52013DC0353

Priporočilo

PRIPOROČILO SVETA

v zvezi z nacionalnim reformnim programom Češke republike za leto 2013 in mnenje Sveta o konvergenčnem programu Češke republike za obdobje 2012–2016

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 121(2) in 148(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[1], zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije[2],

ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta[3],

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta,

ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje,

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za rast in delovna mesta Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)       Svet je 13. julija 2010 na podlagi predlogov Komisije sprejel priporočilo o širših smernicah za ekonomske politike držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic[4], ki skupaj tvorita integrirane smernice. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)       Voditelji držav oziroma vlad so 29. junija 2012 sprejeli Pakt za rast in delovna mesta, ki z uporabo vseh razpoložljivih vzvodov, instrumentov in politik zagotavlja skladen okvir za ukrepanje na nacionalni ravni, ravni EU in ravni euroobmočja. Odločili so se, da morajo biti ukrepi sprejeti na ravni držav članic, in zlasti izrazili polno zavezanost k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 ter izvajanju priporočil za posamezne države.

(4)       Svet je 6. julija 2012 sprejel priporočilo v zvezi z nacionalnim reformnim programom Češke republike za leto 2012 in dal mnenje o dopolnitvi konvergenčnega programa Češke republike za obdobje 2011–2015.

(5)       Komisija je 28. novembra 2012 sprejela letni pregled rasti[5], ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2013. Poleg tega je 28. novembra 2012 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela drugo poročilo o mehanizmu opozarjanja[6], v katerem Češke republike ni opredelila kot ene od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljen pregled.

(6)       Evropski svet je 14. marca 2013 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, vrnitvi k normalnim posojilnim pogojem v gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize ter modernizaciji javne uprave.

(7)       Češka republika je 26. aprila 2013 predložila konvergenčni program za leto 2013, ki zajema obdobje 2013–2016, 17. aprila 2013 pa nacionalni reformni program za leto 2013. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(8)       Na podlagi ocene konvergenčnega programa za leto 2013 v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je Češka republika zmanjšala nominalni primanjkljaj za 1,4 % BDP od leta 2009 do leta 2012 zaradi precejšnjih prizadevanj za konsolidacijo in da je na podlagi sedanjih pričakovanj na dobri poti, da odpravi čezmerni primanjkljaj. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi v programu, je verjeten. V skladu s konvergenčnim programom se za leto 2013 pričakuje 0-odstotna, za leto 2014 pa 1,2-odstotna realna rast BDP, medtem ko naj bi po napovedi služb Komisije iz pomladi 2013 rast v letih 2013 in 2014 znašala –0,4 % oziroma 1,6 %. Cilj proračunske strategije, opisane v programu, je ohranjanje javnofinančnega primanjkljaja pod referenčno vrednostjo 3 % BDP. Cilj javnofinančnega primanjkljaja v višini 2,9 % BDP v letu 2013 je skladen z rokom za odpravo čezmernega primanjkljaja, določenim v priporočilu Sveta z dne 2. decembra 2009. Napoved Komisije iz pomladi 2013 predvideva, da bo javnofinančni primanjkljaj leta 2013 znašal 2,9 %, leta 2014 pa 3 % BDP. Obstaja tveganje, da bo zaradi dodatnih popravkov povračil sredstev EU proračunski rezultat leta 2013 slabši od pričakovanega. Na drugi strani pa bi lahko enkratni prihodki, povezani z načrtovano dražbo novih telekomunikacijskih frekvenčnih pasov, povzročili boljši proračunski rezultat od pričakovanega za leto 2013. Konvergenčni program potrjuje prejšnji srednjeročni cilj primanjkljaja v višini 1 % BDP, ki ustrezno odraža zahteve Pakta za stabilnost in rast. (Ponovno izračunani) strukturni proračunski primanjkljaj naj bi se glede na napovedi leta 2014 povečal za 0,3 %, leta 2015 za 0,2 % in leta 2016 za 0,5 % BDP. Prilagoditve v smeri srednjeročnega cilja torej v programu niso predvidene, kar ni v skladu s Paktom za stabilnost in rast. Stopnja rasti javnofinančnih odhodkov v letu 2014 ustreza referenčni vrednosti za odhodke iz Pakta za stabilnost in rast, toda v letih 2015 in 2016 od nje odstopa za 0,3 % oziroma 0,5 % BDP. Glede na konvergenčni program naj bi se razmerje med zadolženostjo in BDP v programskem obdobju še naprej povečevalo, čeprav nekoliko počasneje, in leta 2016 doseglo 51,9 % BDP.

