52012DC0368

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o prizadevanjih držav članic v letu 2010, da bi dosegle trajnostno ravnovesje med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi

1.           Uvod

Države članice morajo Komisiji vsako leto do 1. maja predložiti poročilo o svojih prizadevanjih v preteklem letu, da bi dosegle trajnostno ravnovesje med zmogljivostjo flote in razpoložljivimi ribolovnimi možnostmi. Komisija je na podlagi teh poročil in podatkov iz registra ribolovne flote EU pripravila povzetek za leto 2010 in ga predložila Znanstvenemu, tehničnemu in gospodarskemu odboru za ribištvo (STECF) ter Odboru za ribištvo in ribogojstvo. Komisija v tem poročilu Svetu in Evropskemu parlamentu predstavlja navedeni povzetek poročil držav članic ter tehnično prilogo in mnenja navedenih odborov.

Žal je vrednost teh poročil za oceno zmogljivosti v državah članicah še vedno omejena. Računsko sodišče je ugotovilo, da pravila za poročanje držav članic niso ustrezna in jasna, ter meni, da je to eden od razlogov za nepopolno in neustrezno poročanje večine držav članic, posledično pa je nemogoče oblikovati zaključke o presežni ribolovni zmogljivosti. Komisija soglaša s temi zaključki ter bo do reforme skupne ribiške politike še naprej sodelovala s STECF in državami članicami, da nadalje razvije obstoječe smernice služb Komisije o zmogljivosti ter zagotovi večjo jasnost zahtevanih informacij in sestave poročanja.

2.           Povzetek poročil držav članic

Povzetki v nadaljevanju temeljijo na poročilih, ki so jih predložile države članice[1]. Povzemajo ocene ravnovesja med velikostjo njihove flote in njej dodeljenimi viri, ki so jih izvedle same države članice. Komisija je državam članicam predlagala, naj za oceno ravnovesja med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi uporabijo smernice služb Komisije, pripravljene na podlagi nasveta STECF. Ob kakršni koli omembi so navedene kot „smernice“.

2.1         Belgija

Smernice so bile v poročilu upoštevane za dva segmenta ribiških ladij z vlečno mrežo z gredjo. Povprečna vrednost biološkega kazalnika za morske plošče in morske liste je bila sprejemljiva. Izkoriščenost zmogljivosti je bila med 80 % in 90 %. Donosnost naložb za leto 2009 je kazala negativne vrednosti, vendar je lahko razlog za to nova metoda izračuna. Ekvivalent polnega delovnega časa[2] se še naprej manjša, medtem ko so se plače nekoliko izboljšale v segmentu plovil, dolgih od 24 do 40 m, in znižale v segmentu plovil, dolgih od 12 do 24 m.

Leta 2010 sta bili dve plovili delno umaknjeni iz obratovanja. Glavni dosežek v letu je bila izvedba programa naložb v ribiška plovila v okviru Evropskega sklada za ribištvo, vključno z naložbami v ribiška plovila, ki izboljšujejo energetsko učinkovitost.

2.2         Bolgarija

V poročilu so bile upoštevane smernice. Bolgarija ugotavlja, da so staleži rib in flota domnevno v ravnovesju. V zvezi s plovili, krajšimi od 12 metrov, želi Bolgarija izboljšati ravnovesje z ukrepi za razrez in posodobitev. Zmogljivost bolgarske ribolovne flote se je v letu 2010 povečala za 3,0 % v smislu tonaže in za 5,1 % v smislu moči. Število plovil se je povečalo za 134 (6,1 %). Leta 2010 se je v primerjavi z letom 2009 povečalo tudi število ribolovnih dni zaradi odločitve uprave, da nadomesti neaktivna plovila, s čimer so priložnost dobili lastniki novih plovil. Leta 2010 je bilo skupno neaktivnih 1 311 plovil (56 % vseh plovil).

2.3         Danska

Smernice so bile upoštevane za 11 segmentov flote. Analiza je pokazala, da je stanje stabilno in da fizična zmogljivost dolgoročno ni znatno presežena. Vendar je zmogljivost v segmentih majhnih plovil presežena, kadar so vključena pasivna plovila. Gospodarski kazalniki kažejo povečevanje presežne zmogljivosti v gospodarskem smislu. Zaradi prenosljivosti kvot se je zmanjšalo število komercialnih plovil.

Leta 2010 se je zmogljivost danske ribolovne flote zmanjšala za 9,5 % v BT, 9,4 % v kW in 3,1 % v številu polovil. Zmanjšanje je bilo mogoče opaziti predvsem v segmentu plovil, dolgih od 12 do 24 m. Flota sodi v načrt za obnovo staležev trske v Severnem in Baltskem morju. V obdobju 2009–2010 je bil ribolovni napor v Severnem morju sorazmerno stabilen, v Baltskem morju pa se je zmanjšal za 16 %.

