52013DC0637

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Poročilo o napredku Evropskega raziskovalnega prostora 2013

(Besedilo velja za EGP)

1.           Uvod

Reforme ERP kot strateški prispevek k rasti in delovnim mestom

Reforme nacionalnih raziskovalnih sistemov so v središču Evropskega raziskovalnega prostora (ERP). Bolj učinkoviti nacionalni raziskovalni sistemi, tudi pobuda Obzorje 2020, ki bo vzor za izvajanje vseh prednostnih nalog ERP, bodo pomagali zagotoviti odgovore na prihodnje evropske družbene izzive. Reforme ERP so še nujnejše v okviru nedavne gospodarske in finančne krize, za katero so potrebne hitre, učinkovite rešitve, ki ustvarjajo rast.

Evropske raziskovalne dejavnosti so ključne pri zagotavljanju prihodnje konkurenčnosti naših gospodarstev in ustvarjanju gospodarske rasti, kot priznavajo vse države članice s sprejetjem cilja, da se 3 % BDP vloži v raziskave in razvoj. Čeprav so zasebne naložbe v raziskovalne dejavnosti ključne za doseganje cilja, bi morali nacionalni organi zagotoviti strukturne reforme za izboljšanje takih naložb. Raziskovalne dejavnosti so bistven del procesa evropskega semestra, pri katerem države članice opredelijo svoje nacionalne proračunske in gospodarske reforme.

Evropska komisija je 17. julija 2012 kot strateški prispevek k strategiji Evropa 2020[1] in zlasti pametni rasti v Evropi sprejela sporočilo „Okrepljeno partnerstvo za odličnost in rast v Evropskem raziskovalnem prostoru“[2]. V njem je pozvala k nujnim strukturnim spremembam v Evropi v okviru partnerstva med državami članicami, zainteresiranimi organizacijami in Komisijo, da se pravočasno zagotovijo oprijemljivi ukrepi za izboljšanje ravni odličnosti evropskega javnega raziskovalnega sistema.

V okviru evropskega semestra je potrebno močno politično krmilo

Reforme ERA morajo biti ukoreninjene v cikel upravljanja evropskega semestra, da se določijo nacionalne politike za raziskave v širšem gospodarskem okviru. Kot priznava Svet[3], so države članice pozvane, „naj na podlagi nacionalnih značilnosti opredelijo nacionalne reforme in ukrepe, potrebne za dokončno oblikovanje ERP v okviru Unije inovacij, ter te reforme in njihovo izvajanje predstavijo med poročanjem o nacionalnih ukrepih na področju ERP, kjer je to primerno, pa tudi v nacionalnih programih reform, začenši z evropskim semestrom 2013“. Za oblikovanje v celoti delujočega ERP je ključno, da se zagotovi močno politično krmilo na ravni Evropske unije, pri katerem po potrebi sodelujejo pridružene države.

Področje raziskav in inovacij v Evropi je raznoliko in vsebuje različne institucionalne sisteme in strukture upravljanja. Države članice in regije bi morale preoblikovati svoje raziskovalne sisteme glede na svoje prednosti in nacionalne značilnosti. Več držav članic je v cikel evropskega semestra 2013 že vključilo oddelek, namenjen ERP, ali pa se na ERP posredno sklicujejo v svojih nacionalnih programih reform.

Sporočilo o ERP je že odobril Svet[4], pozdravil pa ga je tudi Evropski parlament[5]. Potrebo po obravnavanju ERP kot glavnega cilja, „da bi spodbudili gospodarsko, socialno in kulturno rast in razvoj EU ter znanstveno odličnost in kohezijo med državami članicami, regijami in družbami“ sta prepoznala tudi Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij[6].

Okrepljeno sodelovanje zainteresiranih strani ERP

Raziskovalne zainteresirane strani imajo odločilno vlogo pri vzpostavljanju trdnega partnerstva pri ERP, saj najbolje poznajo težave, s katerimi se raziskovalci srečujejo pri dostopu do znanstvenih poklicev, napredovanju in vodenju. Države članice bi morale oblikovati ugodno politično okolje za uspešno delovanje ERP, organizacije za financiranje in izvajanje raziskav pa bi morale prevzeti odgovornost za izvajanje ERP pri vsakodnevnem delovanju.