(9)       Stalno zmanjševanje odhodkov za javne naložbe zavira hitro in trajno okrevanje gospodarstva v Češki republiki. Ohranjanje odhodkov, ki pospešujejo rast in imajo velik multiplikativen učinek, vključno s projekti, ki se sofinancirajo s sredstvi EU, ne bi zgolj pomagalo pri gospodarskem okrevanju, temveč bi lahko prispevalo tudi k reševanju dolgoročnih izzivov. Precejšnje učinke na rast bi bilo mogoče doseči s prednostno obravnavo odhodkov, namenjenih ukrepom za povečanje zaposlovanja, raziskave in inovacije, izobraževanju, otroškemu varstvu in infrastrukturnim projektom. Pri tem je ključno zagotoviti zakonitost, pravilnost in učinkovitost take porabe.

(10)     V letu 2012 je bil dosežen manjši napredek pri davčni reformi. Davek na prenos nepremičnin se je zvišal, niso pa bili sprejeti ukrepi za povišanje zelo nizke stopnje periodičnih davkov na nepremičnine. Načrti za uvedbo davka na CO2 in odpravo oprostitev plačila trošarine za zemeljski plin za ogrevanje so bili opuščeni. Implicitna davčna stopnja za energijo je pod povprečjem EU, zelo nizke pa so tudi dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Strukturni izzivi so še vedno prisotni tudi pri obdavčitvi dela, kar vpliva zlasti na osebe z nizkimi dohodki in delavce s skrajšanim delovnim časom. Za zmanjšanje razlik v davčni obravnavi zaposlenih in samozaposlenih so bili sprejeti samo manjši ukrepi. Češka republika ima tudi možnosti za nadaljnje izboljšanje učinkovitosti davčne uprave. V zvezi z dohodnino in davkom od dohodkov podjetij načrtuje vlada v letu 2015 ustanovitev enotne točke za pobiranje davkov, kar bi lahko učinkovito racionaliziralo davčno upravo in pomagalo zmanjšati zapletenost sedanjega sistema. Pomanjkljivost reforme pa je, da se davčne osnove za dohodnino ter zdravstvene in socialne prispevke ne bodo uskladile, zato bo velik del potencialnih koristi reforme ostal neizkoriščen.

(11)     Vrzel v vzdržnosti Češke republike znaša 5,0 % BDP, kar je nad povprečjem EU. Ta vrzel v veliki meri odraža predvidene dolgoročne stroške staranja prebivalstva, ki so posledica pričakovanih povečanj odhodkov za pokojnine ter porabe za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo. Pomemben vir nevzdržnega povečanja odhodkov za pokojnine je počasno dvigovanje zakonsko določene upokojitvene starosti, zlasti za moške. Hitrejše dvigovanje zakonsko določene upokojitvene starosti od tistega, ki je določeno s sedanjo zakonodajo, in njena povezava s pričakovano življenjsko dobo po upokojitvi bi znatno okrepila vzdržnost sistema. Poleg tega bi indeksacijska formula, ki temelji na cenah, če bi se izvajala v daljšem časovnem obdobju, ustvarila znatne prihranke in hkrati ohranila kupno moč upokojencev.

(12)     V nasprotju s priporočilom za posamezne države iz leta 2012 je vlada leta 2013 uvedla predupokojitveno shemo, ki nudi možnost prejemanja pokojnine do pet let pred doseženo zakonsko določeno upokojitveno starostjo. Predčasne pokojnine se bodo izplačevale iz (tretjega) stebra pokojninskih varčevanj. Vendar ta steber uživa precejšnjo državno subvencijo prek neposrednega sofinanciranja in davčne olajšave za prispevke. Ne glede na to, ali bo merila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev dostopa do te sheme dejansko izpolnjevalo le omejeno število oseb, kot to pričakuje vlada, ukrep upravičencem omogoča uporabo predhodno pridobljene javne subvencije za namen, ki je v nasprotju s politikami za spodbujanje daljše delovne dobe.

(13)     Znaten prispevek k stroškom staranja in veliki vrzeli v vzdržnosti pomeni tudi pričakovano povečanje izdatkov za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo. V zadnjih letih so bile v Češki republiki izvedene reforme, katerih namen je izboljšanje učinkovitosti zdravstvenega sistema prek omejevanja stroškov in bolj tržno usmerjenih rešitev. Vendar še vedno obstajajo težave. V primerjavi z drugimi državami članicami se češki zdravstveni sistem preveč osredotoča na bolnišnično oskrbo, kar povzroča neučinkovitosti. Obstajajo možnosti za izboljšanje oskrbe na najbolj klinično primeren in stroškovno učinkovit način, na primer s prehodom na sprejem na dan operacije in skrajšanjem neprimerno dolgega bivanja v bolnišnicah za akutno oskrbo.

