EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.1.2016

COM(2016) 23 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Sveženj proti izogibanju davkom: naslednji koraki za učinkovito obdavčenje in večjo davčno preglednost v EU

{SWD(2016) 6 final}

1.Pravičen in učinkovit sistem obdavčitve dohodkov pravnih oseb: temelj enotnega trga

Enotni trg spada med največje evropske dosežke. Omogoča prost pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala. Zmanjšuje birokracijo za strokovnjake in podjetja, ki poslujejo čezmejno. Zagotavlja večjo izbiro in nižje cene za potrošnike. Prebivalci lahko potujejo, živijo, delajo in študirajo, kjer koli želijo. Komisija si je zato kot prednostno nalogo zadala razviti bolj poglobljen in pravičnejši notranji trg, kar je ključnega pomena za zagotavljanje uspešnega gospodarstva, ki koristi vsem.

Kakor je določeno v akcijskem načrtu iz junija 2015 za pravičen in učinkovit sistem obdavčitve dohodkov pravnih oseb v EU 1 , dobro delujoč enotni trg potrebuje pravičen, učinkovit in rasti prijazen sistem obdavčitve dohodkov pravnih oseb, ki temelji na načelu, da bi morala podjetja plačati davke v državi, v kateri so ustvarila dobiček. Agresivno davčno načrtovanje spodkopava to načelo. Večina podjetij ne uporablja agresivnega davčnega načrtovanja, kar jih postavlja v slabši konkurenčni položaj v primerjavi s podjetji, ki ga. Agresivno ravnanje teh podjetij izkrivlja cenovne signale in jim omogoča nižje stroške kapitala, kar izkrivlja enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu. Ta pojav še posebej prizadene mala in srednja podjetja.

Države članice medtem zaradi agresivnega davčnega načrtovanja nekaterih gospodarskih družb trpijo precejšnje izgube prihodka. Drugi manj agresivni in manj mobilni davčni zavezanci morajo zato nositi težje breme. V času ko Evropa okreva po težki gospodarski krizi, je razumljivo, da državljani nočejo nositi večjega davčnega bremena, medtem ko se nekatere korporacije izogibajo plačilu pravičnega deleža, včasih s prostovoljno ali neprostovoljno vpletenostjo nacionalnih vlad. Ta neenakomerna porazdelitev bremena zmanjšuje pravičnost pri obdavčevanju, znižuje moralo davčnih zavezancev in ogroža družbeno pogodbo med državljani in njihovimi vladami. Evropski parlament je izrazil pomisleke evropskih državljanov in zahteval, da je treba te prakse ustaviti.

Države članice se strinjajo in se zavedajo, da če želijo vzpostaviti močnejši enotni trg, pri tem ne morejo prezreti vprašanja obdavčitve. Usklajen pristop k izvajanju rasti naklonjenih davčnih sistemov in reševanju čezmejnih problemov je bistven za dobro delujoč enotni trg, uspešno unijo kapitalskih trgov in privabljanje vhodnih naložb v EU. Države članice zdaj to priznavajo in pozivajo k odpravi agresivnega davčnega načrtovanja 2 . Za to je potreben skupni pristop na ravni EU ali uvedba splošnih in posebnih določb proti izogibanju davkom v Uniji, ki bi zajemale tako notranje kot skupne ukrepe proti zunanjim grožnjam erozije davčne osnove.

2.Agresivno davčno načrtovanje: svetovni problem, za reševanje katerega so potrebne rešitve na ravni EU in na svetovni ravni

Države članice z enostranskim ukrepanjem ne bi zadovoljivo rešile problema agresivnega davčnega načrtovanja. Enostransko ukrepanje bi poleg tega povzročilo nove probleme. Na enotnem trgu, ki temelji na prostem pretoku blaga, oseb, storitev in kapitala, lahko neusklajeni ukrepi proti preusmerjanju dobička naredijo več škode kot koristi. Različni nacionalni pristopi k reševanju tega čezmejnega problema lahko ustvarijo vrzeli, ki jih izkoriščajo snovalci agresivnega davčnega načrtovanja. Pravila v eni državi članici lahko ogrozijo učinkovitost pravil v drugih državah. Neusklajen pristop lahko povzroči tudi negotovost in upravna bremena za podjetja.