Pet evropskih zainteresiranih raziskovalnih organizacij, s katerimi je Komisija podpisala skupno izjavo in nato še štiri memorandume o soglasju in eno enostransko izjavo na dan sprejetja Sporočila o ERP[7], se je obvezalo, da bodo do konca leta 2013 od svojih članov zahtevale znaten napredek na ustreznih prednostnih področjih ERP in do decembra 2013 pripravile obsežno poročilo o napredku.

Komisija je vzpostavila platformo, namenjeno zainteresiranim stranem, za spremljanje izvajanja zavez, izmenjavo informacij in obravnavanje skupnih vprašanj.

Prvo poročilo o napredku ERP

Poročilo o napredku ERP 2013 je prvi pregled političnega okvira, sprejetih ukrepov in prvih dosežkov v 28 državah članicah ter številnih pridruženih državah[8]. V delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom „Dejstva in podatki o ERP“, ki spremlja to poročilo, so predstavljeni dejanski podatki za prednostne naloge ERP na nacionalni in evropski ravni. Delovni dokument je osnova za pripravo temeljite ocene napredka ERP za leto 2014.

Strukturne reforme in oblikovanje politik ERP lahko temeljijo le na strogem sistemu spremljanja, ki zagotavlja natančne podatke o nacionalnih politikah in o tem, kako jih organizacije za financiranje in izvajanje raziskav izvajajo. Mehanizem spremljanja ERP je razvijajoč se proces, ki nastaja v tesnem sodelovanju z državami članicami in zainteresiranimi organizacijami. Izvedle se bodo dodatne izboljšave, vključno z izboljšanjem metodologije in kakovosti podatkov.

2.           Analiza prvega poročila o napredku ERP: glavni rezultati in splošni trendi

V okviru stalnega pritiska na nacionalne proračune za raziskave in razvoj bi morale strukturne reforme ERP pomagati pri učinkovitejši uporabi omejenih sredstev in tako čim bolj povečati donos na naložbe v raziskovalne dejavnosti ter pri tem izboljševati njegovo učinkovitost na nacionalni ravni in ravni EU.

Učinkovitost nacionalnih raziskovalnih sistemov

Konkurenčno financiranje raziskav prispeva k učinkovitosti javnega denarja, vloženega v raziskave. Ne glede na to, ali se konkurenca zagotovi z odprtimi razpisnimi postopki ali z dodeljevanjem sredstev na podlagi uspešnosti, ta sproži organizacijske spremembe ter izboljša kakovost ter svetovno priznavanje institucij in njihovih raziskovalcev. Delež konkurenčnega financiranja in institucionalnega financiranja na podlagi uspešnosti se v Evropi povečuje. Podobno večina držav članic vedno pogosteje uporablja temeljna načela mednarodnega medsebojnega strokovnega pregleda[9] ter tuje strokovnjake za pregledovanje, s katerimi želijo zagotoviti večjo neodvisnost ocen ali izboljšati domače standarde, pri tem pa prilagoditi proces značilnostim področja in nacionalnega okvira[10]. To velja tudi na evropski ravni, kjer je mednarodno strokovno znanje v zvezi z medsebojnim strokovnim pregledom ključno načelo za dodeljevanje sredstev v okvirnih programih (OP).

Čeprav je ravnovesje med konkurenčnim in nekonkurenčnim financiranjem stvar nacionalne odločitve, bi institucionalne ocene na podlagi konkurenčnega financiranja in uspešnosti morale biti osnova za odločitve glede financiranja raziskav v državah članicah, za katere bi se uporabljala temeljna načela mednarodnega medsebojnega strokovnega pregleda.

Nadnacionalno sodelovanje

Evropa potrebuje kritično maso za učinkovito obravnavanje obsežnih izzivov in najboljšo uporabo razpoložljivih virov v Evropi. Skupne dejavnosti omogočajo mobilizacijo čezmejnega dopolnjevanja, da se prepreči nepotrebno podvajanje prizadevanj, izkoristijo sinergije in izvajajo obsežne raziskave, ki jih ne more obravnavati le ena država.