(14)     Glede na nedavne napovedi OECD bi popolna konvergenca stopenj zaposlenosti žensk in moških zaustavila predvideno zmanjšanje celotne delovne sile ter povečala BDP na prebivalca za do 16,5 % do leta 2030. Vlada je 22. maja 2013 predlagala zakon o uvedbi zasebnega varstva za „skupine otrok“ v organizaciji poklicnih varušk, pri čemer bi bili ponudniki storitev in udeležene družine upravičeni do davčnih olajšav. To je korak v pravo smer, vendar je samo delno rešuje težavo. Kljub trajnemu pomanjkanju otroškega varstva, zlasti za mlajše od treh let, ni nobenih načrtov za povečanje proračunske podpore za javno varstvo predšolskih otrok. Prav tako ostaja problematična zaposljivost in udeležba na trgu dela za prikrajšane ljudi. Na tem področju obstajajo možnosti za povečanje učinkovitosti in uspešnosti javnega zavoda za zaposlovanje.

(15)     V priporočilu za Češko republiko iz leta 2012 o javni upravi je bila izrecno omenjena potreba po večji učinkovitosti javne uprave in okrepitvi boja proti korupciji. Vendar je bil pri sprejemanju prednostnih pravnih aktov v skladu s češko protikorupcijsko strategijo za obdobje 2011–2012 dosežen le omejen napredek. Novi protikorupcijski strategiji za obdobje 2013–2014, ki jo je vlada sprejela januarja 2013, mora slediti čim hitrejše sprejetje manjkajočih prednostnih aktov, na primer zakona o javnih uslužbencih. Nova zakonodaja bo morala politično imenovane uslužbence ustrezno ločevati od nepolitičnega osebja, zagotoviti neodvisnost državnih uradnikov in oblikovati dobro delujoč karierni sistem za zmanjšanje velikega števila zamenjav osebja. Češka republika je dosegla znaten napredek pri izvajanju zakona o javnem naročanju, ki je začel veljati aprila 2012. Vendar so lokalni organi poročali o težavah pri izvajanju zadevnega zakona. Kar zadeva izvrševanje sredstev EU, je bila večina ukrepov, zajetih v akcijskem načrtu za okrepitev sistema upravljanja in nadzora, izvedenih do konca leta 2012. Toda češki organi bodo morali zagotoviti stalno spremljanje izvajanja akcijskega načrta.

(16)     Na ravni obveznega izobraževanja dosegajo češki učenci v mednarodnih primerjavah na splošno povprečne rezultate. Vendar se pri matematiki in naravoslovju rezultati izobraževanja hitro poslabšujejo. Češki organi so se odzvali s sklopom ukrepov, ki vključuje oblikovanje minimalnih standardov izobraževanja, ki se bodo uporabili za državno preverjanje znanja učencev. Vendar bi bilo treba razviti bolj integriran sistem, ki bi zagotavljal, da so učenci, učitelji in šole, ki pri preverjanjih dosežejo slabše rezultate, deležni sistematične podpore, kar bi še povečalo ambicioznost reforme. Glavni izziv, s katerim se srečuje češki visokošolski sistem, je zagotoviti, da naraščajoče število študentov pridobi znanja in spretnosti, ki so potrebni za uspeh na trgu dela. Trenutno poteka razprava o reformi zakona o visokem šolstvu, da bi uvedli diferencirane ureditve financiranja in izboljšali akreditiranje. Gre za ustrezne in ambiciozne predloge, pri čemer bo njihov dejanski vpliv odvisen od končnega načrta reforme. Poleg tega nameravajo organi sprejeti revidirane standarde ocenjevanja za financiranje raziskovalnih ustanov. Povečanje deleža kazalnikov kakovosti, vključno s povečanjem sodelovanja z gospodarstvom, bi pomagalo češkemu raziskovalnemu in inovacijskemu sistemu doseči višjo raven odličnosti.

(17)     Češka republika sodi med države članice EU z največjim številom reguliranih poklicev. Javno posvetovanje o pregledu regulativnega okvira za poklice je bilo izvedeno v letu 2012, rezultati pa bodo predstavljeni leta 2013. To je pomemben korak za zmanjšanje ali odpravo ovir za tiste poklice, za katere regulacija ni dokazano potrebna ali pa je pretirana (vključno z dolžino obveznih pripravništev) in pri katerih bi lažji dostop lahko omogočil dodatno zaposlovanje in rast. Kljub izboljšavam v zadnjih letih Češka republika še vedno beleži eno od najvišjih energetskih intenzivnosti v EU, zlasti v sektorju stavb in energetiki.