Neusklajen pristop lahko poleg tega dodatno spodbuja neoptimalne odzive držav članic. V nekaterih primerih države članice niso pripravljene ukrepati zaradi strahu, da jih bo to postavilo v slabši konkurenčni položaj. Nekatere države članice se namesto tega s problemom spopadajo z okrepitvijo svojih prizadevanj za pridobitev ali ohranitev dobičkov multinacionalnih podjetij na lastnih ozemljih – včasih prek preferencialnih davčnih režimov ali posameznih davčnih stališč, ki podeljujejo selektivno prednost, kar je v nasprotju s pravili EU o državni pomoči. Takšna škodljiva davčna konkurenca za gospodarske družbe ustvarja večje spodbude za preusmerjanje dobička, pri čemer se še bolj zmanjšujejo skupni davčni prihodki držav članic, države članice pa se še bolj odmikajo od rasti prijaznih davčnih politik. Za preferencialne režime in posamezna davčna stališča se sicer trenutno izvajajo usmerjeni izvršilni ukrepi na podlagi pravil o državni pomoči, a jih je treba dopolniti z zakonodajnimi ukrepi.

Agresivno davčno načrtovanje je svetovni problem, za reševanje katerega so potrebne evropske in mednarodne rešitve. Veliko držav članic zdaj priznava, da enostranski ukrepi ne zadostujejo. Obstaja široko soglasje, da je potreben usklajen odziv na problem agresivnega davčnega načrtovanja, da bi zagotovili konkurenco na podlagi enakih pogojev pri davčnih zadevah.

3.Čas je za drugačen pristop: potrebne so politične ambicije in pravna varnost

Sporočilo Komisije z dne 17. junija 2015 z naslovom „Pravičen in učinkovit sistem obdavčitve dohodkov pravnih oseb v Evropski uniji: pet ključnih področij za ukrepanje“ je postavilo temelje za ukrepanje proti agresivnemu davčnemu načrtovanju. Jedro akcijskega načrta je skupna konsolidirana davčna osnova za dohodke pravnih oseb, saj bi temeljito preoblikovala obdavčitev dohodkov pravnih oseb in zagotovila celovito rešitev problema preusmerjanja dobička v Evropi. Prav tako bi ustvarila boljše davčno okolje za podjetja in zmanjšala davčno breme.

Do sprejetja prihodnjega spremenjenega predloga o skupni konsolidirani davčni osnovi za dohodke pravnih oseb pa so bili v junijskem akcijskem načrtu kratkoročno določeni drugi ukrepi, katerih cilj je zagotoviti učinkovito obdavčevanje, v katerem se ustvarjajo dobički, vzpostaviti boljše davčno okolje za podjetja, doseči nadaljnji napredek pri davčni preglednosti in okrepiti orodja EU za usklajevanje. Ti ukrepi so tesno povezani s projektom skupine G20 in OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, ki je še vedno potekal, ko je bil akcijski načrt objavljen. Od takrat je bil v zvezi s številnimi od teh ukrepov dosežen velik napredek. Vendar pa je na nekaterih področjih akcijskega načrta ukrepanje na ravni EU odvisno od dokončanja projekta skupine G20 in OECD.

Poročila skupine G20 in OECD 3 so bila objavljena oktobra 2015, od držav članic pa se zdaj pričakuje, da bodo izvedle številna priporočila na način, ki je skladen s pravom EU. Veliko držav članic je izjavilo, da nameravajo izvesti te rešitve v najkrajšem možnem času, vendar obstaja tveganje, da bo to storile na različne načine ali pa si bodo ukrepe OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička različno tolmačile.