Okvirni program EU je najmočnejši instrument, ki podpira nadnacionalno sodelovanje raziskovalnih skupin med državami članicami in pridruženimi državami[11]. Pomembno je tudi, da krepi nadnacionalno usklajevanje nacionalnih raziskovalnih programov s številnimi usklajevalnimi shemami ERA-Net. 7. okvirni program je podpiral nove obsežne pobude:

– začelo se je izvajanje petih pobud v okviru člena 185, pri eni od njih pa sodeluje vseh 28 držav članic. Komisija je julija 2013 predlagala njihovo razširitev in okrepitev ter jim skupaj namenila 3 500 milijonov EUR, od tega 1 400 milijonov EUR v okviru pobude Obzorje 2020[12];

– od leta 2009 se je začelo izvajati deset pobud za skupno načrtovanje. Pet jih ima sedaj skupne strateške raziskovalne načrte, sedem pa jih ima ali načrtuje skupne razpise;

– poleg tega imajo številne pomembne medvladne organizacije pomembno vlogo pri podpiranju nadnacionalnega sodelovanja z usklajevanjem in financiranjem raziskav na evropski in mednarodni ravni. Tako na primer z močno podporo svojih držav članic evropske medvladne raziskovalne organizacije[13], ki so članice partnerstva EIROforum, zagotavljajo nekatere od najboljših raziskovalnih infrastruktur na svetu. Usklajevanje potreb znanstvene skupnosti in podpore držav članic je ključni del uspeha partnerstva EIROforum.

Več agencij za financiranje raziskav držav članic ima dvostranske ali večstranske sporazume ali posebne modele nadnacionalnega sodelovanja, kot je postopek vodilne agencije[14]. Vendar večina navedenih pobud deluje po pristopu od spodaj navzgor in je omejenih. Če se ne upošteva financiranje okvirnega programa in Evropske vesoljske agencije, se manj kot 1 % nacionalnega javnega financiranja raziskav in razvoja porabi za nadnacionalne raziskave v Evropi, pobude za povečano interoperabilnost nacionalnih raziskovalnih programov pa so še vedno razmeroma redke[15].

Za zagotovitev večjega učinka raziskav z omejenimi razpoložljivimi javnimi raziskovalnimi sredstvi je bistveno, da se odpre nadnacionalno financiranje in se zlasti strateško uskladijo različni viri nacionalnih in drugih sredstev na ravni EU. Nekatere države članice so sprejele nacionalne strategije in pri tem upoštevale skupne prednostne naloge, ki so bile sprejete v okviru pobude Obzorje 2020 ali strateškega raziskovalnega načrta pobud za skupno načrtovanje, v katerih sodelujejo. Toda raven usklajenosti je prenizka, da bi se rešili obsežni družbeni izzivi, s katerimi se srečuje Evropa.

Države članice bi morale bolje uskladiti nacionalne raziskovalne programe za izvajanje splošno sprejetih strateških raziskovalnih načrtov v okviru skupnega načrtovanja. Izboljšati bi morale tudi interoperabilnost nacionalnih programov za olajšanje nadaljnjega čezmejnega sodelovanja na raziskovalnem področju.

Posledica skupnega programa držav članic je sodelovanje več raziskovalcev v nacionalno financiranih nadnacionalnih raziskovalnih dejavnostih, ki obravnavajo obsežne družbene izzive, kot je prikazano na primer v načrtu SET Evropske zveze za energetsko raziskovanje[16].

Raziskovalne infrastrukture

Nedavna evidentiranja[17] so pokazala veliko število raziskovalnih infrastruktur po Evropi in izboljšala preglednost področja. Spremljanje ERP kaže tudi, da se o pogojih za čezmejni dostop do raziskovalnih infrastruktur ne poroča vedno in da med državami članicami niso vedno usklajeni.

Potrebna je večja preglednost pogojev za nadnacionalni dostop do raziskovalnih infrastruktur.

