52012DC0472

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Tretje poročilo o mehanizmu za spremljanje liberalizacije po odpravi vizumske obveznosti za države Zahodnega Balkana v skladu z izjavo Komisije z dne 8. novembra 2010

I.          Uvod

V skladu z Uredbo št. 539/2001[1] lahko državljani Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Črne gore in Srbije, ki imajo biometrični potni list, od 19. decembra 2009 v države članice EU potujejo brez vizuma. Državljani Albanije ter Bosne in Hercegovine lahko pod enakimi pogoji potujejo v države članice EU brez vizuma od 15. decembra 2010.

Odločitev o odobritvi potovanj brez vizumov za državljane navedenih držav Zahodnega Balkana je temeljila na natančni oceni napredka, ki je bil dosežen na področjih, opredeljenih v časovnih načrtih za dialog o liberalizaciji vizumskega režima (varnost dokumentov, upravljanje meja, azil, migracije, boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji ter varstvo temeljnih pravic). Režim potovanj brez vizumov je najoprijemljivejša korist za državljane držav Zahodnega Balkana v postopku njihovega pridruževanja EU ter zelo močna spodbuda za pospeševanje reform na področju pravosodja in notranjih zadev.

Komisija je v svoji izjavi, ki jo je podala 8. novembra 2010 v okviru Sveta za pravosodje in notranje zadeve, izrecno poudarila pomembnost stalnega in učinkovitega izvajanja vseh ukrepov in reform, ki so jih države Zahodnega Balkana izvedle kot del svojih obveznosti za dialog o vizumih. Komisija je z namenom, da oceni doslednost in trajnost zadevnih reform, vzpostavila mehanizem za spremljanje liberalizacije po odpravi vizumske obveznosti, ki obsega vsa področja časovnih načrtov za liberalizacijo vizumskega režima in ji omogoča, da nadzoruje dosežen napredek.

Nameni tega poročila so (1) predstaviti ukrepe, ki so bili sprejeti v okviru mehanizma za spremljanje liberalizacije po odpravi vizumske obveznosti in izhajajo iz prvega in drugega delovnega dokumenta služb Komisije o spremljanju liberalizacije po odpravi vizumske obveznosti, ki sta bila izdana maja in decembra 2011[2], (2) po zadnji oceni (december 2011) ovrednotiti napredek, dosežen v zadevnih državah Zahodnega Balkana ter (3) opredeliti nadaljnje korake in konkretne ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti.

II.        Ukrepi, sprejeti v okviru mehanizma za spremljanje liberalizacije po odpravi vizumske obveznosti, ki izhajajo iz drugega delovnega dokumenta služb Komisije z dne 7. decembra 2011

Drugi delovni dokument služb Komisije o mehanizmu za spremljanje liberalizacije po odpravi vizumske obveznosti je bil izdan 7. decembra 2011, Evropskemu parlamentu in Svetu pa je bil predložen decembra 2011. Zagotovil je podrobno analizo napredka, ki so ga zadevne države Zahodnega Balkana dosegle na področjih, opredeljenih v časovnih načrtih za dialog o vizumskem režimu, rezultatov mehanizma za spremljanje ter ukrepov, ki so jih sprejele države Zahodnega Balkana, da bi razvile upravljanje svojih migracijskih odlivov.

Komisija je leta 2012 organizirala strokovne misije za oceno pravne države v Črni gori (marca 2012), Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (aprila 2012) in Albaniji (maja 2012). Te misije so Komisiji, ki so jo podprli strokovnjaki držav članic EU, omogočile, da na kraju samem preveri dosežen napredek in trajnost reform.

Poleg tega je 1. in 2. marca v Tirani potekalo srečanje predstavnikov Komisije, vključno s predstavniki delegacij EU v državah Zahodnega Balkana, v okviru polletnega foruma JAINET o Zahodnem Balkanu, ki predstavlja pomemben mehanizem za krepitev ciljno usmerjenega strokovnega znanja na področju pravosodja in notranjih zadev v delegacijah EU. Rezultat srečanja v okviru foruma JAINET je operativna delovna platforma, ki je omogočila dragoceno izmenjavo informacij, pomembnih za mehanizem za spremljanje liberalizacije po odpravi vizumske obveznosti.

Dialog med Komisijo in državami Zahodnega Balkana se nadaljuje tudi v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa. Od 24. do 25. aprila je bil v Tirani organiziran letni pododbor za pravosodje, svobodo in varnost z Albanijo. V Bruslju je bilo 3. maja organizirano srečanje na visoki ravni z organi Bosne in Hercegovine na področju notranjih zadev, na katerem so bila obravnavana tudi vprašanja o človekovih pravicah, ki so bila najprej predvidena v okviru rubrike IV časovnega načrta o vizumskem režimu. Ta srečanja omogočajo natančno izmenjavo informacij med Komisijo in pristojnimi nacionalnimi organi ter spodbujajo plodne razprave o potrebnih reformah.

Države članice EU, ki jih dotok prosilcev za azil najbolj zadeva, še naprej izvajajo dvostranske obiske v zadevnih državah Zahodnega Balkana, da bi izmenjale informacije o navedenem pojavu in razpravljale o posebnih ukrepih za njegovo obravnavanje, pri čemer Komisijo obveščajo o razvoju dogodkov. Predstavniki držav Zahodnega Balkana so bili prav tako povabljeni, da obiščejo pristojne organe držav članic EU.

Poleg tega je bilo v okviru mehanizma opozarjanja, ki ga upravlja agencija FRONTEX prek omrežja za analizo tveganj na Zahodnem Balkanu (Western Balkans Risk Analysis Network – WEBRAN), od decembra 2011 izdanih sedem dodatnih opozorilnih poročil. Opozorilna poročila agencije FRONTEX še naprej zagotavljajo podrobno analizo trendov dinamičnega migracijskega dotoka iz regije. Poročila so koristna za boljše razumevanje pojava zlorabe liberalizacije vizumskega režima, pri čemer ocenjujejo njegov razvoj in opredeljujejo konkretne ukrepe za spopadanje z izzivi. Komisija je na podlagi navedenih poročil zagotovila redne posodobitve in analizo migracijskih tokov v države članice EU tako v ustreznih delovnih skupinah Sveta kot tudi na številnih dvostranskih srečanjih z zadevnimi državami članicami EU.

III.       Ocena nadaljnjega izvajanja meril s strani držav Zahodnega Balkana v okviru dialogov o liberalizaciji vizumskega režima

Trenutna ocena temelji na (1) podrobnih poročilih, ki jih je zahtevala Komisija in so jih predložile države Zahodnega Balkana; (2) informacijah, izmenjanih na srečanjih v okviru odborov za stabilizacijsko-pridružitveni sporazum in drugih srečanjih v okviru dialogov; kakor tudi na (3) izidih treh ocenjevalnih misij, ki so jih marca, aprila oziroma maja 2012 izvedle službe Komisije v sodelovanju s strokovnjaki držav članic v Črni gori, Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji oziroma Albaniji.

Ocena za vsako državo izhaja iz strukturiranosti časovnih načrtov za liberalizacijo vizumskega režima po rubrikah.

