This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52012AR0008
Opinion of the Committee of the Regions on ‘Revising the TEN-T legislative framework’
Mnenje Odbora regij – Pregled zakonodajnega okvira TEN-T
Mnenje Odbora regij – Pregled zakonodajnega okvira TEN-T
UL C 225, 27.7.2012, p. 150–158
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
27.7.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 225/150 |
Mnenje Odbora regij – Pregled zakonodajnega okvira TEN-T
2012/C 225/11
ODBOR REGIJ
— |
opozarja, da mora evropska prometna politika spodbujati dostop vseh regij EU do notranjega trga in njihov trajnostni razvoj ter socialno, gospodarsko in teritorialno kohezijo na evropski celini; |
— |
odobrava pristop, ki ga je Evropska komisija predlagala za ureditev prometnega omrežja, tj. dvoplastno strukturo omrežja z 10 koridorji in 30 prednostnimi projekti; |
— |
podpira namenjanje prednosti interoperabilnosti in intermodalnosti, pa tudi manjkajočim povezavam in ozkim grlom; |
— |
podpira okrepljena prizadevanja za preusmeritev prometa na železnico, celinske vodne poti in morje ter inteligentno upravljanje prometa; |
— |
poudarja, da je treba Evropski komisiji zagotoviti široke pristojnosti na področju upravljanja in odločanja pri projektih TEN-T ter poziva k povečanju pooblastil “evropskega koordinatorja; |
— |
poudarja, da morata lokalna in regionalna raven imeti pristojnosti na področju odločanja, načrtovanja in financiranja; |
— |
poziva k obvezni vključitvi lokalnih in regionalnih oblasti v platforme za koridor ter k podpisu „programskih pogodb“ med Evropsko unijo, posameznimi državami članicami in sodelujočimi regijami; |
— |
podpira načelo financiranja osrednjega omrežja v okviru instrumenta za povezovanje Evrope in poziva k vzpostavitvi novih virov evropskega financiranja, kot so evropske obveznice; |
— |
želi, da bi se uvedlo obdavčevanje prometa na ravni EU, ki bo temeljilo na načelu internalizacije zunanjih stroškov prevoznih sredstev, ki najbolj onesnažujejo okolje. |
Poročevalec |
Bernard SOULAGE (FR/PES), podpredsednik regionalnega sveta regije Rona-Alpe |
Referenčni dokument |
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja COM(2011) 650 final |
I. POLITIČNA PRIPOROČILA
ODBOR REGIJ
Splošne ugotovitve
1. |
pozdravlja pripravljenost Evropske komisije, da pospeši izvajanje vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), ki po dvajsetih letih obstoja beleži mešane rezultate pri uresničevanju zastavljenih ambicioznih in ključnih ciljev; |
2. |
podpira cilje evropske prometne politike in vlogo TEN-T, ki morata spodbujati zlasti:
|
3. |
se strinja z oceno Evropske komisije, da je obstoječa infrastruktura kljub precejšnjemu napredku pri vzpostavljanju vseevropskega prometnega omrežja še vedno preveč razdrobljena v geografskem smislu, pa tudi z vidika posameznih vrst prevoza; ta problem je še hujši na območjih z naravnimi ovirami, kot so otoki ter gorske in obrobne regije; |
4. |
meni, da bi bilo treba v predlagano prometno politiko izrecneje vključiti splošnejše cilje, ki jih je Evropska unija določila v okviru strategije Evropa 2020, ter spodbujati krepitev socialne in teritorialne kohezije v celotni Evropski uniji; |
5. |
podpira proaktivni, multimodalni in pragmatični pristop Evropske komisije, ki temelji na načrtovanju naložb s strukturo prometnega omrežja v dveh plasteh:
|
6. |
izraža željo, da bi imele lokalne in regionalne oblasti možnost polnega sodelovanja pri pripravi in izvajanju predlaganih ukrepov v okviru načrtovanja TEN-T; |
7. |
se sprašuje, koliko finančnih sredstev bo dejansko namenjenih za izvajanje predlaganih naložb, glede na to, da za javne finance držav članic ter lokalnih in regionalnih oblasti trenutno veljajo velike proračunske omejitve; njihov učinek pa bi morala biti okrepitev kohezije in razvoja celotne EU. |
ODBOR REGIJ
Regulativni okvir
8. |
pozdravlja odločitev Evropske komisije, da predlaga uredbo in s tem neposredno uporabo. Ta možnost se zdi:
|
9. |