Pobuda Obzorje 2020 bo še naprej povezovala in odpirala ključne obstoječe nacionalne raziskovalne infrastrukture, ki so vseevropskega interesa za vse evropske raziskovalce iz akademske sfere in industrije, ter zagotavljala njihovo najboljšo uporabo in skupni razvoj. Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture (ESFRI) je uspešen primer strateškega instrumenta za razvoj znanstvenega povezovanja Evrope. Komisija in države članice skupaj napredujejo pri izvajanju zaveze Unije inovacij, da se dokonča ali začne izvajanje 60 % 48 prednostnih infrastruktur do leta 2015, kot je to leta 2010 opredelil ESFRI. Večja uporaba uredbe o Konzorciju evropske raziskovalne infrastrukture za vzpostavitev evropskih raziskovalnih infrastruktur je dober primer instrumenta, ki vodi k primerljivim strukturam upravljanja in jasnejšim pogojem dostopa.

Nacionalne finančne obveznosti ostajajo ključne pri podpiranju dolgoročne vizije in sodelovanja v svetovnih raziskovalnih infrastrukturah evropskega interesa, še zlasti v času gospodarske krize. Skoraj dve tretjini držav članic sta razvili nacionalne načrte za raziskovalne infrastrukture[18], ki prispevajo k razdrobljenosti področja raziskovalnih infrastruktur v Evropi. Toda še vedno ostaja možnost za boljšo uskladitev z načrtom ESFRI. Pobuda Obzorje 2020 bo še naprej omogočala in podpirala oblikovanje, izvajanje, dolgoročno trajnost in učinkovito delovanje raziskovalnih infrastruktur, ki jih je opredelil ESFRI, ter drugih raziskovalnih infrastruktur na svetovni ravni.

Države članice bi morale obravnavati finančne, upravljavske in politične ovire za razvoj in izvajanje raziskovalnih infrastruktur. Morale bi uskladiti načrte za raziskovalne infrastrukture in njihov razvoj.

Evropska komisija bo oblikovala listino za čezmejni dostop do raziskovalnih infrastruktur in njihovo uporabo, da se dosežejo večja preglednost in usklajeni pogoji za nadnacionalni dostop do raziskovalnih infrastruktur.

Odprt trg dela za raziskovalce

Resnično odprt in privlačen evropski trg dela za raziskovalce je bistven dejavnik za dokončno oblikovanje ERP.

Odprto in pregledno zaposlovanje, ki temelji na dosežkih, zagotavlja, da lahko raziskovalni sistemi izbirajo iz največje skupine talentov ter tako ustvarjajo odličnost in omogočajo mobilnost. Več kot 200 univerz in raziskovalnih institutov dejavno sodeluje pri raziskavi „HR Excellence in Research“ (Odličnost človeških virov v raziskavah) in večina jih pregleduje svoje procese zaposlovanja. Zaposlitveni portal EURAXESS za oglaševanje raziskovalnih delovnih mest po EU je prav tako znaten korak naprej in je pomagal uskladiti čezmejno ponudbo in povpraševanje. Toda načela odprtega zaposlovanja presegajo pravico do seznanjenosti z delovnimi mesti in prijavo. Približno 40 % raziskovalcev EU je izrazilo, da je bilo „nezadovoljnih“ s praksami odprtega zaposlovanja na svoji instituciji. V nekaterih državah je bil delež večji od 50 %[19].

V letu 2012 se je razlika pri uspešnosti inovacij med državami članicami povečala. V tem okolju, ko se zmanjšujejo raziskovalni proračuni v državah, ki jih je finančna kriza najbolj prizadela, sta odprto zaposlovanje in napredovanje poklicev postala še pomembnejša, da se ustvarijo pogoji za bolj uravnoteženo rast v Evropi.

Potrebno je usklajeno prizadevanje držav članic in institucij za zagotovitev, da za vsa raziskovalna delovna mesta veljajo odprte in pregledne prakse zaposlovanja, ki temeljijo na dosežkih.

Še vedno obstajajo razlike med državami članicami v zvezi s prenosljivostjo nepovratnih sredstev in dostopom do nacionalnih nepovratnih sredstev. Le malo držav članic poroča, da njihovi mehanizmi nacionalnega financiranja zagotavljajo prenosljivost nepovratnih sredstev. Tuji državljani se pogosto srečujejo z ovirami pri dostopu do nacionalnih nepovratnih sredstev in štipendij, razen kadar tako financiranje služi interesom nacionalnega raziskovalnega sistema. Čeprav je bilo sprejetih več pobud[20], je njihov učinek po EU še vedno omejen.