Albanija

Postopek izdelovanja in izdajanja biometričnih potnih listov in osebnih izkaznic na področju varnosti dokumentov še naprej poteka tekoče. Do 30. junija 2012 je bilo izdanih 2,4 milijona biometričnih potnih listov in 3,1 milijona biometričnih osebnih izkaznic.

Določen napredek je bil dosežen na področju upravljanja meja. S Kosovom* je bil podpisan protokol za skupne patrulje, z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo pa sporazum o izmenjavi informacij med policijo za obmejno migracijo. Policija za upravljanje meja še vedno razširja dostop do informacijskega sistema obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih (MEMEX) na regionalne direktorate in komisariate, medtem ko medinstitucionalni operativni center za pomorstvo z njim še ni povezan. Skupni sistem za upravljanje informacij (TIMS) je na mejnih prehodih povezan z zbirko podatkov registra prebivalstva od julija 2012. Okrepiti je treba zmogljivosti za analizo tveganj in oceno ogroženosti.

Določen napredek je bil dosežen v zvezi z migracijami. Izvajanje sporazuma o ponovnem sprejemu še naprej poteka brez težav. Od novembra 2011 do marca 2012 je bilo zabeleženih 2 407 primerov vrnitev. Okrepiti bi bilo treba ustrezne institucije, odgovorne za izvajanje strategije in akcijskega načrta za migrante, ki se vrnejo. Sprejetje nove nacionalne strategije na področju migracij je še v obravnavi.

Na področju azila so vzpostavljeni institucionalni in pravni okviri. Od maja 2012 je bilo evidentiranih 82 beguncev in 24 prosilcev za azil. Kljub temu je treba na tem področju okrepiti priprave. Za begunce in osebe, ki jim je bila dodeljena dodatna zaščita, še ni predviden noben osebni dokument. Albanski vizumski režim še vedno ni v celoti skladen z zahtevami EU.

O določenem napredku je treba poročati na področju policijskega sodelovanja in boja proti organiziranemu kriminalu. Albanska državna policija trenutno proučuje svojo strukturo, da bi izboljšala zmogljivosti poročanja policistov na terenu in proaktivno preiskovanje. Ključne institucije morajo nujno pospešiti usklajevanje ter tako doseči čim večjo zmogljivost za preiskovanje hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala.

Določen napredek je bil dosežen na področju boja proti drogam. Mednarodno sodelovanje poteka, okrepiti pa bi bilo treba pristop na podlagi obveščevalnih podatkov. Za povečanje zmogljivosti za odkrivanje in preiskovanje prometa s prepovedanimi drogami so potrebna nadaljnja prizadevanja.

Določen napredek je bil dosežen na področju boja proti trgovini z ljudmi, čeprav trgovina z ljudmi znotraj države ostaja zaskrbljujoča. Vzpostavljeni so standardni operativni postopki za odkrivanje in napotitev žrtev in morebitnih žrtev, medtem ko je treba okrepiti zmogljivosti organov pregona in mednarodno sodelovanje.

Določen napredek je bil dosežen na področju boja proti pranju denarja. Policija je razvila ocene tveganja in jih delila z drugimi organi. Na podlagi priporočil posebnega odbora MONEYVAL so bile sprejete spremembe kazenskega zakonika, ki uvaja samostojno kaznivo dejanje pranja denarja, neodvisno od predhodnega kaznivega dejanja, in kaznivo dejanje samostojnega pranja denarja. Povečalo se je število preiskav premoženja kot tudi število prijav sumljivih transakcij. Kljub temu ostaja število obsodb zaradi pranja denarja precej majhno.

Omejen napredek je bil dosežen v zvezi z bojem proti korupciji. Pravni in institucionalni okvir je na splošno vzpostavljen, medtem ko je treba odpraviti ovire pri ustreznem preiskovanju, povezane z ureditvijo imunitete za javne uradnike na visokih položajih in s sodstvom. Izvajanje ukrepov za boj proti korupciji je še vedno nezadostno. Doseči je treba oprijemljive rezultate na področju preiskav, pregona in obsodb na vseh ravneh.

Na področju temeljnih pravic je bil dosežen neenakomeren napredek, in sicer določen napredek v zvezi s pravicami žensk in prepovedjo diskriminacije ter omejen napredek v zvezi z vključevanjem Romov. Okrepiti je treba prizadevanja za izvajanje instrumentov politike, ki se osredotočajo na ranljive skupine. Izvajanje strategije za izboljšanje življenjskih pogojev Romov je še vedno počasno. Sprejeti so bili ukrepi za reševanje vprašanja o romskih otrocih, ki niso vpisani v registre prebivalstva. Na splošno se Romi še vedno soočajo z zelo težkimi življenjskimi pogoji in pogosto diskriminacijo, zlasti v zvezi z dostopom do izobraževanja, zaposlitve, socialnega varstva in varovanja zdravja kot tudi do nastanitve.

Bosna in Hercegovina

Viden napredek je bil dosežen na področju varnosti dokumentov. Do maja 2012 je bilo izdanih 1 187 007 biometričnih potnih listov, kar predstavlja 72 % potnih listov, ki so v obtoku. Sprejet je bil nov zakon o osebnih izkaznicah. Obe entiteti sta sprejeli spremembe zakona o registrih. Vendar si je treba še naprej prizadevati za njegovo popolno izvajanje. Sprejeti je treba še osnutek zakona o prebivanju, ki naj bi okrepil pravni okvir.

Na področju upravljanja meja je bil dosežen napredek. Večina zakonodaje v zvezi z integriranim upravljanjem meja, vključno z zakonom o nadzoru meje, zlasti temelji na ustreznem pravnem redu EU. Revidirana strategija integriranega upravljanja meja in akcijski načrt se izvajata. Infrastruktura na mejnih prehodih se je še nadalje izboljšala. Z video nadzorom je opremljenih 29 od 55 mednarodnih mejnih prehodov. Vsi mednarodni mejni prehodi so opremljeni s čitalniki biometričnih potnih listov in povezani z integriranim sistemom nadzora državnih mejnih prehodov. Sprejetje pravilnika o notranji organizaciji obmejne policije še vedno zaostaja. Dodeliti je treba finančna sredstva za zagotovitev infrastrukturnih ukrepov, potrebnih za zaprtje neuradnih mejnih prehodov, ki so že bili opredeljeni ob mejah Bosne in Hercegovine s Črno goro in Srbijo. Tudi od ostalih dveh zadevnih držav se pričakuje izvajanje vzporednih ukrepov.

Napredek je bil dosežen na področju migracij. Center za začasno pridržanje izrednih priseljencev deluje. Izvajanje sporazuma o ponovnem sprejemu med Evropsko unijo ter Bosno in Hercegovino še naprej poteka brez težav. Strategijo za ponovno vključevanje vrnjenih oseb pa je še treba izvesti.

Določen napredek je bil dosežen na področju azila. Bosna in Hercegovina še naprej brez težav izvaja pravni in strateški okvir. Zmogljivosti azilnega sistema zadostujejo za obravnavanje trenutnega števila prošenj za azil.