se strinja s tem, da se v novem regulativnem okviru prednost nameni interoperabilnosti. S tem se dejansko zagotavlja možnost za povezovanje evropskega prometnega sistema s spodbujanjem izvajanja skupnih postopkov in standardov za vse evropske akterje. Poleg tega se želi pri izgradnji vseh prometnih infrastruktur, tako tovornih kot potniških (člen 34), ključno vlogo dati intermodalnosti, da se v čim večji meri spodbudi stalnost prometnih tokov in olajša izvajanje prevoznih verig v praksi. Možne so še številne izboljšave za potnike v smislu kombiniranih vozovnic, preglednosti voznih redov in uskladitve prometnih povezav ter za tovorni promet v smislu zanesljivosti in kakovosti storitev. |
Načela in struktura omrežja TEN-T
ODBOR REGIJ
Načela omrežja TEN-T
10. |
podpira Evropsko komisijo pri njeni odločitvi in želji, da dokonča omrežje TEN-T in hkrati zagotovi izpolnitev obstoječih prednostnih nalog: 30 prednostnih projektov in horizontalnih prednostnih nalog, katerih cilj je razviti sredstva za upravljanje prometa, ki bodo prispevala k interoperabilnosti; Evropsko komisijo tudi poziva, da v primeru projektov, ki so bili v preteklosti opredeljeni kot prednostni, upošteva že opravljena dela na terenu, da se zagotovi kontinuiteta evropskih ukrepov; |
11. |
izraža zadovoljstvo, da infrastrukturni projekti temeljijo na obstoječih omrežjih, ki naj bi se tako izboljšala in medsebojno povezala (člen 7). Z izbranimi projekti je mogoče graditi novo prometno infrastrukturo, hkrati pa vzdrževati, sanirati in nadgrajevati obstoječo prometno infrastrukturo ter spodbujati z viri gospodarno uporabo infrastrukture; |
12. |
izraža zadovoljstvo, da izbrani projekti za omrežje TEN-T temeljijo na načelu skupnega interesa (člen 7):
|
13. |
podpira horizontalne ukrepe za inteligentno upravljanje prometa s spodbujanjem uporabe sistema ERTMS v železniškem prometu, sistema SESAR v zračnem prometu, sistema RIS pri prevozu po celinskih plovnih poteh in sistema ITS v cestnem prometu ter evropskega sistema Galileo za navigacijo in določanje položaja, da se spodbudi interoperabilnost, ki je bistveni pogoj za vzpostavitev obsežnega enotnega trga evropskega prometa; |
14. |
še vedno podpira zamisel o „modrem pasu“, vendar ni prepričan, da Komisija morskim avtocestam dejansko pripisuje velik pomen (člen 25), saj nimajo pomembne vloge v okviru desetih koridorjev; meni, da se pomorski promet ne upošteva dovolj v osnutkih smernic Evropske komisije; |
15. |
izraža dvom v dejansko pripravljenost Komisije in držav članic, da spremenijo stanje glede potreb po mobilnosti, namesto da zgolj zadovoljujejo vse večje potrebe po mobilnosti. |
ODBOR REGIJ
Celovito omrežje
16. |
podpira načelo, da mora to omrežje postati „osrednji sistem“ enotnega trga, ki bo omogočal neovirano gibanje oseb in blaga po vsej Uniji; cilj je zagotoviti, da leta 2050 velika večina podjetij in državljanov od celovitega omrežja ne bo oddaljena več kot 30 minut vožnje; |
17. |
spodbuja prizadevanja za uporabo železniškega prometa; to prednostno nalogo podpirajo številni ekonomski, finančni in ekološki razlogi; |
18. |
se sprašuje o učinkovitosti pokritja celotnega ozemlja Evropske unije ob upoštevanju načela teritorialne kohezije in o možnosti za to, da celovito omrežje po dokončanju postane referenčni instrument za prostorsko načrtovanje na evropski ravni; |
19. |
opozarja, da je vzdrževanje celovitega omrežja edina možnost za to, da lahko oddaljene regije brez prednostnih projektov izkoriščajo projekte prometne infrastrukture, ki jih financira Evropska unija, s čimer bi se zagotovila tudi dostopnost do vseh regij; |
20. |
poziva k prizadevanjem za izboljšanje prometnih povezav do otoških, najbolj oddaljenih ali gorskih regij in znotraj njih. |
ODBOR REGIJ
Osrednje omrežje
21. |
podpira pobudo Komisije, da se čim prej (najpozneje pa do leta 2030) vzpostavi strateško omrežje z veliko evropsko dodano vrednostjo, zlasti z vidika ciljev za rast in zaposlovanje iz strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast; |
22. |