2.4         Nemčija

V poročilu je pojasnjeno ravnovesje na podlagi kvalitativnega biološkega pristopa, pri čemer ni bila sprejeta uradna odločitev o statusu. Kazalniki ravnovesja niso ocenjeni. Kvalitativni pristop domneva, da so flote večinoma uravnotežene z ribolovnimi možnostmi, vendar se ne sklicuje na razpoložljiv in uporabljen napor. Na dan 31. decembra 2010 je bilo v registru flote 1 674 plovil, 67 219 BT in 158 385 kW. Med letom se je število plovil skupno zmanjšalo za 93. Večina zmanjšanja je bila dosežena z odstranitvijo plovil iz malih priobalnih flot. Zmogljivosti segmenta plovil, daljših do 12 m, s pasivno opremo in segmenta ribiških ladij z vlečno mrežo z gredjo (seznama I in II) sta se v glavnem zmanjšali zaradi slabega stanja staležev sleda.

2.5         Estonija

V poročilu so bile upoštevane smernice. Izkoriščenost zmogljivosti je majhna za plovila z vlečnimi mrežami v Baltskem morju, čeprav se je povečala s 60 na 70 %, medtem ko se je število vključenih plovil zmanjšalo. Vrednost izkoriščenosti zmogljivosti za plovila za odprto morje je sprejemljiva. Donosnost naložb je pozitivna za baltska plovila z vlečnimi mrežami in plovila za odprto morje, vendar je negativna za mala plovila (z dolžino manj kot 12 metrov). Po mnenju estonskega pomorskega inštituta sta bili zmogljivost segmenta baltskih plovil z vlečnimi mrežami in zmogljivost plovil za odprto morje nižji od optimalne zmogljivosti. V obeh primerih se ti nanašata samo na aktivne flote.

V letu 2010 se je zmogljivost segmenta baltskih plovil z vlečnimi mrežami zmanjšal za 10 % v kW in 2 % v BT; pet plovil je zapustilo floto z javno pomočjo. Zmogljivost segmenta plovil za odprto morje se je povečala za 7 %.

2.6         Grčija

Poročilo ni vključevalo izračuna kazalnikov, predlaganih v smernicah. Navedba tehničnih in bioloških kazalnikov v poročilu ni bila mogoča, ker program zbiranja podatkov o nacionalnem ribištvu ni bil izveden. Vendar je na podlagi podatkov o ulovu in ribolovnem naporu, ki so bili zbrani v okviru drugih programov, v poročilu ugotovljeno, da so ribolovne dejavnosti in stanje bioloških staležev v primerjavi s prejšnjim letom nespremenjeni. Leta 2010 nobeno ribiško plovilo ni zapustilo flote z javno pomočjo. Plovila, umaknjena iz flote, so bila večinoma mala priobalna ribiška plovila. V letu 2010 se je ribolovna flota zmanjšala za 100 plovil (0,6 %), ribolovna zmogljivost pa se je zmanjšala za 0,08 % v kW, vendar se je povečala za 0,1 % v BT.

2.7         Španija

Smernice so bile delno uporabljene za nekatere segmente flote zaradi težav z dostopnostjo podatkov in raznolikosti španske flote. Edini uporabljeni kazalnik je bil ulov na enoto napora. V poročilo niso bile vključene nobene ugotovitve o ravnovesju med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi. Poročilo vsebuje opis segmenta različnih flot in posebnih ribolovnih dovoljenj, ki sestavljajo špansko floto, razvrščenega po kategorijah glede na področje delovanja, uporabljeno ribolovno opremo in ciljne vrste.

Med letoma 2009 in 2010 se je zmogljivost flote zmanjšala za 274 plovil (2,46 %), za 5,6 % v smislu tonaže in 4,5 % v smislu moči. Vendar razmerje med tem zmanjšanjem zmogljivosti in načrti za prilagajanje ribolovnega napora v zvezi s špansko floto ni bilo zadostno opredeljeno.