To ne zadostuje. V EU je treba ukrepe proti izogibanju davkom izvajati na jasen in razumljiv način, da bi okrepili skupno stališče držav članic proti izogibanju davkom in hkrati podpirali svoboščine, določene v Pogodbi, in konkurenčnost EU.

EU lahko in mora poskrbeti, da države članice razvijejo skupni standard. EU ima na voljo orodja, s katerimi lahko zagotovi, da se ukrepi proti izogibanju davkov izvajajo usklajeno v vseh državah članicah, s čimer se medsebojno krepi njihova odpornost proti zlorabam, podjetja pa imajo večjo pravno varnost. EU lahko zagotovi skupen pristop predvsem s sprejetjem pravnih aktov. To je primerno v nekaterih okoliščinah, npr. kadar se zaščitni ukrepi nanašajo na nacionalno zakonodajo. Zakonodaja lahko vključuje nekaj prožnosti, ki bi državam članicam omogočala upoštevanje različnih okoliščin po posameznih državah, vendar bi lahko najmanj zagotovila, da je vzpostavljen minimalen standard po vsej Uniji. Zakonodaja EU bi lahko pripomogla k zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev v zvezi z obdavčitvijo za države članice in omejitvi izkrivljanj, ki spodkopavajo enotni trg.

V drugih primerih pa zakonodaja morda ne bi bila primerna, npr. če se nanaša na davčne sporazume. V takih primerih je lahko priporočilo Komisije boljši način zagotavljanja smernic glede pristopa, skladnega s pravom EU. Na drugih področjih je morda primerno uporabiti druga orodja, ki jih ima EU na voljo, kot je skupni forum za transferne cene, kodeks ravnanja na področju podjetniškega obdavčevanja ali platforma za dobro davčno upravljanje skupine.

Zdaj je treba ukrepati in v EU oblikovati davčno okolje za podjetja, ki spodbuja konkurenčno in rasti prijazno gospodarstvo. Dlje ko bomo čakali, večje je tveganje, da se bodo pojavili različni pristopi, ki bodo povzročili upravna bremena in negotovost za podjetja ter škodili enotnemu trgu. Z ukrepanjem ne smemo več izgubljati časa. Države članice so ta vprašanja temeljito preučila, tako v okviru EU kot tudi OECD. V tem procesu so potekala obsežna posvetovanja s podjetji, nevladnimi organizacijami in strokovnimi skupinami, ki so izrazili svoja stališča. Evropski parlament je pripravil poročila o agresivnem davčnem načrtovanju. Vse potrebno je pripravljeno. Čas je, da ukrepamo.

4.Učinkovita obdavčitev: zagotoviti, da se davek plača tam, kjer je ustvarjena vrednost

Kot je bilo navedeno v akcijskem načrtu iz junija 2015, bi morale gospodarske družbe, ki imajo koristi od enotnega trga in na njem ustvarjajo dobiček, plačati davek na ta dobiček v EU tam, kjer izvajajo dejavnost. Vendar je jasno, da so to povezavo prekinile nekatere družbe, ki preusmerjajo dobičke iz okolja, v katerem so nastali, v države članice, ki ponujajo nizke davčne stopnje in preferencialne režime, ter v tretje države, ki niso povezane s krajem dejanske gospodarske dejavnosti. Nekatere spodbude, ponujene izbranim podjetjem, so lahko v nasprotju s pravili EU o državni pomoči in jih je mogoče odpraviti prek nadzora državnih pomoči. Komisija je bila dejavna pri obravnavanju primerov, v katerih so bila ta pravila kršena. Hkrati pa gospodarske družbe s strategijami agresivnega davčnega načrtovanja pogosto izkoriščajo širše sistemske pomanjkljivosti, kot so neskladja med nacionalnimi davčnimi zakonodajami in obstoječo zakonodajo EU o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb 4 , da bi plačale nižjo efektivno stopnjo davka (ali pa jim davka sploh ne bi bilo treba plačati) v državi, kjer je bil ustvarjen dobiček. Evropski parlament, številne države članice in deležniki so zahtevali spremembe, zato je zaveza zagotoviti učinkovito obdavčenje dobičkov v EU osrednji del junijskega akcijskega načrta.