Bosna in Hercegovina je še vedno na začetku obravnavanja boja proti organiziranemu kriminalu. Sistem elektronske izmenjave podatkov iz evidenc, ki jih vodijo policija in uradi tožilstva, je dosegel testno fazo, digitalizacija policijskih arhivov pa se nadaljuje. Nesistematična izmenjava ustreznih obveščevalnih podatkov ter neučinkovitost in netrajnost mehanizmov za usklajevanje in sodelovanje med različnimi organi pregona preprečujejo nadaljnji napredek v boju proti organiziranemu kriminalu. Pripravljen je bil osnutek zakona o programu za zaščito prič, ki obravnava pomanjkljivosti veljavne zakonodaje, in je v postopku za sprejetje.

Bosna in Hercegovina je dosegla določen napredek na področju boja proti prometu s prepovedanimi drogami. Institucionalne zmogljivosti za usklajevanje in sistematično izvajanje okvira politike ostajajo šibke. Okrepiti je treba dejavnosti kazenskega pregona. Svet ministrov je sprejel pravilnik o hrambi in uničenju zaseženih mamil. Sprejeti je treba še osnutke sprememb zakona o preprečevanju in zatiranju zlorabe mamil, ki predvidevajo ustanovitev urada za droge.

Bosna in Hercegovina je dosegla določen napredek na področju boja proti trgovini z ljudmi. Število identificiranih žrtev trgovine z ljudmi se je povečalo. Za izboljšanje usklajevanja in ohranjanje učinkovitega sodelovanja tako med pristojnimi organi kot z nevladnimi organizacijami, ki obravnavajo trgovino z ljudmi, so potrebna nadaljnja prizadevanja. Zelo sta pomembna tako proaktivna identifikacija žrtev kakor tudi učinkovit in dobro delujoč nacionalni mehanizem za naznanitev. Še naprej je treba krepiti kazenski pregon.

Bosna in Hercegovina je dosegla določen napredek na področju boja proti pranju denarja. Povečalo se je število kaznivih dejanj in potrjenih obtožnic zaradi pranja denarja. Nemudoma je treba obravnavati priporočila odbora MONEYVAL, zlasti tista v zvezi z operativno in proračunsko neodvisnostjo finančnega obveščevalnega oddelka. Sprejeti je treba še spremembe zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorističnih dejavnosti, ki obravnavajo priporočila odbora MONEYVAL. Mehanizem na področju zaplembe sredstev je treba začeti izvajati po vsej državi.

Omejen napredek je bil dosežen na področju boja proti korupciji. Julija je bil sprejet pravilnik protikorupcijske agencije. Za ustrezno izvajanje akcijskega načrta za boj proti korupciji so potrebna nadaljnja prizadevanja. Učinkovite preiskave in pregon kaznivih dejanj ter obsodbe za kazniva dejanja v primerih korupcije ostajajo redki, medtem ko je število oprostilnih sodb in pogojnih obsodb veliko.

Na področju temeljnih pravic v zvezi s svobodo gibanja je bil glede romske manjšine dosežen majhen napredek. Določen napredek je bil sicer dosežen pri izvajanju akcijskega načrta za nastanitev, a le majhen napredek na področju zaposlovanja, zdravstvenega varstva in izobraževanja. V skladu s priporočili seminarja o vključevanju Romov, ki je potekal julija 2011, se je začel postopek revizije akcijskih načrtov za nastanitev, zaposlovanje in zdravstveno varstvo, da bi se bolj upoštevale potrebe romskega prebivalstva. Diskriminacija pri dostopu do zaposlovanja, zdravstvenega varstva in pravic do pokojnine ter počasno napredovanje razminiranja še naprej ovirajo trajnostno vračanje in lokalno vključevanje notranje razseljenih oseb in drugih ranljivih skupin. Težave varuha človekovih pravic v zvezi z razpoložljivimi finančnimi in človeškimi viri še vedno niso obravnavane. Postopki, ki jih državljani začnejo zaradi diskriminacije, so še vedno redki.

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

V zvezi z varnostjo dokumentov je bilo do marca 2012 skupaj izdanih 1 398 280 potnih listov in 1 517 873 osebnih izkaznic. Postopek izdajanja dokumentov poteka tekoče. Po izteku roka za zamenjavo starih potnih listov (27. februar 2012) so veljavni samo biometrični potni listi.

Februarja 2012 je bil na področju upravljanja meja ustanovljen nacionalni svet za strategijo integriranega upravljanja meja. Nacionalni svet je odgovoren za spremljanje in izvajanje strategije ter akcijskega načrta. Sestavljajo ga predstavniki ustreznih ministrstev in institucij, ki so vključeni v postopek izvajanja. Zaključila se je obnova devetih policijskih postaj za mejni nadzor, vendar še vedno niso povezane s centralno zbirko podatkov Ministrstva za notranje zadeve. Z Albanijo, Srbijo in Kosovom so bila ustanovljena skupna kontaktna središča za policijsko sodelovanje. Z mešanimi patruljami se z Albanijo, Bolgarijo in Kosovom realizirajo protokoli za skupne mejne patrulje.

Na področju azila je bil sprejet nacionalni program za vključitev za leto 2012, ki osebam, ki jim je bil dodeljen azil, zagotavlja državna sredstva za nastanitev. Povečale so se sprejemne zmogljivosti in človeški viri azilnega centra v Vizbegovu. Upravna zmogljivost in učinkovitost uprave na področju azila ostajata nezadostni ter ju je treba okrepiti. Azilni postopek je počasen, v zvezi s pospešitvijo zagotavljanja osebnih dokumentov prosilcem za azil ni bil dosežen nikakršen napredek, zagotavljanje tolmačenja pa ostaja ovira.

V zvezi z migracijami je bil pripravljen osnutek sekundarne zakonodaje, potrebne za polno delovanje nacionalne zbirke podatkov za tujce (ki vključuje podatke o azilu, migracijah in vizumih). Sprejet je bil nacionalni migracijski profil za leto 2011. Delujejo štirje migracijski centri, ki državljanom zagotavljajo informacije o zakoniti migraciji. Sporazum o ponovnem sprejemu z EU se izvaja brez težav. Začel je veljati sporazum o ponovnem sprejemu s Srbijo, podpisan pa je bil tudi s Črno goro.

Na področju boja proti organiziranemu kriminalu še niso bili ustanovljeni preiskovalni centri in sodna policija, ki so predvideni z zakonikom o kazenskem postopku. Za izvajanje akcijskega načrta za uveljavitev novega zakonika o kazenskem postopku so potrebna nadaljnja prizadevanja, zlasti v zvezi z usposabljanjem uslužbencev organov kazenskega pregona in tožilcev. V zvezi s pomanjkanjem osebja na centru za zatiranje organiziranega kriminala in hudih kaznivih dejanj pri Ministrstvu za notranje zadeve ni viden nikakršen napredek. Nacionalna zbirka kriminalističnih obveščevalnih podatkov, ki je odgovorna za zbiranje obveščevalnih podatkov, je še vedno v fazi razpisov, nacionalni usklajevalni center za boj proti organiziranemu kriminalu pa še ni bil ustanovljen. V boju proti organiziranemu kriminalu bi bilo treba okrepiti prizadevanja ustreznih organov kazenskega pregona (Ministrstva za notranje zadeve, državnega tožilstva, carinske uprave in finančne policije). Učinkovitost tožilcev ovira pomanjkanje neposrednega dostopa do zbirk podatkov. Na področju boja proti drogam je mogoče poročati o majhnem napredku. Količina drog, zaseženih na ozemlju države, ostaja majhna, okrepiti pa bi bilo treba zmogljivost človeških virov na oddelku za prepovedane droge pri Ministrstvu za notranje zadeve. Povečati je treba prizadevanja organov pregona pri odkrivanju in zaseganju drog.