2.8         Francija

V francoskem poročilu niso bile upoštevane smernice; namesto tega je Francija raje uporabila štiri nadomestne kazalnike. V poročilu je na podlagi trenda zmogljivosti flote in stopnje porabe kvote ugotovljeno, da večina francoskega ribištva kaže ravnovesje med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi. Zmogljivost francoske celinske flote se še naprej manjša in se je med 31. decembrom 2006 in 31. decembrom 2010 zmanjšala za približno 20 % v smislu moči in števila plovil. V istem obdobju se je flota na odprtem morju, registrirana v najbolj oddaljenih francoskih regijah, zmanjšala za 10 %, medtem ko se je velikost malih flot v teh regijah povečala za 30 %. Poročilo vsebuje seznam vseh ureditev s posebnim ribolovnim dovoljenjem in glavnih vrst, za katere veljajo omejitve kvote ali napora, vendar je nezadostno opredelilo razmerje med temi ureditvami in zmanjševanjem ribolovne zmogljivosti.

2.9         Irska

V irskem poročilu smernice niso bile upoštevane, pri čemer niti ni bila vključena ocena ravnovesja med zmogljivostjo flote in ribolovnimi možnostmi. Flota je razdeljena na pet segmentov. Najpomembnejša sta segment pelagičnega ribolova, ki je sestavljen iz 23 plovil s pelagičnimi vlečnimi mrežami, in polivalentni segment, ki zajema večino flote. V poročilu je navedeno, da je veliko ciljnih staležev zunaj varnih bioloških meja, kar dokazuje tudi zmanjšanje kvot in iztovorov. Za irsko floto veljata shema zmanjšanja ribolovnega napora, sprejeta v okviru Priloge II k Uredbi o TAC in kvotah, ter režim zahodnih vodá, vendar je imela irska uprava težave pri oceni učinka shem zmanjšanja napora na zmogljivost flote.

2.10       Italija

V italijanskem poročilu so bile smernice upoštevane. Kazalniki so bili izračunani na podlagi podatkov iz leta 2010. Edini uporabljeni biološki kazalnik je bil ulov na enoto napora. Njegova vrednost se je leta 2010 v primerjavi z letom 2009 nekoliko zmanjšala, predvsem zaradi segmenta plovila z vlečnimi mrežami, vendar se je kljub temu izboljšala za mala plovila, plovila s potegalkami in plovila z mrežami. Izkoriščenost zmogljivosti je bila manjša kot leta 2009. Povprečna številka za celotno floto znaša samo 54 %, čeprav vrednosti plovil z vlečnimi mrežami, ribiških ladij z vlečno mrežo z gredjo in plovil s potegalkami znašajo več kot 70 %. Gospodarski kazalniki kažejo negativne vrednosti za večja plovila z vlečnimi mrežami in plovila s potegalkami. Na splošno se je ravnovesje med floto in ribolovnimi možnostmi v letu 2010 poslabšalo.

V letu 2010 se je zmogljivost italijanske flote zmanjšala za približno 4 % v smislu tonaže in 3,2 % v smislu moči, medtem ko se je število polovil zmanjšalo za samo 0,5 %.

2.11       Ciper

V poročilu so bile upoštevane smernice. Obstajajo znaki presežne zmogljivosti za plovila z vlečno mrežo za pridnene vrste. Njihov ulov na enoto napora in prihodek sta se zmanjšala, in čeprav so v celoti izkoriščena, spadajo v dolgo zaključeno obdobje ribolova. V zvezi z malo floto razmeroma stabilen ulov na enoto ribolovnega napora skupaj z majhno izkoriščenostjo in upadajočim dohodkom kaže na preseženo zmogljivost. Segment flote plovil, ki uporabljajo polivalentna pasivna orodja (12–24 m), je kljub premajhni izkoriščenosti pokazal povečanje ulova na enoto napora in prihodka; umik plovil v okviru sheme za prilagoditev flote kaže, da bi bila lahko od leta 2010 zmogljivost v ravnovesju z ribolovnimi možnostmi.

V obdobju 2009–2010 se je ribolovna flota zmanjšala za 21,4 % v BT, 11,4 % v kW in 13,4 % v številu polovil. Leta 2010 je izvedba večletnega načrta za obnovo staležev tuna povzročila zmanjšanje flote za lov s parangali, ki lovi to vrsto, za 44 % v BT in 58 % v kW.

2.12       Latvija

V poročilu so bile upoštevane smernice. Izračunani biološki kazalniki kažejo, da je raven ribolova trajnostna ali skoraj trajnostna. Gospodarski kazalnik (trenutni prihodek, deljen s pragom dobička) za leto 2009 kaže donosno dejavnost za vse segmente in družbeni kazalniki kažejo gospodarsko pomembnost ribiškega sektorja za prebivalstvo. Vrednosti izkoriščenost zmogljivosti so nizke, in sicer manj kot 70 % za vse segmente, vendar se to ne obravnava kot znak strukturnega neravnovesja. V poročilu je na podlagi tega ugotovljeno, da bi se zaradi nadaljnjega zmanjševanja zmogljivosti izboljšalo ravnovesje med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi.

