravnotežene pogoje, obenem pa bi zagotovili, da bi digitalne platforme in podjetja plačevala ustrezen delež davkov tam, kjer ustvarjajo dobiček; poudarja tudi, da je bistveno zagotoviti varnost na davčnem področju za poslovne naložbe, odpraviti sedanje vrzeli ter preprečiti pojav novih davčnih vrzeli na enotnem trgu;

49.

meni, da je bistveno sprejeti davčne ukrepe za digitalni trg, da bi omejili davčne utaje in izkrivljanje, sheme agresivnega davčnega načrtovanja ali fiskalne optimizacije ter zlorabo evropskih mehanizmov z namenom izogibanja davkom; meni, da te prakse izkrivljajo konkurenco na enotnem trgu in države članice prikrajšajo za pričakovane davčne prihodke;

50.

načeloma poziva k uvedbi novega vira lastnih sredstev za proračun Unije, ki bi izhajal iz obdavčitve transakcij v digitalnem gospodarstvu; vendar meni, da je glede na pomembna potekajoča pogajanja na ravni EU in na ravni OECD prezgodaj, da bi se odločili glede podrobnosti uvedbe takšnega vira sredstev;

51.

kljub vsemu meni, da bi kakršne koli ureditve, ki bi jih sprejeli organi EU, kot so sistemi za registracijo ali spremljanje ali regulativni mehanizmi, morale omogočati takojšnje zbiranje dajatev ali prelevmanov v korist proračuna Unije na podlagi njihove evropske dodane vrednosti; meni, da so to javne dobrine EU, ki pomenijo, kot je navedla skupina na visoki ravni za lastna sredstva, osnovo za določitev dajatve, ki bi prinesla „druge prihodke“, izhajajoče iz politik Unije;

c. Cilj: spodbuditi energetski prehod in boj proti globalnemu segrevanju

– Okoljski davek in dajatve

52.

potrjuje, da so boj proti podnebnim spremembam in prehod na trajnostno, krožno nizkoogljično gospodarstvo ter skupni dogovorjeni cilji energetske unije med glavnimi cilji politik EU;

53.

ponovno izraža prepričanje, da lahko le skupni energetski ali okoljski davki na ravni EU zagotovijo pošteno konkurenco med podjetji in pravilno delovanje enotnega trga, s tem pa spodbujajo prehod na naprednejši in bolj trajnosten razvojni model;

54.

poudarja, kako pomembna je zelena obdavčitev, saj je ta mehanizem še posebej primeren za prispevanje k evropskim lastnim sredstvom; poziva Komisijo, naj še naprej vključuje predloge za dodatne ekološke vire lastnih sredstev, kot navajata poročilo skupine na visoki ravni za lastna sredstva in komisar za proračun EU, ki so v skladu z nekaterimi politikami Unije, kot so energetska politika (davek na energijo), okoljska in podnebna politika (mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, davek na plastiko in sistem trgovanja z emisijami) ter prometna politika (davek na motorna goriva in letalske vozovnice), da bi spodbudili dodatne prihodnje vire lastnih sredstev Unije;

55.

poziva, naj se znaten del prihodkov od dražb v okviru sistema za trgovanje z emisijami od 4. faze (2021) naprej šteje za nov vir lastnih sredstev EU; spominja, da se je o tej možnosti razpravljalo v skupini na visoki ravni za lastna sredstva, izrecno pa jo predlaga tudi Komisija v svojem sporočilu z dne 14. februarja 2018 z naslovom Nov in sodoben večletni finančni okvir, s katerim bo lahko EU učinkovito uresničevala svoje prioritete po letu 2020 (COM(2018)0098); vzporedno poziva, naj se uvede mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah kot nov vir lastnih sredstev za proračun EU, ki bi moral zagotoviti enake konkurenčne pogoje v mednarodni trgovini in zmanjšati selitev proizvodnje, pri tem pa internalizirati stroške podnebnih sprememb v cene uvoženega blaga;

56.

poziva Komisijo, naj razmisli o tem, da bi na ravni EU uvedla dajatev za plastiko in proizvode za enkratno uporabo, da bi spodbujali uporabo bolj trajnostnih alternativ;

57.

meni, da bi se lastna sredstva, ki bi temeljila na davku na električno energijo, lahko prekrivala s področjem uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami in vzbudila pomisleke glede stabilnosti naložbenih pogojev in finančnega bremena za gospodinjstva;

58.

meni, da bi, če bi država članica zaradi katerega koli vira lastnih sredstev nosila preveliko breme, tega lahko zmanjšali z dodatno podporo iz naslova programov EU v omejenem obdobju in znesku ter v skladu s cilji Unije; meni, da takšne podpore ni mogoče dodeliti z uvedbo novih rabatov ali popravkov na strani prihodkov v proračun EU;

59.

poudarja, da bi morale države članice kljub uvedbi z okoljem povezanih davkov ali dajatev ohraniti pravico, da določijo pogoje za izkoriščanje svojih energetskih virov, izbiro med različnimi viri energije in splošno strukturo svoje oskrbe z energijo;

iv. Drugi viri prihodkov

60.