Države članice bi morale odstraniti ovire, ki preprečujejo izvajanje dostopa do nacionalnih nepovratnih sredstev in njihovo prenosljivost, organizacije za financiranje raziskav pa morajo okrepiti sodelovanje za olajšanje procesa.

Hitro priseljevanje je lahko odločilen dejavnik za privabljanje najboljših svetovnih strokovnjakov v Evropo. Komisija je marca 2013 predlagala prenovitev[21] direktive o vizumu za znanstvenike, ki bo določila jasnejše časovne omejitve za nacionalne organe za sprejemanje odločitev glede vlog ter raziskovalcem zagotovila boljše priložnosti za mobilnost in dostop do trga dela po koncu bivanja.

V Evropi je razmeroma malo raziskovalcev zaposlenih v industriji, vedno več pa jih ima doktorsko izobrazbo. Čeprav je doktorsko usposabljanje raznoliko in vedno več podiplomskih študentov zaseda neakademska delovna mesta, so številni slabo pripravljeni na trg dela.

V več državah članicah je mogoče opaziti napredek, čeprav večji razpon v smislu obsega, financiranja, trajnosti in sodelovanja industrije pri doktorskem usposabljanju ostaja izziv, zlasti pri obsegu vseh načel za inovativno doktorsko usposabljanje, kot jih je sprejel Svet[22]. Poleg tega so številne države članice dobro izkoristile strukturna sklada za podpiranje doktorskega usposabljanja kandidatov.

Države članice ter organizacije za financiranje in izvajanje raziskav se poziva, naj spodbujajo širše prevzemanje načel za inovativno doktorsko usposabljanje, po potrebi vključno z uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

Komisija za pomoč pri širjenju sodelovanja v ERP predlaga ustanovitev „predsednikov v ERP“ v okviru pobude Obzorje 2020, da podpirajo univerze in druge raziskovalne institucije pri doseganju ravni raziskovalne odličnosti, ki je potrebna za konkurenčnost na mednarodni ravni. Pilotni razpis je bil objavljen v okviru 7. okvirnega programa, na katerega se je odzvalo več kot 100 institucij.

Enakost spolov in integracija načela v raziskave

Evropske raziskovalne dejavnosti še vedno trpijo zaradi znatnega pomanjkanja in neučinkovite uporabe znanja visoko kvalificiranih žensk in pomanjkanja enakosti med spoloma na raziskovalnem področju. Število diplomantk doktorskega študija je v zadnjih letih sicer bistveno naraslo v skoraj vseh sektorjih, vendar so ženske v raziskovalnih dejavnostih še vedno manjšina, število žensk na vodilnih položajih institucij v visokošolskem sektorju pa je zelo majhno[23].

V smislu političnih pobud slika v državah članicah ostaja zelo heterogena. Enakost spolov je v glavnem urejena na ravni splošnih določb v zvezi s trgom dela. Le malo držav članic ima posebne določbe za zagotavljanje enakosti spolov v raziskovalnem pravnem okviru. V polovici držav članic se razvijajo pobude, s katerimi spodbuja mlade ženske pri odločitvi za znanstvene poklice in podpira kariere raziskovalk. Manj držav članic določa cilje zlasti za doseganje ravnovesja med spoloma v skupinah in odborih. Zelo malo jih spodbuja institucije, da sprejmejo in izvajajo načrte za enakost med spoloma[24].

Države članice ne namenjajo veliko pozornosti integraciji vidika spolov v nacionalne raziskovalne programe, čeprav lahko ustrezno obravnavanje potreb tako žensk kot moških, vedenj in odnosov izboljša kakovost in relevantnost rezultatov raziskav in inovacij.

Države članice bi morale izvajati obsežne strategije strukturnih sprememb, da odpravijo razlike med spoloma v raziskovalnih institucijah in programih.

Komisija je v 7. okvirnem programu financirala vzpostavitev in izvajanje načrtov za enakost med spoloma v organizacijah za izvajanje raziskav. Leta 2013 bo začela delovati mreža ERA-NET GENDERNET, ki bo podpirala sodelovanje med državami članicami in pridruženimi državami.