Na področju čezmejnega organiziranega kriminala se nadaljuje mednarodno in regionalno sodelovanje. Operativni sporazum z Europolom je bil ratificiran.

Državna komisija za preprečevanje korupcije je decembra 2011 v zvezi z bojem proti korupciji sprejela nacionalne programe, in sicer za preprečevanje in zatiranje korupcije ter tudi za preprečevanje nasprotja interesov s spremljevalnim akcijskim načrtom za obdobje 2011–2015. Na področju preprečevanja korupcije so bile izvedene številne dejavnosti usposabljanja (za sodnike, tožilce, uslužbence organov kazenskega pregona in javne uslužbence). Državna komisija za preprečevanje korupcije je začela sistematično pregledovati prijave premoženjskega stanja. Po sprejetju sekundarne zakonodaje se je začelo pregledovanje izjav o nasprotju interesov, vendar je sistem nepopoln. Sistem za nadzor financiranja političnih strank in volilnih kampanj je treba okrepiti, da se zagotovi njegova preglednost in odgovornost. Še vedno je treba vzpostaviti rezultate na področju kaznivih dejanj korupcije na visoki ravni. Skrb še vedno vzbuja neodvisnost sodstva, kar vpliva na odločnost za boj proti korupciji.

Decembra 2011 je bil na področju temeljnih pravic sprejet akcijski načrt za vključevanje Romov in romskih beguncev. Vključuje ukrepe za nadaljnje izboljšanje dostopa romskega prebivalstva do zaposlovanja, izobraževanja, nastanitve in osebnih dokumentov. Ocena iz akcijskega načrta predvideva, da se zainteresirane strani sestanejo vsakih šest mesecev, prvo srečanje pa je potekalo februarja 2012. Zmogljivosti informacijskih centrov za Rome so se okrepile z nakupom nove tehnične opreme. Februarja 2012 je bil v soseski Topansko pole odprt deseti informacijski center za Rome. V zvezi z dostopom do izobraževanja je bila sprejeta odločitev, da se v občini Šuto Orizari zgradita dve šoli. Še naprej so se izvajali ukrepi za dodelitev štipendij romskim učencem in projekti za vključevanje romskih otrok v ustanove za predšolsko vzgojo. Izvedlo se je usposabljanje za romske zdravstvene mediatorje, od katerih jih bo 16 začelo delati v osmih občinah.

Črna gora

V zvezi z varnostjo dokumentov je bilo do 31. marca 2012 izdanih 313 109 biometričnih potnih listov in 444 023 osebnih izkaznic. Postopek poteka tekoče.

V zvezi z upravljanjem meja se je končala posodobitev dveh mejnih prehodov na meji s Srbijo (Dobrakovo, Dračenovac). Priskrbljeni in nameščeni so bili oprema za informacijsko tehnologijo in vozila za obmejno policijo na večjih mejnih prehodih, zagotovljeno pa je bilo tudi njihovo delovanje. Za vse ostale mejne prehode je bila izvedena podrobna analiza potreb in opredeljene so bile pomanjkljivosti v zvezi z opremo. Z dejavnostmi usposabljanja se je okrepila tudi zmogljivost obmejne policije.

Na področju migracij je bil vzpostavljen usklajevalni organ, ki nadzira izvajanje strategije za ponovno vključevanje oseb, ki so se vrnile v okviru sporazumov o ponovnem sprejemu, za obdobje 2011–2016. Sporazum o ponovnem sprejemu med EU in Črno goro se še naprej nemoteno izvaja. Vzpostavitev sprejemnega centra za izredne migrante se je končala.

Na področju azila sta bila sprejeta zakon o azilu in zakon o tujcih, vendar se pri izvajanju pojavljajo številni izzivi. Podrobneje bi bilo treba razjasniti pristojnosti ustreznih nacionalnih organov. Obravnavanje prošenj za azil se ni izboljšalo. Gradnja sprejemnega centra za prosilce za azil je končana.

Januarja 2012 je bil na področju boja proti organiziranemu kriminalu sprejet akcijski načrt za boj proti organiziranemu kriminalu, ki uvaja operativne ukrepe in kazalnike v skladu s prednostnimi nalogami, opredeljenimi v oceni nevarnosti na področju organiziranega kriminala (OCTA) iz leta 2011. Spremembe pravilnika o notranji organizaciji in opisu delovnih mest v policijski upravi, s katerimi je bilo uvedenih več specializiranih organizacijskih enot znotraj policije, so bile sprejete novembra 2011. Izboljšati je treba odnose med tožilstvom in službami policije, da se v preiskavah zagotovi vodilna vloga tožilca. Pomanjkanje neposrednega dostopa tožilcev do ustreznih zbirk podatkov in nezadostne zmogljivosti ovirajo učinkovito izvajanje zakonika o kazenskem postopku. Zmogljivosti organov kazenskega pregona pri izvajanju finančnih preiskav je treba okrepiti. Izboljšala se je zmogljivost za uporabo posebnih preiskovalnih sredstev (na ravni osebja in opreme). Kljub temu obstoječe časovne omejitve ovirajo njihovo učinkovito uporabo. Projekt obveščevalno vodene policijske dejavnosti je treba razširiti na vso državo, vzporedno pa bi bilo treba usposabljati policiste. Mednarodno in regionalno sodelovanje v boju proti čezmejnemu organiziranemu kriminalu je bilo učinkovito še naprej. Pristojnosti v zvezi z bojem proti drogam so se centralizirale na oddelek kriminalistične policije, njegove zmogljivosti pa so se okrepile s specializiranim usposabljanjem in nakupom opreme, ki se bo uporabljala v operacijah proti drogam. V šolah in na lokalni ravni so se izvedle dejavnosti v zvezi z ozaveščanjem o drogah. Na področju drog se je nadaljevalo tesno sodelovanje z Europolom, Interpolom, policijskimi organi držav članic EU in sosednjimi državami.