EU ima na voljo različna sredstva, da bi pospešila izvajanje tega načrta in napredek je bil dosežen pri številnih pobudah za zagotovitev učinkovite obdavčitve dobička na enotnem trgu.

Nove smernice skupine G20 in OECD za transferne cene naj bi pripomogle k povezavi dobičkov z gospodarskimi dejavnostmi, ki jih ustvarjajo. Komisija je pregledala mandat skupnega foruma za transferne cene 5 , ki že dejavno sodeluje pri preučevanju, kako najbolje graditi na delu skupine G20 in OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, da bi oblikovali bolj učinkovito in dosledno uporabo pravil v EU z upoštevanjem razmer na enotnem trgu. Skupni forum za transferne cene se vedno znova izkaže, da lahko zagotavlja celovite pragmatične rešitve problemov, ki izhajajo iz praks določanja transfernih cen v EU, in bi moral tudi v prihodnje prinašati rezultate. Komisija bo spremljala, kako države članice izvajajo nova pravila, in preučila, ali so potrebna strožja pravila za preprečevanje manipulacije.

Skupina za kodeks ravnanja na področju podjetniškega obdavčevanja 6 je vzpostavila proces spremljanja, ki bo zagotovil, da države članice izvajajo revidirani pristop za obdavčitev patentov. Če države članice novega pristopa ne bodo uporabljale ustrezno, bo Komisija proučila možnost sprejetja zakonodaje za zagotovitev njegovega pravilnega izvajanja.

Ministri EU za finance so razpravljali o vprašanju učinkovitega obdavčevanja in se dogovorili, da bodo prizadevanja kratkoročno osredotočili na novo klavzulo o preprečevanju zlorab v direktivi o obrestih in licenčninah 7 . To delo se bo nadaljevalo in Komisija je prepričana, da je možno doseči dogovor.

Evropa ima zdaj priložnost, da gre na nekaterih področjih še dlje in sprejme ukrepe glede drugih struktur agresivnega davčnega načrtovanja, ki so bile obravnavane v okviru OECD in v medinstitucionalnih razpravah. Te strukture so podrobneje obravnavane v delovnem dokumentu služb Komisije, priloženem temu svežnju, in študiji Komisije o agresivnem davčnem načrtovanju. OECD in druge institucije EU so označile naslednje možne dodatne ukrepe, ki bi lahko pripomogli k odpravi agresivnega davčnega načrtovanja:

omejitev znižanja obresti, kar je eden glavnih instrumentov za preusmerjanje dobička;

odprava negativnih učinkov hibridnih neskladij, tako da nimajo za posledico dvojnega neobdavčenja;

krepitev pravil o nadzorovanih tujih družbah, ki zagotavljajo, da je dobiček, preusmerjen v države z nizkimi ali ničelnimi davki, učinkovito obdavčen;

krepitev pravil o tem, kako se obdavčijo sredstva, ko so prenesena v drugo državo (izstopna obdavčitev);

zavrnitev oprostitve nekaterih čezmejnih poslovnih prejemkov ob odsotnosti učinkovitega obdavčevanja v drugi državi (pravila o prehodu);

uvedba splošnega pravila o preprečevanju zlorab, ki bi veljalo za vso EU, in

sprememba pravil, tako da bi gospodarskim družbam otežili, da bi se umetno izogibale davčni prisotnosti v državi članici ali zlorabljale davčne sporazume (zloraba stalne poslovne enote in davčnega sporazuma).

Pristop k tem ukrepom na ravni EU bi okrepil povezavo med ustvarjanjem dobička in njegovo obdavčitvijo v EU. Zato so bile od objave akcijskega načrta razprave v Svetu osredotočene na iskanje skupnih rešitev za ta vprašanja in države članice so dosegle viden napredek. Te razprave je okrepila objava poročil v zvezi s preprečevanjem erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, ki so povezana s številnimi od teh ukrepov.