(18)     V okviru evropskega semestra je Komisija opravila celovito analizo ekonomske politike Češke republike. Ocenila je konvergenčni program in nacionalni reformni program. Glede na to, da bi bilo treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Evropske unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko Češke republike, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih iz točk od 1 do 7 spodaj.

(19)     Svet je ob upoštevanju te ocene preučil konvergenčni program Češke republike, njegovo mnenje[7] pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj –

PRIPOROČA, naj Češka v obdobju 2013–2014 izvede naslednje ukrepe:

1.           Izvede naj načrtovani proračun za leto 2013, s čimer bo v letu 2013 na vzdržen način zmanjšala čezmeren primanjkljaj in dosegla strukturno prilagoditev, določeno v priporočilih Sveta v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Leta 2014 in pozneje naj okrepi in dosledno izvaja proračunsko strategijo, podprto z dovolj podrobno opredeljenimi ukrepi, da bi zagotovila ustrezno fiskalno konsolidacijo za zadosten napredek pri doseganju srednjeročnega cilja. Prednostno naj obravnava odhodke, ki pospešujejo rast, vključno s pravočasno odobritvijo projektov, ki se sofinancirajo s sredstvi EU v sedanjem finančnem okviru.

2.           Zniža naj visoke stopnje obdavčitve dela s preusmeritvijo obdavčenja na področja, ki manj škodujejo rasti, kot so periodični davki na nepremičnine in dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Dodatno naj zmanjša razlike med davčno obravnavo zaposlenih in samozaposlenih. Izboljša naj spoštovanje davčnih predpisov ter zmanjša stroške skladnosti z vzpostavitvijo enotne točke za pobiranje davkov in uskladitvijo davčnih osnov za dohodnino ter socialne in zdravstvene prispevke.

3.           Pospeši naj dvigovanje zakonsko določene upokojitvene starosti glede na trenutno zakonodajo, uvede jasno povezavo med zakonsko določeno upokojitveno starostjo in pričakovano življenjsko dobo ter spremeni indeksacijski mehanizem. Poleg zvišanja upokojitvene starosti naj sprejme ukrepe za spodbujanje zaposljivosti starejših delavcev in zmanjšanje možnosti za prezgodnji umik s trga delovne sile. Zlasti naj odpravi javno subvencijo za predupokojitveno shemo. Sprejme naj ukrepe za znatno izboljšanje stroškovne učinkovitosti odhodkov za zdravstvo, zlasti za bolnišnično oskrbo.

4.           Sprejme naj ukrepe za večjo učinkovitost in uspešnost javnega zavoda za zaposlovanje. Znatno naj poveča dostop do vključujočih storitev otroškega varstva, pri čemer naj se osredotoči na otroke do treh let in udeležbo romskih otrok, zlasti s sprejetjem in izvajanjem zakona o zasebnem otroškem varstvu ter krepitvijo zmogljivosti javnega otroškega varstva.

5.           Zagotovi naj izvajanje protikorupcijske strategije za obdobje 2013–2014. Sprejme naj zakon o javnih uslužbencih, ki bi moral zagotoviti stabilno, učinkovito in strokovno javno upravo. Izboljša naj upravljanje sredstev EU za programsko obdobje 2014–2020. Okrepi naj zmogljivost za izvajanje javnih razpisov na lokalni in regionalni ravni.

6.           Vzpostavi naj celovit okvir ocenjevanja za obvezno šolanje in sprejme ciljno usmerjene ukrepe za podporo šolam s slabšo uvrstitvijo glede na učne rezultate. Sprejme naj ukrepe za izboljšanje akreditiranja in financiranja visokega šolstva. Poveča naj delež financiranja raziskovalnih institucij, ki temelji na rezultatih.

7.           Ob upoštevanju pregleda, ki trenutno poteka, naj nadaljuje z reformo reguliranih poklicev, in sicer z zmanjšanjem ali odpravo vstopnih ovir in omejitev za opravljanje nekaterih dejavnosti, kjer niso upravičene. Sprejme naj dodatne ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti v sektorju stavb in industriji.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]               UL L 209, 2.8.1997, str. 1.

[2]               COM(2013) 353 final.

[3]               P7_TA(2013)0052 in P7_TA(2013)0053.

[4]               Sklep Sveta 2013/208/EU z dne 22. aprila 2013.

[5]               COM(2012) 750 final.

[6]               COM(2012) 751 final.

[7]               V skladu s členom 9(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97.