Na področju boja proti korupciji so bili sprejeti nadaljnji ukrepi za okrepitev pravnega okvira. Kljub temu je treba dodatno okrepiti in v pravnem okviru podrobneje določiti mehanizme za nadzor financiranja političnih strank in volilnih kampanj ter izvrševanje sankcij. Nadzorne mehanizme v javnih naročilih je treba okrepiti. Po začetku veljavnosti sprememb zakona o preprečevanju nasprotja interesov je vseh 36 poslancev, ki so bili tudi člani upravnih odborov podjetij v državni lasti, s teh položajev odstopilo, vseh 16 poslancev, ki so bili hkrati tudi na vodstvenih položajih (vključno z dvema županoma), pa se je eni od funkcij odpovedalo. Komisiji za preprečevanje nasprotja interesov primanjkujejo zmogljivosti za nadzor točnosti prijav premoženja in obresti iz premoženja javnih uslužbencev, kot tudi zmogljivosti za ugotavljanje nezakonitega prisvajanja premoženja, saj nima preiskovalnih pooblastil in dostopa do ustreznih zbirk podatkov. Število primerov korupcije, v katerih je bil odrejen zaseg premoženja, je še vedno zelo nizko. Pravne določbe o razširjeni zaplembi se doslej še niso uporabljale. Izvedle so se številne kampanje ozaveščanja za prijavo korupcije. Pristojnost nad Direktoratom za protikorupcijske pobude je prevzelo Ministrstvo za pravosodje. Vendar je treba nadgraditi njegove pristojnosti in okrepiti njegove zmogljivosti, da bo lahko uspešnejše usklajeval dejavnosti za preprečevanje korupcije.

Februarja 2012 so bili na področju temeljnih pravic imenovani člani sveta za varstvo pred diskriminacijo. V obdobju poročanja so bile uvedene dejavnosti v zvezi z ozaveščanjem. Kljub temu je treba s finančnimi sredstvi in imenovanjem novega osebja okrepiti zmogljivosti urada varuha človekovih pravic. Zakonodaja o statusu razseljenih oseb je napredovala in bi se morala razvijati še naprej. Aprila 2012 je bila skupaj z akcijskim načrtom sprejeta strategija za izboljšanje položaja Romov, Aškalov in Egipčanov. Nadaljevali so se projekti za njihovo socialno vključenost. Vendar so potrebna trajnostna prizadevanja za izboljšanje dostopa do ekonomskih in socialnih pravic razseljenih oseb ter Romov, Aškalov in Egipčanov. Nadaljnja prizadevanja so potrebna za zagotovitev trajnostnih življenjskih pogojev v naselju Konik.

Srbija

Na področju varnosti dokumentov se je nadaljeval postopek izdelovanja in izdajanja biometričnih potnih listov in varnih osebnih izkaznic. Srbski organi so med julijem 2008 in marcem 2012 izdali več kot 3,8 milijona biometričnih potnih listov in skoraj 3,5 milijona osebnih izkaznic. Za izdajanje biometričnih potnih listov in osebnih izkaznic osebam, ki prebivajo na Kosovu, je odgovoren poseben usklajevalni direktorat. Med novembrom 2011 in marcem 2012 je osebam, ki prebivajo na Kosovu, izdal 17 000 biometričnih potnih listov.

Srbija je na področju upravljanja meja nadaljevala z izvajanjem strategije integriranega upravljanja meja in akcijskega načrta. Vzpostavila je kontaktne točke za čezmejno sodelovanje z Bosno in Hercegovino ter Črno goro. Nadaljevala je z nadgrajevanjem objektov za video nadzor, s sosednjimi državami pa je izvedla skupne operacije na mejnih prehodih. Sistem zgodnjega opozarjanja za odkrivanje ponarejenih potnih listin deluje brez težav. Kljub temu je treba posodobiti strategijo integriranega upravljanja meja. Zagotoviti bo treba še popolno povezavo med vsemi mejnimi prehodi in osrednjo zbirko podatkov Ministrstva za notranje zadeve. Vzpostavitev več novih mejnih prehodov je obremenila sredstva, domača izmenjava podatkov in profilov tveganja, zlasti v boju proti trgovini z ljudmi, pa ostaja pomanjkljiva. Nadzor upravne meje s Kosovom ostaja velik izziv, izboljšati pa bi bilo treba tudi izmenjavo podatkov z misijo Evropske unije za krepitev pravne države EULEX. Srbija bi morala podpisati in izvajati tehnični protokol za izvajanje dogovorjenih sklepov dialoga med Beogradom in Prištino z dne 2. decembra 2011 v zvezi z integriranim upravljanjem meja.

Srbija ni napredovala na področju migracij. Zakonodajni okvir večinoma izpolnjuje standarde EU, vendar se še ne izvaja učinkovito. Prošnje še vedno začasno obravnava enota za azil obmejne policije, saj urad za podporo azilu, ki je predviden kot prvostopenjski organ, še ni bil uradno ustanovljen. Mandat komisije za azil, tj. drugostopenjskega organa, je potekel aprila 2012, nove člane pa je še treba izvoliti. Srbija ima dva sprejemna centra za prosilce za azil, vendar njuna zmogljivost ne zadostuje, da bi zagotovila storitve za vse prosilce za azil. Srbija bi morala izboljšati svoj azilni režim s hitro ustanovitvijo tretjega centra, pri čemer bi razvila sistem za obdelavo biometričnih podatkov prosilcev za azil in izboljšala pogoje za vključevanje prosilcev za azil. Sprejeti bi morala nadaljnje ukrepe, da bi svojo zakonodajo uskladila s pravnim redom EU na področju zakonite migracije, zlasti v zvezi s pravico do združitve družine, dolgoročnim prebivanjem in pogoji za sprejem študentov, ki so državljani tretjih držav. Nacionalna zbirka podatkov za preverjanje osebnih podatkov in prstnih odtisov prosilcev za azil še vedno ni na voljo. Ponovni sprejem med EU in Srbijo deluje brez težav.

Srbija je napredovala na področju boja proti organiziranemu kriminalu. Načrtujejo se številni zakonodajni predlogi, katerih namen je okrepiti zmogljivosti organov kazenskega pregona in izboljšati odvzem premoženjske koristi. Posebni tožilec za organizirani kriminal je v obdobju poročanja začel več odmevnih primerov, vendar zaplemba premoženja ostaja zmerna. Srbija izboljšuje sodelovanje z Europolom in Eurojustom ter se približuje podpisu operativnega sporazuma z Europolom. V zvezi s trgovino z ljudmi ostaja izvorna, tranzitna in ciljna država. Zakonodajni in institucionalni okvir za boj proti prometu s prepovedanimi drogami je vzpostavljen, vendar Srbija ostaja sestavni del poti prometa s prepovedanimi drogami na Zahodnem Balkanu. Za obravnavanje navedenih izzivov bodo potrebna stalna prizadevanja.

Na področju boja proti korupciji je bil dosežen majhen napredek. Srbija je v skladu z evropskimi standardi vzpostavila pravni in institucionalni okvir za boj proti korupciji, vključno z ustanovitvijo protikorupcijske agencije in oblikovanjem novega zakona o financiranju političnih strank. Minister za pravosodje je bil imenovan za protikorupcijskega koordinatorja. Vendar pa uvedba proaktivnega pristopa na podlagi obveščevalnih podatkov v boju proti korupciji kot tudi organiziranemu kriminalu še ni rešena. Organi še niso dokončno izdelali nacionalne protikorupcijske strategije za obdobje 2012–2017 in akcijskega načrta. Protikorupcijska agencija še mora pridobiti izkušnje na področju učinkovitega nadzora nad financiranjem političnih strank in izboljšati sodelovanje z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, da bo lahko učinkovito preiskovala prijave premoženja. Zaščita prijaviteljev se slabo izvaja. Zmogljivosti za izvajanje zapletenih finančnih preiskav ostajajo omejene, centraliziranega sistema kriminalističnih obveščevalnih podatkov ni, odvzem premoženjske koristi pa ostaja zmeren.