Komisija je prepričana, da bi skupne rešitve, o katerih se razpravlja v Svetu, občutno povečale zmožnosti držav članic za boj proti agresivnemu davčnemu načrtovanju, dokler ne bo sprejeta skupna konsolidirana davčna osnova za dohodke pravnih oseb. V junijskem akcijskem načrtu je bilo navedeno, da bo Komisija zagotovila, da lahko postane soglasje o teh vprašanjih pravno zavezujoče. Ta sveženj zato vsebuje direktivo proti izogibanju davkom, ki pomeni izpolnitev te obljube s predložitvijo zakonodajnega predloga za tiste elemente, ki jih je mogoče izvajati v okviru nacionalne zakonodaje pred dogovorom glede skupne konsolidirane davčne osnove za dohodke pravnih oseb in njeno uvedbo. To je tudi v skladu z resolucijami Evropskega parlamenta, naj Komisija predloži zakonodajne predloge o teh ukrepih proti izogibanju davkov.

Nekatera vprašanja pa ne bi bila primerna za samostojno direktivo. Zlasti vprašanja, ki se nanašajo bolj na davčne sporazume, niso bila vključena v direktivo. Zdaj pa je potreben usklajen pristop, da bi preprečili negativne posredne učinke. Komisija zato predlaga priporočilo o izvajanju ukrepov v zvezi s stalnimi poslovnimi enotami in poročilom skupine G20 in OECD o zlorabi davčnih sporazumov. Komisijo v zvezi s tem skrbi, da poročilo skupine G20 in OECD kot možnost vključuje klavzule o omejitvi ugodnosti, čeprav je priznano, da to ni vedno ustrezno v vseh regijah. Te klavzule omejujejo ugodnosti davčnih sporazumov na subjekte v lasti rezidentov le ene države članice, zato jih je mogoče obravnavati kot škodljive za enotni trg, saj odvračajo čezmejne naložbe. Ta pravila so lahko problematična za unijo kapitalskih trgov. Če države članice v svoje davčne sporazume vključijo pravila na podlagi možnosti testa glavnega namena, ki jo predlagata skupina G20 in OECD, morajo to storiti na način, ki je v skladu s pravom EU. V ta namen se države članice spodbujajo, naj uporabijo dodatno besedilo, vključeno v priporočilo.

Sveženj proti izogibanju davkom vsebuje tudi sporočilo, ki določa ukrepe za bolj usklajen pristop EU do tretjih držav na področju davčnih zadev. To bo dopolnilo že predvidene ukrepe proti izogibanju davkom. V sporočilu je preučeno, kako bi lahko EU bolje spodbujala mednarodne standarde dobrega davčnega upravljanja na svetovni ravni in nadalje podpirala tretje države pri izpolnjevanju teh standardov.

Poleg tega so v sporočilu predstavljena posodobljena merila dobrega upravljanja EU, ki so v skladu z najnovejšim mednarodnim razvojem in na katerih bi morale temeljiti vse zunanje politike EU glede davčnih zadev. Namen sporočila je izboljšati uporabo mednarodnih sporazumov EU za spodbujanje dobrega davčnega upravljanja in zagotavljati večjo podporo državam v razvoju na področju obdavčitve dohodkov pravnih oseb.

V skladu z zavezo iz akcijskega načrta iz junija 2015 je v sporočilu opisan tudi nov postopek EU za ocenjevanje tretjih držav in njihovo uvrstitev na seznam za davčne namene. To odraža veliko ukrepov, ki sta jih odbora Evropskega parlamenta TAXE in ECON opredelila kot bistvene za boj proti agresivnemu davčnemu načrtovanju, ki vključuje tretje države.