želi spomniti, da bi morala biti lastna sredstva sicer glavni element prihodkov proračuna EU, da pa jih vseeno dopolnjujejo drugi prihodki, kot je navedeno v členu 311 PDEU, mednje pa sodijo: davki na plače osebja EU, prihodki iz upravnega poslovanja institucij, kot so prihodki od prodaje blaga, oddajanje v najem ali najemanje, zagotavljanje storitev in bančne obresti, prispevki držav zunaj EU k nekaterim programom EU, zamudne obresti, globe, ki jih plačujejo podjetja, večinoma zaradi kršenja konkurenčnega prava EU, ter prihodki od najemanja in dajanja posojil EU;

61.

je seznanjen, da se bilanca posameznega proračunskega leta v primeru presežka vnese v proračun naslednjega leta kot prihodek in da drugi prihodki, bilance in tehnične prilagoditve, vključno s presežkom iz prejšnjega leta, znašajo približno 6 % vseh prihodkov; poudarja, da so v zadnjih letih „druge prihodke“večinoma sestavljale globe, ki same predstavljajo 2,5 % vseh prihodkov (brez namenskih prejemkov);

62.

obžaluje, da je bil potencial takšnih drugih prihodkov v razpravi o financiranju EU doslej zapostavljen; meni, da takšni prihodki zaradi svoje ravni, nestabilnosti in nepredvidljivosti morda ne predstavljajo alternative drugim virom lastnih sredstev, da pa vseeno pomenijo morebitno sredstvo za kritje povečanih finančnih potreb v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira;

63.

želi spomniti, da so pravni postopki, ki veljajo za takšne prihodke in morebitne spremembe, bolj prožni od tistih za vire lastnih sredstev, saj niso določeni v sklepu o virih lastnih sredstev, ampak v sekundarni zakonodaji, zato zanje ne velja zahteva za soglasje;

64.

ponovno izraža svoje dolgoletno stališče, da bi morali vsi prihodki, ki izhajajo iz glob, naloženih podjetjem zaradi kršenja konkurenčnega prava EU ali povezanih z zamudami pri plačilih nacionalnih prispevkov v proračun EU, pomeniti dodatne prihodke za proračun EU, ne da bi zaradi tega prišlo do ustreznega zmanjšanja prispevkov na podlagi BND;

65.

zaradi tega poziva, naj se v proračunu EU uvede posebna rezerva, ki bi se postopoma polnila z vsemi vrstami nepredvidenih drugih prihodkov in se bo lahko ustrezno prenesla, da bi zagotovili dodatne možnosti porabe, ko se bodo pojavile potrebe; meni, da bi bilo treba to rezervo nameniti za posebne instrumente večletnega finančnega okvira, na podlagi sklepa proračunskega organa pa bi zagotovila tudi dodatna sredstva, tako za obveznosti kot za plačila;

66.

poudarja potencial, ki ga imajo za proračun EU pristojbine, ki se plačujejo za izvajanje politik EU in zlasti evropskih sistemov, kot je evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) za državljane tretjih držav; meni, da bi bilo mogoče v nekaterih primerih takšne prihodke predvideti za isto politiko ali namen; meni, da bi bilo treba pri pripravljanju programov in politik EU v obdobju po letu 2020 to vrsto morebitnih prihodkov obravnavati bolj sistematično, da bi proračunu EU zagotovili dodaten vir prihodkov;

67.

poudarja, da so prihodki decentraliziranih agencij EU, kot so pristojbine in takse, ki jih plačuje industrija, in prispevki iz nacionalnih proračunov v letu 2016 znašali približno 1 milijardo EUR; poziva Komisijo, naj predlaga skladen pristop v zvezi s financiranjem agencij iz naslova pristojbin v naslednjem večletnem finančnem okviru;

o o

68.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 168, 7.6.2014, str. 105..

(2) UL L 168, 7.6.2014, str. 29..

(3) UL L 168, 7.6.2014, str. 39..

(4) JO C 27 E du 31.1.2008, p. 214.

(5) UL C 380 E, 11.12.2012, str. 89..

(6) UL C 443, 22.12.2017, str. 11..

(7) UL C 443, 22.12.2017, str. 994..

(8) JO C 294 du 12.8.2016, p. 82.

(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0309.

(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0401.

(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0310.

Top

Choose the experimental features you want to try