V letu 2010 se je zmogljivost flote zmanjšala za 424 BT (1,0 %), za 1 002 kW (1,6 %) in za 8 plovil (1,0 %).

2.13       Litva

V poročilu smernice niso bile upoštevane, pri čemer niti ni bila vključena ocena ravnovesja med zmogljivostjo flote in ribolovnimi možnostmi. Litva navaja, da mora ribolovna flota ob doseganju takega ravnovesja obdržati zadostno skupno zmogljivost, da bo lahko uporabila kvote, ki so ji bile dodeljene. Izkoriščenost kvot za mala plovila je bila razmeroma nizka.

Zmogljivost litovske ribolovne flote se je leta 2010 zmanjšala za 3 325 BT (6,75 %), za 1 990 kW (3,53 %) in za 22 plovil (11,4 %), pri čemer je večina te zmogljivosti izhajala iz flote dolge plovbe. Ribolovna flota Litve se je zmanjšala pred začetkom veljavnosti večletnega načrta upravljanja za staleže trske za Baltik, zato ta načrt ni imel nobenega vpliva na zmanjšanje flote.

2.14       Malta

V poročilu so bile upoštevane smernice. Ugotovljeno je, da je položaj virov, ki jih izkorišča malteška ribolovna flota, tak, da zmanjšanje ribolovne zmogljivosti ni potrebno. Tehnični kazalnik kaže, da je izkoriščenost flote majhna in da se uporablja manj kot polovica trenutne malteške flote. Vrednost biološkega kazalnika je visoka za floto z vlečnimi mrežami. V poročilu je navedeno, da je celotna pomembnost tega rezultata majhna, ker so za izvedbo analitičnih ocen staležev na razpolago nezadostni podatki. V zvezi z družbenim kazalnikom se v letu 2009 kot trajnosten obravnava samo en segment.

V letu 2010 je 8 ribiških plovil prenehalo z ribolovnimi dejavnostmi prek sheme pomoči za stalno ukinitev. Za malteško floto se ni uporabila nobena shema prilagoditve ribolovnega napora.

2.15       Nizozemska

Smernice so bile upoštevane za segment ribiških ladij z vlečno mrežo z gredjo in segment zamrzovalnih plovil s pelagično vlečno mrežo. Vrednost tehničnega kazalnika se je bistveno povečala za sektor ribiških ladij z vlečno mrežo z gredjo, in sicer z 0,67 leta 2009 na 0,89 leta 2010. Vrednost bi znašala 0,7, če bi bilo izračunano teoretično največje število dni, kar bi kazalo presežno zmogljivost flote, ker bi bila kvota dosežena z manj plovili. Biološki kazalnik je še vedno večji od 1, vendar se leta 2011 pričakuje izboljšanje.

Sektor bokoplut je leta 2009 dosegel boljše gospodarske rezultate zaradi znižanih cen nafte. Kazalnik bruto dodane vrednosti za floto za ulov pelagičnih vrst kaže močno zmanjšanje, ki so ga povzročile visoke cene goriva, zmanjšana kvota in znižane cene rib.

Leta 2010 se je število plovil povečalo za 1,8 %, vendar se je zmogljivost zmanjšala za 2 % v kW in 5 % v BT.

2.16       Poljska

V poročilu so bile upoštevane smernice. V poročilu je ugotovljeno, da je raven ribolovne zmogljivosti varna za plovila, ki so krajša od 10 metrov, in za plovila, dolga od 12 do 18 metrov, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže. V zvezi z drugimi segmenti obstaja tveganje neuravnotežene ribolovne zmogljivosti. Leta 2008 je bila smrtnost teh staležev v podobmočjih 22–24 višja od ciljne smrtnosti. Nobeden od segmentov flote ni dosegel dobrih rezultatov pri uporabljenih kazalnikih gospodarske zmogljivosti. V večini segmentov flote, razen v segmentu plovil za ulov pelagičnih vrst, so plače nižje od povprečne ravni plačila v nacionalnem gospodarstvu. Dodana vrednost, ki jo je leta 2008 ustvarila baltska ribiška industrija, je znašala 5,3 ‰ BND.

V letu 2010 je bilo 18 plovil umaknjenih iz obratovanja z javno pomočjo, kar je v ribolovni zmogljivosti poljske flote povzročilo trajno zmanjšanje za 1 528 BT in 4 379 kW.