5.Preglednost: zagotoviti učinkovit dostop do davčnih informacij

Preglednost je ključni element pri zagotavljanju pravičnejšega obdavčevanja v EU in na mednarodni ravni. Države članice morajo imeti dostop do informacij o davku, plačanem v drugih jurisdikcijah, če želijo ukrepati proti agresivnemu davčnemu načrtovanju. Komisija je marca 2015 predstavila predlog za večjo preglednost nasproti davčnim upravam z avtomatično izmenjavo podatkov o davčnih stališčih s čezmejnim učinkom. Predlog, ki ga je Svet sprejel decembra 2015, bo pomagal zagotoviti učinkovitejše sodelovanje med davčnimi organi in vladam omogočil boljšo zaščito davčne osnove.

Vendar je treba storiti več za pravično obdavčevanje na enotnem trgu. Kljub nedavno sprejetemu predlogu za avtomatično izmenjavo podatkov o davčnih stališčih s čezmejnim učinkom davčne uprave pogosto še vedno nimajo informacij, na podlagi katerih bi lahko ugotovile, ali družbe umetno prenašajo znatne zneske dohodkov v okolja z davčnimi ugodnostmi z določanjem transfernih cen ali podobnimi postopki. Skupina G20 in OECD sta priporočila, da bi države izmenjevale več informacij med davčnimi organi, vključno z informacijami o tem, koliko davka plača družba in na kolikšen dobiček za vsako državo posebej. Te informacije so bistvene za oceno in revizijo praks, ki se jih včasih poslužujejo multinacionalna podjetja.

Ta pravila bi bilo treba uporabljati enotno po vsej EU, s čimer bi zagotovili enake konkurenčne pogoje med državami članicami in se izognili upravnim bremenom, ki bi lahko nastala, če bi morala podjetja v vsaki državi članici predložiti različne podatke. Komisija je zato predložila predlog za izvajanje poročanja po posameznih državah na ravni EU, kot ga predlagata skupina G20 in OECD, na podlagi obstoječega zakonodajnega okvira za izmenjavo informacij prek sprememb direktive o upravnem sodelovanju. Z vključitvijo poročanja po posameznih državah v navedeno direktivo bi države članice pridobile koristi tudi od obstoječih določb direktive o upravnem sodelovanju, kar bi olajšalo izmenjavo informacij med davčnimi upravami.

Obenem Komisija analizira, kako bi lahko multinacionalna podjetja objavila nekatere računovodske in davčne informacije za vsako državo posebej. Z večjo preglednostjo obdavčitve pravnih oseb bi se povečal javni nadzor multinacionalnih podjetij, kar bi pripomoglo k dejanski obdavčitvi dobičkov tam, kjer nastanejo, in s tem h krepitvi zaupanja javnosti. Večja preglednost bi poleg tega prispevala k pravičnejšemu davčnemu sistemu na enotnem trgu z nadaljnjim zmanjšanjem praks izogibanja davkom in povezanih davčnih strategij držav članic ter nepravičnih razlik pri obravnavanju multinacionalnih in drugih gospodarskih družb. Obenem bo morala pobuda upoštevati potrebo po zaščiti legitimnih poslovnih skrivnosti in spodbujati enake konkurenčne pogoje za podjetja, ki poslujejo globalno. Komisija pri oceni učinka, ki jo trenutno pripravlja, ocenjuje različne možnosti in namerava spomladi, ko bo oceno dokončala, predložiti zakonodajno pobudo.