Srbija je dosegla omejen napredek na področju temeljnih pravic v zvezi s svobodo gibanja. Ministrstvo za notranje zadeve je sprožilo kampanjo za zaposlovanje uslužbencev iz manjšinskih skupnosti. Namen strategije in akcijskega načrta je izboljšati status Romov v Srbiji. Pogoji za osnovno izobraževanje, vpis v šole, vpis v registre prebivalstva in dostop do zdravstvenega varstva so se nekoliko izboljšali. Potrebna so resna nadaljnja prizadevanja, tudi v smislu finančnih virov, da bi izboljšali položaj in socialno-ekonomske razmere Romov, ki so še vedno najbolj ranljiva in ob rob družbe potisnjena manjšina. Dostop do trga dela ostaja poseben izziv.

IV.       Mehanizem za preprečevanje zlorabe liberalizacije vizumskega režima s strani državljanov iz držav Zahodnega Balkana: ocena izvajanja mehanizma

Podlaga za trenutno oceno so opozorilna poročila agencije FRONTEX, in sicer od 12. do 18. poročila, kot tudi poročila, ki so jih na zahtevo Komisije predložile države Zahodnega Balkana.

Kakor je določeno v prvem in drugem delovnem dokumentu služb Komisije iz leta 2011, ki sta navedena zgoraj, se nekatere države članice EU soočajo s sezonskimi valovi povečanega števila prosilcev za azil, kar je sledilo odločitvam s konca leta 2009 in leta 2010 o odobritvi potovanj brez vizumov za države Zahodnega Balkana[3].

Belgija, Nemčija, Luksemburg in Švedska so v obdobju poročanja ostale najbolj priljubljene ciljne države. Poleg tega se Švica od začetka leta 2012 sooča z večjim pritiskom na svoj azilni sistem, saj se je število prosilcev za azil, zlasti iz Srbije, bistveno povečalo. Švica je bila kot ena od pridruženih schengenskih držav povabljena, da se vključi v projektno skupino za mehanizem za spremljanje liberalizacije po odpravi vizumske obveznosti, h kateri je nato pristopila februarja 2012.

Sezonska narava prihoda prosilcev za azil iz držav Zahodnega Balkana je očitna tudi v prvi polovici leta 2012, čeprav je opazen tudi delen nov razvoj dogodkov. Opozorilna poročila agencije FRONTEX kažejo, da se je skupno število prosilcev za azil iz regij v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja zmanjšalo (januarja –31 %, februarja –20 %, marca –20 %, aprila –15 %), medtem ko se je maja nekoliko povečalo (+20 %). Vzrok za upad je zlasti bistveno zmanjšanje števila prosilcev za azil iz Srbije in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, ki sta še vedno prvi dve državi, iz katerih je sprejem prosilcev za azil največji. Razlog za nenadno povečanje v maju je bistveno povečanje, ki je sledilo znatnemu zmanjšanju števila prošenj za azil državljanov Albanije, ki so ga povzročile govorice in lažne informacije.

Vendar je več pojavov preprečilo pozitiven učinek sezonskega zmanjšanja, prikazanega v prvih štirih mesecih. Prvič, trend zmanjševanja ni enakomerno razporejen po vseh petih državah Zahodnega Balkana z režimom potovanj brez vizumov. Medtem ko se je število prosilcev za azil iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Srbije zmanjšalo ali ostalo nespremenjeno, se je število teh iz Albanije, Bosne in Hercegovine ter Črne gore v primerjavi z enakim obdobjem leta 2011 povečalo[4].

Drugič, v nekaterih državah članicah EU se je kljub začetnemu sezonskemu zmanjšanju število prosilcev za azil iz regije povečalo. Največje število je bilo zabeleženo v Belgiji (+20 % aprila), Luksemburgu (+31 % maja) in na Švedskem (+133 % maja). Poleg tega so se v nekaterih izvornih in ciljnih državah[5] pojavila večja nihanja, ki odstopajo od trenda.

Tudi letna primerjava števila prosilcev za azil iz regije kaže na zapoznelo sezonskost z manj izrazitim povečevanjem in zmanjševanjem. Tedensko povečanje v zadnjih dveh tednih v aprilu (+31 %) kaže, da se je nov val prošenj za azil v primerjavi z letom 2011 začel mesec in pol pozneje. Poleg tega je bil zapozneli zimski val leta 2011 za 30 % manjši od tistega iz leta 2010, kakor je navedeno v zadnjem delovnem dokumentu služb Komisije (december 2011). Ta pojav morda vpliva na raven trenutno opaznega začetnega spomladanskega/poletnega vala.

Najpogostejši razlogi za vložitev prošenj za azil so še naprej pomanjkljivo zdravstveno varstvo, brezposelnost in pomanjkljiv šolski sistem. Poleg tega se je vedno več prosilcev za azil na podlagi govoric odločilo, da zapustijo svojo izvorno državo, prejeli pa so tudi napačne informacije glede zaščite v okviru azila iz gospodarskih razlogov. Veleposlaništva držav članic EU v državah Zahodnega Balkana so v zvezi s slednjim okrepila svoja prizadevanja za razjasnitev namena in pogojev zaščite v okviru azila. Opozorilna poročila agencije FRONTEX so potrdila, da večina ljudi kot ciljno državo še naprej izbira iste države EU zaradi informacij, ki jih prejmejo od prijateljev in sorodnikov, ki so že potovali v te države. Večina se jih prav tako zaveda, da je odobritev njihovih prošenj za azil malo verjetna, vendar jih kljub temu vložijo.

Trajanje azilnih postopkov in z njimi povezana dolžina dovoljenega bivanja v določeni državi članici še vedno ostajata pomembna dejavnika, ki ju upošteva bodoči prosilec za azil, kar je eden od temeljnih razlogov za visoko število prošenj za azil, ki se pozneje ocenijo za neutemeljene.

Kakor je bilo omenjeno v prejšnjem delovnem dokumentu služb Komisije, zadevne države članice EU uvajajo posebne protiukrepe, npr. informativne kampanje, optimizacijo človeških virov, zaposlenih za obravnavanje prošenj za azil, skrajšanje povprečnega časa obravnave očitno neutemeljenih prošenj za azil in učinkovitejše pritožbene postopke. Zdi se, da so informacije o ukrepih vplivale na nekatere narodne skupine pri izbiri ciljnih držav.

Skupni profil prosilcev za azil je bil potrjen tudi v prvi polovici leta 2012. Večina prosilcev ostajajo osebe iz romske manjšine, ki se pogosto selijo s svojimi družinami. Stopnja izobrazbe romskega prebivalstva v regiji ostaja nizka, stopnja brezposelnosti pa je zelo visoka, kar prispeva k socialni izključenosti in slabšanju življenjskih pogojev.

Nadaljujejo se poskusi izogibanja azilnim postopkom in postopkom vračanja, kakor so določeni v prejšnjem delovnem dokumentu služb Komisije. Nekateri prosilci za azil pri prošnji za azil ne predložijo svojih biometričnih potnih listov, kar ovira njihovo identifikacijo.