2.17       Portugalska

Smernice so bile upoštevane v poročilu, v katerem je ugotovljeno, da je lahko delovanje flote trajnostno tako z biološkega kot z gospodarskega vidika. Kazalniki kažejo majhno izkoriščenost zmogljivosti za malo floto in nizko donosnost za plovila z vlečnimi mrežami, ki so daljša od 24 m. Razmerje med ulovom in biomaso je bilo uporabljeno kot biološki kazalnik za dve vrsti, tj. sardele in osliča.

V letu 2010 se je skupna zmogljivost flote zmanjšala za 2,4 % in 2 % v smislu tonaže oziroma moči. Zmogljivost segmenta priobalnih plovil z vlečnimi mrežami se je zmanjšala za več kot 8 %, medtem ko se je zmogljivost na Madeiri povečala. Portugalska je izvedla sedem shem prilagoditve ribolovnega napora, zaradi česar je 35 ribiških plovil leta 2010 z javno pomočjo prenehalo z ribolovnimi dejavnostmi.

2.18       Romunija

V romunskem poročilu smernice niso bile upoštevane, čeprav so bili navedeni gospodarski podatki. Leta 2010 je bilo od 522 plovil v registru flote aktivnih samo 380 plovil. Ulov papalina (28,4 tone) ostaja veliko manjši od dodeljene kvote (12 750 ton), flota pa je stara in v slabem tehničnem stanju. Zato je v poročilu ugotovljeno, da med zmogljivostjo in staleži rib ni neravnovesja. Poleg tega prepoved ribolova s pridnenimi vlečnimi mrežami podpira mnenje, da je delovanje flote z biološkega vidika trajnostno.

V letu 2010 se je zmogljivost flote zmanjšala za 35,4 % v smislu BT. Romunija je registrirala 46 plovil (396 BT in 2 979 kW) na podlagi upravne odločitve, sprejete pred pristopom, 9 plovil s skupno zmogljivostjo 565 BT in 1 500 kW pa je floto zapustilo z javno pomočjo. Romunija želi ohraniti minimalno raven svoje ribolovne flote („minimum vitalis“), ki je ocenjena na 12–13 sodobnih ribiških plovil.

2.19       Slovenija

V poročilu so bile upoštevane smernice. Ulov na enoto napora za sardona kaže zmanjševanje, medtem ko ta vrednost za sardelo kaže povečevanje. Negativen trend ulova na enoto napora za večino ciljnih vrst je bil ugotovljen za ribiška plovila, ki uporabljajo nastavljene zabodne mreže in pridnene vlečne mreže s širilkami.

Presežna zmogljivost slovenske ribolovne flote je razvidna iz tehničnega kazalnika z vrednostmi, nižjimi od 70 %. Poleg tega je analiza pokazala, da je ribolovni napor za zabodne mreže, trislojne mreže in pridnene vlečne mreže s širilkami previsok.

Leta 2010 ni bilo nobenih sprememb v slovenski ribolovni floti. Slovenija namerava izvesti ukrepe za omejitve ribolovnega napora, možnost za zmanjšanje števila plovil z zagotavljanjem javne pomoči za razrez in možnost za trajen ali začasen umik iz ribolovne flote.

2.20       Finska

V poročilu smernice niso bile uporabljene, vendar je ugotovljeno, da se lahko flota šteje, da je v sprejemljivem ravnovesju z ribolovnimi možnostmi. Izkoriščenost kvote je sorazmerno majhna za vse vrste, razen za papalina in trsko. Pelagični ribolov se obravnava kot v celoti izkoriščen, zato ni bilo dovoljeno nobeno povečanje zmogljivosti za plovila, daljša od 12 metrov.

V letu 2010 se je skupna zmogljivost flote nekoliko povečala, in sicer za 143 BT in 440 kW. Do tega povečanja je prišlo v malem priobalnem ribolovu, medtem ko se je zmogljivost flote plovil s pelagičnimi vlečnimi mrežami sočasno zmanjšala. Leta 2010 se je napor v primerjavi z letom 2009 povečal za 8,8 %, pri čemer je bil največji del tega povečanja v pelagičnem ribolovu.

2.21       Švedska

V poročilu so bile upoštevane smernice. Kazalniki odkrivajo presežno zmogljivost v več segmentih flote. Bruto dodana vrednost kaže, da ribolov prispeva h gospodarstvu, čeprav se na ekvivalent polnega delovnega časa ali na plovilo obravnava kot nizka. V treh segmentih je smrtnost staležev še zmeraj previsoka. Izkoriščenost zmogljivosti znaša od 30 do 72 % (izračunano za kW na dan). Flota spada v načrt za obnovo staležev trske v ožini Skagerrak, zalivu Kattegat in Severnem morju. Shema za razrez plovil, namenjena plovilom s pridnenimi vlečnimi mrežami, na katero so vplivali ti ukrepi, je zmanjšala zmogljivost za 1 426 BT in 6 284 kW.