V pobudi Obzorje 2020 bo Evropska komisija še naprej podpirala strukturne spremembe v raziskovalnih institucijah. V primerjavi s 7. okvirnim programom bosta enakost spolov in dimenzija spolov v raziskovalnih dejavnostih in inovacijah bolj sistematično operativno uporabljeni na različnih stopnjah programov pobude Obzorje 2020.

Optimalno kroženje in prenos znanstvenih spoznanj

Odprt dostop do raziskovalnih rezultatov, financiranih iz javnih sredstev

Znanje je v ERP bistvenega pomena. Znanje, financirano iz javnih sredstev, mora biti na voljo raziskovalcem in zasebnemu sektorju, da se izboljša baza znanja, zmanjšajo regionalna odstopanja in spodbujajo inovativne rešitve za družbene izzive.

Neoviran in brezplačen dostop do publikacij podpira vedno večje število univerz, raziskovalnih centrov in agencij za financiranje v Evropi. Skoraj vse države članice so vzpostavile pravne in upravne pogoje za podporo odprtemu dostopu do publikacij, nekatere pa spodbujajo tudi odprt dostop do podatkov[25].

Države članice bi si morale še naprej prizadevati pri izvajanju odprtega dostopa do publikacij in nadaljevati oblikovanje ustreznega političnega okvira za odprt dostop do podatkov, pri tem pa upoštevati vprašanja pravic intelektualne lastnine, zlasti v primeru, ko zasebni sektor sodeluje pri raziskavah.

Pobuda Obzorje 2020 je vodilni primer, saj je odprt dostop do raziskovalnih publikacij obvezen za financiranje raziskav in inovacij na ravni EU.

Digitalna razsežnost ERP

Digitalna sredstva so bistvena za ustvarjanje, prenos in dostop do znanja. Nekatere države članice so že začele ukrepati pri spodbujanju digitalnega ERP, da omogočijo neoviran spletni dostop za raziskovalne vire, storitve in sodelovanje[26].

Vse države članice bi morale zagotoviti, da so vzpostavljeni pogoji za podpiranje: neoviranega spletnega dostopa do digitalnih raziskovalnih storitev za sodelovanje, računalniško obdelavo in dostop do znanstvenih informacij; organizacije elektronskih identitet za raziskovalce, ki raziskovalcem omogoča čezmejen dostop do storitev in virov; usklajenega dostopa in politik uporabe za storitve elektronskih infrastruktur in digitalnih raziskovalnih storitev, da se omogoči sodelovanje večnacionalnih raziskovalnih konzorcijev z javnimi in zasebnimi partnerji.

Prenos znanja in odprte inovacije

Prenos znanja je ključno področje ERP, na katerem so vlade in zainteresirane strani zelo dejavne in obravnavajo njegovo ključno vlogo v gospodarstvu, zlasti pri njegovi oživitvi. Čeprav so ta prizadevanja držav članic v zvezi s podpiranjem hvalevredna, so nacionalni ukrepi še vedno razdrobljeni, kar posledično ovira splošno učinkovitost odprtih inovacij in prenosa znanja na nacionalni ravni[27]. Strategije, ki zagotavljajo strukturo, spodbujajo, omogočajo in kot take zagotavljajo, da javne raziskave prispevajo k odprtim inovacijam in prenosu znanja ter imajo pomembno vlogo v gospodarstvu, ki temelji na znanju.

Države članice morajo dodatno opredeliti, izvajati in oceniti nacionalne strategije prenosa znanja, da zagotovijo strukturne in kulturne spremembe v sistemu raziskav in inovacij ter tako povečajo gospodarski in socialni učinek raziskav.

Politike v zvezi z znanostjo in inovacijami se vedno bolj prepletajo. Znanost se vedno bolj širi na dinamičen način s sodelovanjem, kar posledično vodi do dragocenih inovacij in zmanjšuje stroške transakcij. Komisija v podporo procesu trenutno oblikuje obsežen politični pristop za odprte inovacije in prenos znanja ter se bo o njem posvetovala z zainteresiranimi stranmi.