Stopnja podelitve azila ostaja zelo nizka[6], kar, podobno kot v prejšnjih poročilih, kaže na neutemeljenost večine prošenj za azil. V nasprotju s prejšnjim obdobjem, ko je bilo število novih prošenj za azil večje od števila vrnitev, je od sredine januarja 2012 razmerje med številom novih prošenj za azil in številom vrnitev dokaj uravnoteženo.

Organi petih držav Zahodnega Balkana so na zahtevo Komisije nadaljevali z izvajanjem ukrepov za preprečevanje pojava, kot je podrobneje opisano v oddelku II zgoraj. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija je sprejela nov načrt (april–september 2012), ki se osredotoča zlasti na socialne in ekonomske ukrepe, katerih cilj je izboljšati življenjske pogoje ranljivih skupin, vključno z romsko manjšino.

Vsa posodobljena poročila o izvajanju akcijskih načrtov, namenjenih preprečevanju zlorabe režima potovanj brez vizumov, ki so jih predložile države Zahodnega Balkana, posebno pozornost še naprej namenjajo informativnim kampanjam. V državah so se delili plakati, brošure in zloženke, ki podrobneje pojasnjujejo obveznosti in pravice, izhajajoče iz režima potovanj na schengensko območje brez vizumov, zagotavljale pa so se tudi informacije o pravilih za dostop do trga dela EU. Države Zahodnega Balkana poročajo o tem, da se lokalne nevladne organizacije vedno bolj vključujejo v ta proces. Delegacije EU v regiji imajo v zvezi s tem še naprej pomembno vlogo.

Ukrepi za krepitev nadzora meja se še naprej izvajajo. Posebna pozornost je namenjena mejnim prehodom z veliko gostoto cestnega prometa. Vse države Zahodnega Balkana, katerih državljani ne potrebujejo vizuma, poročajo o dokaj velikem številu identificiranih oseb, ki so poskusile zapustiti svojo izvorno državo, ne da bi pri tem izpolnjevale pravne zahteve. Prav tako so se zaostrili ukrepi za okrepitev čezmejnega sodelovanja med sosednjimi državami.

Države Zahodnega Balkana so poročale tudi o nadaljevanju ukrepov v zvezi z nadzorom potovalnih agencij in prevoznih podjetij, ki so morda vključeni v posredovanje lažnih informacij državljanom o ugodnostih azila. Bosna in Hercegovina, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in Srbija še naprej usklajujejo ukrepe svojih organov pregona in ministrstev za promet, da bi preiskale morebitne nepravilnosti. Organi Bosne in Hercegovine so poročali o odvzemu licenc za opravljanje prevoza na podlagi nepravilnosti v zvezi s pravili mednarodnega prevoza oseb, več primerov pa je v fazi preiskave.

Izvajajo se spremembe pravnega okvira v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, ki uvajajo novo kaznivo dejanje, in sicer omogočanje zlorabe režima potovanj brez vizumov, kakor je navedeno v prejšnjem delovnem dokumentu služb Komisije (december 2011).

Na seminarjih, ki jih je izvedla Komisija, so bili z vsako državo dogovorjeni dolgoročni ukrepi za boljše vključevanje romske manjšine, zlasti o izboljšanju stanovanjskih razmer ter dostopa do zdravstvenega varstva, izobraževanja in zaposlitve. Njihovo uspešno in stalno izvajanje je zelo pomembno za obravnavanje pojava neutemeljenih prošenj za azil (glej tudi analizo držav v oddelku III). Evropska komisija je v sodelovanju z ustreznimi organi leta 2011 v regiji organizirala več „seminarjev o romski problematiki“, da bi pregledala in našla rešitve za izzive, s katerimi se sooča romska skupnost. Na splošno so horizontalne ugotovitve pokazale pomembno vrzel med ustrezno zakonodajo in politikami, ki trenutno veljajo, ter njihovim ustreznim izvajanjem na kraju samem. Seminarji so privedli do številnih operativnih sklepnih ugotovitev na ključnih področjih, kot so: vpis v registre prebivalstva, izobraževanje, zaposlovanje, socialno varstvo in varovanje zdravja, nastanitev ter svoboda gibanja. Za leto 2012 so predvideni nadaljnji sestanki o izvajanju sklepnih ugotovitev, ki so bile sprejete v sodelovanju z organi. Poleg tega bo uspešen zaključek sarajevskega procesa pomembno prispeval k vračanju oziroma vključevanju najbolj ogroženih beguncev in notranje razseljenih oseb v lokalno skupnost.

Dodatna prizadevanja so bila izvedena za vključevanje vrnjenih oseb[7]. Srbija je nadaljevala z izvajanjem strategije za ponovno vključevanje in poročala o projektu za razvoj zbirke podatkov, ki sledi dostopu vrnjenih oseb do javnih služb. Trije sprejemni centri v Srbiji sprejemajo vrnjene osebe. Informativna knjižica o vračanju je bila prevedena v več jezikov. Kljub temu finančna sredstva za ponovno vključevanje za vseh pet držav Zahodnega Balkana, katerih državljani ne potrebujejo vizuma, ostajajo nezadostna, dostop vrnjenih oseb do delovnih mest, izobraževanja, usposabljanja in priznanih kvalifikacij pa ostaja omejen.

Evropski parlament in Svet trenutno razpravljata o zakonodajnih predlogih, ki so med drugim usmerjeni k omejevanju zlorabe azilnega sistema v državah članicah EU in preprečevanju „kupovanja azila“. Poleg tega je bil decembra 2011 sprejet predlog direktive o zahtevanih pogojih. Delo v zvezi z drugimi instrumenti se nadaljuje.

Sozakonodajalca sta na zadnji stopnji razprav o predlogu Komisije za spremembo Uredbe št. 539/2001 (ki navaja tretje države, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in države, katerih državljani so oproščeni te zahteve)[8]. Ta predlog med drugim predvideva zaščitno klavzulo, ki bo omogočila začasno prekinitev odprave vizumske obveznosti za tretjo državo, katere državljani so oproščeni vizumske obveznosti, v primeru nujnih razmer, ko je potreben hiter odziv za rešitev težav, s katerimi se sooča ena ali več držav članic. Tak mehanizem bi bil skrajni ukrep in se lahko uporabi za katero koli tretjo državo, ki je oproščena vizumske obveznosti.

V.        Nadaljnji koraki in konkretni ukrepi

Komisija meni, da trenutno veljaven mehanizem za spremljanje liberalizacije po odpravi vizumske obveznosti še naprej učinkovito deluje ter zagotavlja potrebna orodja za nadziranje stalnega izvajanja meril za liberalizacijo vizumskega režima s strani držav Zahodnega Balkana in migracijskih tokov med temi državami in Unijo. Mehanizem opozarjanja lahko pomaga vsem, ki v EU sprejemajo odločitve, vključno s Komisijo, pri razumevanju narave trenutnega pojava, oceni njegovega razvoja ter pripravi za morebitne bodoče ukrepe in odločitve.

Mehanizem opozarjanja agencije FRONTEX je nujno potreben za to, da Komisiji in državam članicam omogoči nadaljnje učinkovito spremljanje položaja ter migracijskih tokov med Zahodnim Balkanom in Unijo. Zato bi bilo treba nadaljevati z izvajanjem mehanizma opozarjanja. V začetku leta 2013 bo izvedena ocena v zvezi z nadaljnjim podaljšanjem izvajanja.