6.Odprava tveganja dvojnega obdavčenja

Ob priznavanju zaskrbljenosti, ki so jo izrazila nekatera podjetja, da lahko ukrepi za preprečevanje agresivnega davčnega načrtovanja nenamerno privedejo do bolj številnih primerov dvojnega obdavčenja ali sporov med davčnimi upravami glede davčne osnove, so bili ukrepi, ki so vključeni v sveženj proti izogibanju davkom, zasnovani tako, da se čim bolj zmanjša tveganje dvojnega obdavčenja. V direktivi proti izogibanju davkov je npr. pojasnjeno, da če pride do dvojnega obdavčenja zaradi upoštevanja pravil, morajo davčni zavezanci prejeti olajšavo za davek, ki so ga plačali v drugi državi. To splošno načelo spremljajo podrobnejša pravila, kadar je to mogoče, npr. pri določbah o nadzorovanih tujih družbah. Kot je navedeno v junijskem akcijskem načrtu, namerava Komisija predložiti tudi predlog o izboljšanju postopkov reševanja sporov. Delo v zvezi z oceno učinka o reševanju sporov napreduje, zakonodajni predlog pa naj bi bil predložen poleti.

7.Pot naprej

Sprejetje skupne konsolidirane davčne osnove za dohodke pravnih oseb bo preprečilo agresivno davčno načrtovanje v EU, zato ostaja cilj Komisije. Pred kratkim se je končalo javno posvetovanje o spremenjenem predlogu za skupno konsolidirano davčno osnovo za dohodke pravnih oseb in Komisija je na dobri poti, da letos jeseni sprejme nove zakonodajne predloge. Komisija bo države članice spodbujala, naj predlog hitro sprejmejo. Evropa pa medtem ne more čakati. Sveženj za boj proti izogibanju davkom predstavlja pragmatičen pristop, ki združuje glavne pobude, ki so potrebne za večjo preglednost in učinkovitejše obdavčenje na enotnem trgu. Sveženj bo dal zagon sedanjemu procesu reforme, ohranjal pritisk na države članice, naj ukrepajo, in pripomogel k pretvarjanju zavez na visoki ravni v zakonodajne ukrepe, kadar koli bo to mogoče.

Sveženj sestavljajo naslednje pobude 8 :

predlog direktive proti izogibanju davkom,

priporočilo o vprašanjih davčnih sporazumov,

predlog direktive o izvajanju poročanja po posameznih državah, kot ga predlagata skupina G20 in OECD,

sporočilo o zunanji strategiji,

delovni dokument služb Komisije, ki vsebuje nadaljnje analize in podpira te pobude.

V teh pobudah so upoštevane obsežne in konstruktivne razprave v okviru Sveta, skupine za kodeks ravnanja pri obdavčevanju podjetij in platforme za dobro davčno upravljanje ter nedavno objavljena poročila G20 in OECD o preprečevanju erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička. Komisija je prav tako hvaležna za dragocena davčna poročila Evropskega parlamenta in je upoštevala številna priporočila iz njegovih resolucij.

Ker so navedeni ukrepi v skladu z zavezami držav članic, bi moralo biti mogoče doseči čim prejšnji dogovor o tem svežnju. Ukrepi zagotavljajo okvir, ki je potreben, da bi zagotovili zaščito enotnega trga ter oblikovali dosleden in usklajen evropski pristop k obdavčitvi dohodkov pravnih oseb in tako zagotovili resnične koristi znotraj EU in v odnosu do preostalega sveta. Zdaj so na vrsti države članice, da izkoristijo to priložnost, premostijo razlike v svojih stališčih in pripomorejo k oblikovanju pravičnejšega in učinkovitejšega davčnega sistema v EU.

(1) http://ec.europa.eu/taxation_customs/resources/documents/taxation/company_tax/fairer_corporate_taxation/com_2015_302_en.pdf   

(2) http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2015/12/08-ecofin-conclusions-corporate-taxation/   

(3) http://www.oecd.org/ctp/beps.htm   

(4) http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32003L0049:sl:HTML   http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32003L0123:en:HTML  

(5) http://ec.europa.eu/taxation_customs/taxation/company_tax/transfer_pricing/forum/index_en.htm   

(6) http://ec.europa.eu/taxation_customs/taxation/company_tax/harmful_tax_practices/index_en.htm   

(7) http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32003L0049:sl:HTML  

(8) Vsi ukrepi, ki jih Komisija predlaga v tem dokumentu, so skladni in združljivi z veljavnim večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020.