Mednarodno sodelovanje

Zunanja razsežnost ERP[28] je povezana z njegovim razvojem.

Dosežki ERP pri združevanju virov in ustvarjanju kritične mase, omogočanju razvoja znanja, prenosu in kroženju ter vzpostavitvi odprtega trga dela za raziskovalce bodo pomagali Evropi, da postane privlačna za svetovno mobilne raziskovalce ter naložbe v raziskave in inovacije.

Boljše usklajevanje nacionalnih politik bo omogočalo učinkovitejšo in skladnejšo zastopanost evropskih raziskav in inovacij v svetu ter izboljšalo njeno prisotnost in učinek. To bo posledično okrepilo vpliv Evrope pri oblikovanju skupnih svetovnih načel (na primer na področju medsebojnega strokovnega pregleda raziskovalne integritete, spodbujanja enakosti spolov in dimenzije spolov v raziskovalnih dejavnostih, raziskovalnih poklicev, pravic intelektualne lastnine in odprtega dostopa do javno financiranih raziskovalnih publikacij), da se omogoči mednarodno sodelovanje pri raziskavah in inovacijah ter ustvari enake svetovne konkurenčne pogoje.

3.           Sklep in naslednji koraki

Poročilo o napredku 2013 kaže, da je izvajanje načrta ERP ključno za učinkovitejše izvajanje raziskovalnih dejavnosti in inovacij ter prispevanje k pametni, trajnostni in vključujoči rasti. Toda kaže tudi, da je področje evropskih raziskav in inovacij še vedno razdrobljeno, ter prepoznava ovire, ki Evropi preprečujejo, da v celoti izkoristi združeni ERP, v katerem raziskovalci, znanost in tehnologija prosto krožijo[29].

Zato je pomembno, da države članice v celoti upoštevajo prednostne naloge ERP, saj ostajajo glavni akterji za vpeljavo ključnih reform ERP v svoje nacionalne raziskovalne sisteme. Evropski semester je močan instrument, s katerim lahko države članice dosledno vključijo prednostne naloge ERP v širši okvir reform za povečanje naložb v raziskave in razvoj ter oživitev gospodarstva.

Ob upoštevanju strateškega in bolj ozaveščenega sodelovanja z državami članicami je Svet potrdil vlogo Odbora za Evropski raziskovalni prostor pri doseganju ERP[30] in zagotavljanju prispevkov za letna poročila Komisije ter izkoriščanju sinergij z evropskim semestrom v celoti. Zato je ključno, da države članice nadaljujejo in po potrebi okrepijo svojo podporo mehanizmu spremljanja, da se zagotovijo najboljši možni temelji za popolno oceno napredka leta 2014.

V okviru okrepljenega partnerstva ERA bi bilo treba sodelovanje med nacionalnimi organi in zainteresiranimi stranmi bolje povezati in izpostaviti v večini držav članic. Zainteresirane raziskovalne organizacije, ki so podpisale skupno izjavo s Komisijo, bi morale biti vzor sodelovanja med njimi in njihovimi člani v zvezi z ERP. Pričakuje se, da bodo do konca tega leta poročale o svojem napredku, izboljšale svoje sodelovanje in po potrebi povečale prizadevanja za skupne ukrepe, ki podpirajo ERP.

Komisija bo skušala izboljšati svoj prispevek k ERP s pobudo Obzorje 2020, ki bo eden pomembnih finančnih stebrov za doseganje ERP poleg nacionalnega javnega financiranja raziskav, ki je na voljo v 28 državah članicah in pridruženih državah. Pomembno je tudi, da države članice vključijo načrt ERP v svojo uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

Naloga Komisije je, da prispeva k skupni politični razpravi o ERP in izvajanju. Še naprej bo podpirala medsebojno učenje in izmenjavo dobrih praks med državami članicami, da se oblikuje boljše razumevanje in vrednotenje nacionalnih politik v zvezi z raziskavami in inovacijami v širšem okviru evropskega semestra za naložbe v raziskave in inovacije ter gospodarski razvoj[31].

Podpora Sveta, Evropskega sveta, Evropskega parlamenta, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij dokončnemu oblikovanju ERP ostaja ključna, da se zagotovi sodelovanje z zainteresiranimi stranmi, nacionalnimi parlamenti in regijami. Komisija bo tako zagotovila vzdrževanje ustreznega medvladnega dialoga.