Na splošno se je zmogljivost zmanjšala za 3,6 % v številu plovil, za 12,4 % v BT in za 7,8 % v kW. Sistem vstopa/izstopa, sheme za razrez plovil in prenosljive ribolovne pravice za pelagični ribolov so vplivali na prilagajanje ribolovne zmogljivosti.

2.22       Združeno kraljestvo

Združeno kraljestvo ni predložilo poročila.

3.           Skladnost s pravili upravljanja ribolovne zmogljivosti

Vse države članice so upoštevale ta pravila, vključno s posebnimi omejitvami za flote, registrirane v najbolj oddaljenih regijah. Vendar je treba opozoriti, da zgornje meje zmogljivosti niso bile več restriktivne in s tem za zdaj niso prispevale k cilju zmanjševanja presežne zmogljivosti. Na splošno je bila ribolovna zmogljivost flote EU 12 % pod zgornjimi mejami zmogljivosti za tonažo in 9 % pod zgornjimi mejami za moč, pri čemer so ti deleži znašali od 2 % do 63 % (preglednici 1 in 2 iz tehnične priloge k temu poročilu).

V skladu z registrom ribolovne flote EU je 31. decembra 2010 ribolovna flota EU obsegala 78 831 plovil s skupno ribolovno zmogljivostjo 1 674 320 BT in 6 058 017 kW. V letu 2010 se je število plovil zmanjšalo za 0,96 %, medtem ko sta se tonaža in moč zmanjšali za 3,8 % oziroma 2,5 %. Številke vključujejo plovila, registrirana v najbolj oddaljenih regijah. To omejeno zmanjšanje zmogljivosti komaj zadostuje za nadomestitev ocenjenega 3-odstotnega tehničnega napredka na leto.

V osemletnem obdobju od leta 2003 do leta 2010 je bilo z javno pomočjo iz flote EU (vključno z najbolj oddaljenimi regijami) umaknjenih približno 338 000 BT in 1 058 000 kW, od katerih je bilo 32 672 BT in 87 645 kW umaknjenih leta 2010.

4.           Kakovost poročil držav članic

Od dvaindvajsetih zadevnih držav članic je bilo za petnajst držav članic presojeno, da so podale celovito mnenje v zvezi z ravnovesjem med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi. Združeno kraljestvo ni predložilo svojega poročila o floti.

Od navedenih petnajstih držav članic je osem držav članic od STECF po oceni kakovosti prejelo dve točki ali več (od treh možnih), sedem držav članic pa je dobilo eno točko kakovosti in pol ali manj. Samo štiri države članice so prejele vse možne tri točke.

Ta izid pomeni, da so še vedno potrebne izboljšave, da se doseže kakovost, potrebna za oblikovanje celovitega pregleda ravnovesja med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi, čeprav vedno večje število držav članic v celoti ali delno upošteva smernice služb Komisije in svoje poročilo predloži v roku.

V nekaterih primerih trditev, da obstaja ravnovesje med zmogljivostjo flote in ribolovnimi možnostmi, ni podprta z nobenim kazalnikom zmogljivosti iz smernic ali njegovim nadomestkom. Potrebno je več dela za boljšo utemeljitev teh ocen na podlagi rezultatov kazalnikov.

Da bi bilo mogoče spremljati ravnovesje, je zelo priporočljivo, da države članice uporabijo smernice služb Komisije in predložijo utemeljene zaključke o stanju ravnovesja. STECF v plenarnem poročilu iz novembra 2011 ugotavlja, da se glede na zahtevnost dejavnikov, ki jih je treba upoštevati (biološki, gospodarski in družbeni), ravnovesje ali neravnovesje samo ne more izmeriti oziroma se mu ne more pripisati količinska vrednost. Zato so kvalitativne opisne ocene stopnje ravnovesja ali neravnovesja med zmogljivostjo flote in ribolovnimi možnostmi uporabne, kadar temeljijo na dokazih.

Poleg zanesljivih podatkov so znanje in izkušnje države članice o položaju njenih flot zelo pomembni ter državi članici omogočajo, da predloži odgovorno in dobro podprto analizo o ravnovesju med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi.