Na podlagi spremljanja v zadnjih šestih mesecih in v primerjavi z delovnim dokumentom služb Komisije iz decembra 2011 je mogoče izpeljati naslednje sklepne ugotovitve:

Velika večina potnikov iz držav Zahodnega Balkana z brezvizumskim režimom je še naprej dobronamernih potnikov in tako dejanski namen liberalizacije vizumskega režima (tj. olajšati medosebne stike, krepiti poslovne priložnosti in kulturne izmenjave ter ljudem iz regije omogočiti, da se bolj seznanijo z EU) ostaja zadovoljiv.

Še naprej so se izvajale reforme, h katerim so se države Zahodnega Balkana zavezale na področju, ki ga obsegajo časovni načrti za liberalizacijo vizumskega režima. Vendar so v nekaterih primerih potrebna okrepljena prizadevanja, da se zagotovi popolna trajnost in nepovratnost reform.

Raven dvostranskega sodelovanja in izvajanja sporazumov EU o ponovnem sprejemu z državami Zahodnega Balkana ostaja pozitivna.

Pojav zlorabe liberalizacije vizumskega režima se je razvil v smislu sezonskosti in geografskega obsega. Skupno število prosilcev za azil iz držav Zahodnega Balkana se je na globalni ravni zmanjšalo v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja iz leta 2011. Vendar primerjava za vsako leto posebej kaže povečanje števila prosilcev za azil v nesezonskem obdobju. Ta razvoj dogodkov, skupaj z zmanjšanjem v sezoni, kakor je navedeno v prejšnjem delovnem dokumentu služb Komisije, kaže na zapoznele in šibkejše sezonske trende. Poleg tega trendi, zaznani v zvezi s posameznimi izvornimi in ciljnimi državami, določajo nihanja, ki niso skladna z globalnim trendom. Že drugo leto zapored se je pojav razširil v geografskem smislu.

Nizka raven vključevanja lokalnih skupnosti, zlasti romskega rodu, ostaja spodbujevalni dejavnik za veliko večino neutemeljenih prošenj za azil. Glavni razlogi za odhod ostajajo gospodarski, kar temelji na pričakovanih finančnih prednostih, ki so v nekaterih državah članicah EU povezane s prošnjami za azil.

Države Zahodnega Balkana si še naprej odločno prizadevajo za iskanje rešitev za sedanje težave, nekateri uvedeni ukrepi pa so že privedli do pozitivnih rezultatov. Vendar večja geografska razsežnost in naraščajoče število dobro organiziranih skupin prosilcev za azil romskega rodu zahtevata bolj ciljno in k rezultatom usmerjeno ukrepanje.

Na podlagi navedenih sklepnih ugotovitev ter posvetovanj in izmenjave najboljših praks, ki so se v zadnjih mesecih izvedli v okviru sodelovanja Komisije, držav Zahodnega Balkana in zadevnih držav članic EU, so naslednji ukrepi še vedno potrebni:

(1) Prvič, z organi držav Zahodnega Balkana bi se moralo nadaljevati okrepljeno sodelovanje, kar bo pomagalo pri premagovanju in, če je to mogoče, predvidevanju težkih razmer, s katerimi se soočajo nekatere države članice EU. Navedeno sodelovanje je še zlasti pomembno glede na nasprotujoče si trende nekaterih izvornih in nekaterih ciljnih držav. Sodelovanje bi moralo temeljiti na redni izmenjavi informacij med Komisijo, zadevnimi državami članicami EU in državami regije v skladu z zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo.

(2) Drugič, okrepiti je treba prizadevanja v zvezi s preiskovanjem posrednikov, kot so potovalne agencije, prevozna podjetja ipd.

(3) Tretjič, nadalje bi bilo treba povečati prizadevanja za okrepitev kontrol ob izstopu (v državah Zahodnega Balkana) in kontrol ob vstopu (na mejah EU). Pri tem bi morale države članice EU, ki so neposredno odgovorne za upravljanje zunanjih meja EU, temu pojavu še naprej namenjati posebno pozornost v skladu s schengenskim pravnim redom ter v tesnem sodelovanju z državami Zahodnega Balkana, ciljnimi državami članicami EU in agencijo FRONTEX.

(4) Poleg tega bodo poglobljene stalne, ciljno usmerjene kampanje obveščanja in ozaveščanja, katerih cilj je podrobneje pojasniti pravice in obveznosti, ki izhajajo iz režima potovanj brez vizumov, vključno z informacijami o pravilih za dostop do trga dela EU in o odgovornosti za kakršno koli zlorabo pravic v okviru navedenega režima.

(5) Pomoč manjšinam, zlasti romskim skupnostim, bi bilo treba bistveno okrepiti in bolj ciljno usmeriti v izvornih državah. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zvišanju ravni vpisa romskih otrok v šole ter stopnje zaposlenosti. Navedeno bi moralo vključevati izvajanje nacionalnih strategij in pomoč organov zadevnih držav ter bi moralo biti podprto z razpoložljivo pomočjo EU in dvostransko pomočjo držav članic EU. Komisija je pripravljena dodatno okrepiti pomoč, zagotovljeno v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (IPA), vključno s programom za tehnično pomoč in izmenjavo informacij (TAIEX).

[1]               Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 81, 21.3.2001, str. 1).

[2]               SEC(2011) 695 final in SEC(2011) 1570 final.

*               To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

[3]               Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Črna gora in Srbija leta 2009, Albanija ter Bosna in Hercegovina pa leta 2010.

[4]               Primerjalni statistični podatki za maj 2012 v primerjavi z majem 2011: Albanija (+725 %), Bosna in Hercegovina (+14 %), Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (–48 %), Črna gora (+77 %), Srbija (–13 %).

[5]               Močno povečanje števila prošenj za azil, ki odstopa od trenda, je bilo evidentirano pri albanskih državljanih v Luksemburgu (+275 % februarja in +233 % marca) in na Švedskem (+268 % aprila in +413 % maja), državljanih Bosne in Hercegovine v Luksemburgu (+1600 % aprila), državljanih Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v Luksemburgu (+480 % maja) ter državljanih Črne gore v Nemčiji (+750 % januarja) in Švici (+200 % maja).

[6]               „Stopnja podelitve“ je bila izračunana kot delež ugoditvenih odločb (s katerimi se podeljuje status begunca ali subsidiarne zaščite (Direktiva 2004/83) ali humanitarni status (notranje pravo)) glede na skupno število odločb v postopkih na prvi stopnji. Skupno število odločb vključuje ugoditvene odločbe in odločbe o zavrnitvi.

[7]               Od novembra 2011 do marca 2012 se je v Srbijo vrnilo 2 400 srbskih državljanov. V Albanijo se je med novembrom 2011 in marcem 2012 vrnilo 2 400 albanskih državljanov. Leta 2011 se je vrnilo 983 državljanov Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije. Od januarja 2011 do aprila 2012 se je vrnilo 234 črnogorskih državljanov.

[8]               COM(2011) 290.