Leta 2014 bo napredek ocenjen v celoti, da se ugotovi, ali je bilo okrepljeno partnerstvo za odličnost in rast v Evropskem raziskovalnem prostoru zadostno za dokončno oblikovanje ERP, kot je pozval Evropski svet[32].

[1]               COM(2010) 2020 final.

[2]               COM(2012) 392 final.

[3]               C 17649/12, RECH 467, COMPET 773.

[4]               Prav tam. Zagovarja tudi „spremljanje njegovega napredka, in sicer v tesni povezavi z evropskim semestrom in pod nadzorom Sveta [...]“.

[5]               Odbor ITRE, 19. junija 2012.

[6]               EESO INT/662-CES2075-2012_00_00_TRA_AC in UL 2013/C 62/4.

[7]               EARTO, EUA, LERU, NordFosk, Science Europe. Leto pozneje se je partnerstvu z enostransko izjavo pridružil CESAER.

[8]               Tri pridružene države (Švica, Islandija in Norveška) so bile analizirane na podlagi svojih prostovoljnih prispevkov.

[9]               http://ec.europa.eu/research/era/docs/en/voluntary_guidelines.pdf.

[10]             Delovni dokument služb Komisije (CSWD) „Dejstva in podatki o ERP“, str. 14–15.

[11]             Države članice so v obdobju 2007–2012 prejele prispevke Evropske komisije v vrednosti približno 29,4 milijarde EUR, pridružene države pa v vrednosti 2,9 milijarde EUR.

[12]             COM(2013) 494 final.

[13]             CERN, EFDA-JET, EMBL, ESA, ESO, ESRF, Evropski XFEL in ILL.

[14]             CSWD „Dejstva in podatki o ERP“, str. 17.

[15]             Študija JOREP (Skupni in odprti raziskovalni evropski programi) za Evropsko komisijo, 2013.

[16]             COM(2007) 723 final.

[17]             Npr. Raziskovalne infrastrukture v ERP, forum članske organizacije Evropska znanstvena fundacija, marec 2013.

[18]             CSWD „Dejstva in podatki o ERP“, str. 18.

[19]             CSWD „Dejstva in podatki o ERP“, str. 21–22.

[20]             Tj. „denar sledi raziskovalcu“ in „denar sledi sodelovanju“.

[21]             http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/e-library/documents/policies/immigration/study-or-training/docs/students_and_researchers_proposal_com_2013_151_en.pdf.

[22]             Sklepi Sveta o posodobitvi visokega šolstva, 11/2011, http://register.consilium.europa.eu/pdf/sl/11/st16/st16746.sl11.pdf.

[23]             „She Figures 2012“: ženske predstavljajo 46 % diplomantov doktorskega študija v EU, 33 % raziskovalcev, 20 % visokih akademskih uslužbencev, neravnovesje med spoloma pa je izrazito pri vodilnih položajih, saj 15,5 % vodilnih položajev institucij zasedajo ženske, med rektorji visokošolskih institucij pa je 10 % žensk.    http://ec.europa.eu/research/science-society/document_library/pdf_06/she-figures-2012_en.pdf.

[24]             SWD Komisije „Dejstva in podatki o ERP“, str. 26.

[25]             SWD Komisije „Dejstva in podatki o ERP“, str. 28.

[26]             Prav tam, str. 32.

[27]             Prav tam, str. 29–30.

[28]             COM(2012) 497, http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/intm/137346.pdf.

[29]             Člen 179 PDEU.

[30]             Sklep sveta o svetovalnem delu za ERP, 31. maj 2013.

[31]             Leta 2013 so potekali medsebojni učni seminarji o konkurenčnem financiranju in sinergijami med strukturnima skladoma in pobudo Obzorje 2020. Predviden je seminar, ki ga podpira Evropska komisija in bo obravnaval nacionalne strategije, da se usposobi dovolj raziskovalcev za izpolnjevanje nacionalnih ciljev v zvezi z raziskavami in razvojem.

[32]             Evropski svet, 2. januar 2011.