Kljub temu se države članice pri uporabi smernic še vedno soočajo s težavami. Računsko sodišče je ugotovilo, da pravila za poročanje držav članic o njihovih prizadevanjih za doseganje ravnovesja med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi niso ustrezna in jasna. Sodišče navaja, da je to eden od razlogov za nepopolno in neustrezno poročanje večine držav članic, posledično pa je nemogoče oblikovati zaključke o presežni ribolovni zmogljivosti. Biološki kazalniki so še vedno najtežavnejši. Uporaba stopenj smrtnosti ali razmerij med ulovom in biomaso je omejena zaradi svoje zahtevnosti ali pomanjkanja podatkov. Komisija bo sodelovala s STECF in državami članicami, da nadalje razvije obstoječe smernice služb Komisije za države članice o tem, kako oceniti presežno zmogljivost in uvesti predloge za poročanje, ki jih je oblikoval STECF, ter zagotovi večjo jasnost zahtevanih informacij in sestave poročanja.

Povzetek ocene STECF:

Poročila držav članic za leto 2010 se na splošno ponovno bistveno razlikujejo glede na celovitost in kakovost, vendar je v primerjavi s poročili za leto 2009 prišlo do nadaljnjega splošnega izboljšanja celovitosti in kakovosti. Predstavitev kazalnikov ravnovesja kaže na splošno višji standard v primerjavi z letom 2009.

Opozoriti je treba na naslednje ključne točke:

Pri zagotavljanju zahtevanih elementov poročil držav članic je bilo v primerjavi z letom 2009 na splošno doseženega nekaj nadaljnjega napredka.

Čeprav je bila to leto presoja glede vključitve zahtevanih elementov strožja, je pet držav članic (Ciper, Malta, Portugalska, Slovenija in Švedska) doseglo vse točke za vključitev zahtevanih elementov v primerjavi s samo dvema državam članicama za njuni poročili za leto 2009.

Zahtevani element z najmanjšim številom držav članic je ponovno element pod točko 1.d.ii, tj. načrt za izboljšanje sistema za upravljanje flot, ki ga je zagotovilo samo osem držav članic.

Za 15 držav članic je bilo presojeno, da so podale celovito mnenje v zvezi s tem, ali je bila njihova flota leta 2010 v ravnovesju s svojo ribolovno možnostjo (v primerjavi s 13 v poročilih za leto 2009 in 7 v poročilih za leto 2008) ali ne.

Švedska je dosegla največji napredek v oceni kakovosti, pri čemer se je povzpela s 16,5 točke za poročilo za leto 2009 na 30 od 33 možnih točk za poročilo za leto 2010.

Preglednica 1 kaže kazalnik napredka za vključitev zahtevanih elementov v poročila držav članic.

N || Zahtevani element poročila || Največje št. točk || Belgija || Bolgarija || Ciper || Danska || Estonija || Finska || Francija || Nemčija || Grčija || Irska || Italija || Latvija || Litva || Malta || Nizozemska || Poljska || Portugalska || Romunija || Slovenija || Španija || Švedska

1A || i) Opis flot || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2

ii) Povezava z ribištvom || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3

iii) Razvoj flot || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 0 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3

1B || i) Podatek o shemah zmanjšanja napora || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 0 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2

ii) Vpliv shem zmanjšanja napora na ribolovno zmogljivost || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3

1C || Podatek o skladnosti s sistemom vstopa/izstopa in referenčno mejo || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2

1D || i) Povzetek pomanjkljivosti in prednosti sistema za upravljanje flote || 1 || 0 || 1 || 1 || 1 || 0 || 1 || 0 || 1 || 0 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 0 || 1

ii) Načrt za izboljšanje sistema za upravljanje flote || 2 || 0 || 2 || 2 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 2 || 0 || 0 || 0 || 0 || 2 || 0 || 2 || 2 || 0 || 2 || 0 || 2

iii) Podatek o splošni stopnji skladnosti z instrumenti politike flote || 1 || 0 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 0 || 0 || 0 || 1 || 1 || 0 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1

1E || Informacije o spremembah upravnih postopkov, povezanih z upravljanjem flote || 1 || 1 || 0 || 1 || 1 || 0 || 1 || 0 || 1 || 1 || 0 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1

2 || Ali ima poročilo 10 strani ali manj? || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 0 || 1 || 1 || 1 || 0 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 0 || 1

O || Splošno: ali je v poročilu ocenjeno ravnovesje med zmogljivostjo in možnostjo? || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 0 || 3 || 3 || 3 || 3 || 0 || 3 || 0 || 0 || 3 || 3 || 0 || 3 || 3 || 3 || 0 || 3

Skupaj točk: || 24 || 20 || 23 || 24 || 22 || 17 || 22 || 19 || 19 || 22 || 14 || 21 || 19 || 18 || 24 || 22 || 21 || 24 || 22 || 24 || 17 || 24

Preglednica 1: Točke po državah članicah za vključitev zahtevanih elementov v letna poročila Preglednica 1: Točke po državah članicah za kakovost zahtevanih elementov v letnih poročilih

5.           Sklepne ugotovitve

Zmogljivost flote ostaja ena od glavnih ovir pri doseganju trajnostnega ribištva in je eden od elementov, ki jih Komisija namerava obravnavati v predlogu reforme skupne ribiške politike.

Podatki iz leta 2010 kažejo, da je zmanjšanje zmogljivosti v letu 2010, in sicer za 3,6 % v tonaži in 2 % v moči, skladno s tistim iz prejšnjih let, čeprav se zdi, da nakazuje neznaten pospešek prilagoditve zmogljivosti v smislu tonaže.

Obseg zmogljivosti, umaknjene iz obratovanja z javno pomočjo, se je leta 2010 v primerjavi z letom 2009 zmanjšal in je bil skoncentriran v le nekaj državah članicah. Španija, Italija in Francija so predstavljale približno 80 % skupne tonaže. Ta tonaža, umaknjena iz obratovanja z javno pomočjo, je predstavljala približno 50 % neto zmanjšanja tonaže med letom.

Pomanjkljivost sistema upravljanja, navedena v danskem poročilu, so težave pri preverjanju, ali so podatki o moči motorja navedeni pravilno. To ni posebna težava Danske, ampak zadeva tudi druge države članice.

Ponovno je treba poudariti, da podatki o nominalnem zmanjšanju flote povejo zelo malo o dejanskem vprašanju glede presežne zmogljivosti: ker fiksni parametri (kot sta BT in kW) ne morejo zajeti tehničnega napredka in zaradi težav v zvezi z merjenjem moči motorja v praksi, je formalna skladnost z omejitvami zmogljivosti skoraj nesmiselna.

Letno gospodarsko poročilo za leto 2009 je pokazalo, da veliko število ribiških plovil, od katerih je bila večina malih, ni izvajalo ribolovne dejavnosti. Čeprav je lahko neaktivnost plovil posledica raznovrstnih tehničnih, gospodarskih in družbenih razlogov, kombinacija nizkih ravni aktivnosti, čezmernega ribolovnega pritiska v nekaterih staležih in slabe gospodarske uspešnosti kaže, da presežek zmogljivosti ostaja ena od glavnih ovir pri doseganju trajnostnega ribolova. Potreben je dosleden pristop k načinu upoštevanja zmogljivosti neaktivnih plovil v oceni presežne zmogljivosti, ker bi to lahko privedlo do drugačne ugotovitve glede obstoja presežne zmogljivosti. Ker je veliko neaktivnih plovil bolj ali manj „pripravljenih za ribolov“, jih je treba upoštevati, da bo pregled nad presežno zmogljivostjo popoln.

Preživetje nekaterih segmentov flot je odvisno od razpoložljivosti subvencij. Velika odvisnost od subvencij za zagotovitev dobrih gospodarskih in družbenih rezultatov je še en kazalnik možne gospodarske presežne zmogljivosti.

Več držav članic je v svojih poročilih ugotovilo, da bi zmanjšana zmogljivost prispevala k izboljšanju biološke in gospodarske trajnosti nekaterih ribolovnih dejavnosti. Zmanjšanje ribolovne zmogljivosti z uporabo javnih sredstev ali brez, da se doseže ravnovesje med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi, je odgovornost zadevnih držav članic. Prilagoditve zmogljivosti niso odvisne samo od izvajanja ukrepov s strani uprav držav članic, ampak tudi od pripravljenosti sektorja, da zmanjša ribolovno zmogljivost. Pri trenutni stopnji zmanjšanja zmogljivosti, ki je vsaj delno nadomeščena s tehnološkim napredkom, bo presežno zmogljivost kratkoročno težko odpraviti brez sprememb trenutne politike. Zaradi teh ugotovitev sta vprašljiva potreba po javno financiranem zmanjševanju zmogljivosti in njegova učinkovitost. Tudi Računsko sodišče je v svojem poročilu ugotovilo, da veljavni ukrepi niso bili uspešni ter da je treba sprejeti nov pristop k obravnavanju težave oziroma obstoječe ukrepe izvajati na boljši način.

Kljub uporabi boljše opredeljenih kazalnikov se je izkazalo, da so trenutne omejitve zmogljivosti neučinkovite pri obravnavanju presežne zmogljivosti. Komisija pomanjkljivosti trenutnega sistema obravnava v svojih predlogih za reformo nove skupne ribiške politike.

[1]               Poročila so objavljena na spletni strani Komisije.

[2]               Zaposlitev za polni delovni čas.