izraža zadovoljstvo, da se pozornost namenja „multimodalnim koridorjem“ kot instrumentu, ki omogoča usklajeno izvajanje osrednjega omrežja na podlagi načel modalne vključenosti, interoperabilnosti ter usklajenega in z viri gospodarnega upravljanja (člen 48); obžaluje obrobno vlogo morskih avtocest v okviru predlaganih koridorjev; |
23. |
podpira odločitev Komisije, da bo deset koridorjev predstavljalo prednostne prometne osi osrednjega omrežja, in njen predlog metodologije za opredelitev osrednjega omrežja, pa tudi njeno odločitev, da financiranje osredotoči na čezmejne projekte z veliko evropsko dodano vrednostjo, vsaj v obdobju 2014–2020; |
24. |
odobrava načelo, da je za vsak koridor odgovoren „evropski koordinator“ (člen 51), ki deluje v imenu in za račun Komisije ter zagotavlja uveljavitev interesa Skupnosti. Evropski koordinator vodi načrtovane dejavnosti ob spoštovanju predvidenega časovnega okvira in financiranja, poroča o doseženem napredku in o morebitnih težavah ter se pri tem posvetuje z vsemi zainteresiranimi stranmi; |
25. |
izraža zadovoljstvo, da se poudarek namenja „vozliščem osrednjega omrežja“ (člen 47) ob upoštevanju intermodalnosti, vendar predlaga, da se pojem „urbano vozlišče“ pojasni in širše opredeli, da bo zajemal tudi povezane logistične cone in pristaniška območja (člen 3(o)); |
26. |
kljub temu meni, da bi bilo treba v osrednje omrežje še bolj vključiti tudi pristanišča, ki so pomembna za izvoz in uvoz držav članic, vendar ležijo zunaj koridorjev, hkrati pa razviti tudi infrastrukturo za povezavo s tretjimi državami (zlasti z državami pristopnicami) z izboljšavo sinergij med kopenskim prometom in morskimi avtocestami. |
ODBOR REGIJ
Čisti, trajnostni in inteligentni promet
27. |
podpira okrepljena prizadevanja za preusmeritev prometa na železnico, celinske vodne poti in morje; |
28. |
meni, da morajo lokalne in regionalne oblasti skupaj z Evropsko unijo podpreti načine skupinskega prevoza na splošno in še posebej javni prevoz ter izvesti ustrezne načrte za mobilnost v mestih, da se odpravijo ozka grla v središčih mest; |
29. |
meni tudi, da bi potniški in tovorni promet postala učinkovitejša, če bi ju upravljali ločeno, ob upoštevanju njunih različnih potreb; |
30. |
pozdravlja ukrepe za inteligentno upravljanje prometa (ERTMS, SESAR, RIS, SafeSeaNet, ITS), ki so bistvenega pomena za vzpostavitev celostnega evropskega prometnega sistema. |
ODBOR REGIJ
Sistem upravljanja
31. |
poudarja, da je treba Evropski komisiji zagotoviti široke pristojnosti na področju upravljanja in odločanja pri projektih TEN-T, saj lahko samo Komisija v sodelovanju z drugimi evropskimi institucijami in organi jamči za evropsko dodano vrednost in skladnost vseh projektov na celotnem ozemlju evropske celine za vzpostavitev resnično evropskega omrežja, ki presega zgolj povezovanje infrastrukture različnih držav članic; |
32. |
ugotavlja, da je uredba v skladu z načelom subsidiarnosti in Uniji omogoča, da sprejme ustrezne ukrepe za uresničitev vsega, česar ni mogoče na zadovoljiv način izvesti na nacionalni ali podnacionalni ravni; |
33. |
odobrava instrument za spremljanje ukrepov, ki jih izvajajo posamezne države na področju omrežja TEN-T, saj zagotavlja, da države članice Komisijo redno obveščajo o doseženem napredku pri izvajanju projektov skupnega interesa in naložbah, izvedenih za ta namen, ter določbo, da Komisija vsaki dve leti objavi poročilo o napredku, ki ga predloži vsem pristojnim organom EU. Odobrava tudi, da se Komisiji omogoči sprejetje delegiranih aktov, da lahko upošteva morebitne spremembe, ki izhajajo iz količinskih mejnih vrednosti (člen 54); |
34. |
meni, da je predlagano načelo upravljanja koridorjev (člen 52) očiten napredek: v skladu z njim je za upravljanje koridorja odgovoren „evropski koordinator“, določeni pa so tudi način imenovanja koordinatorja (člen 51(2)), seznam njegovih nalog (člen 51(5)) in možnost Komisije, da sprejme izvedbene sklepe za koridorje osrednjega omrežja (člen 53(3)); |
35. |
vendar pa za zagotovitev ustreznega razvoja projektov v okviru koridorja poziva k povečanju pooblastil „evropskega koordinatorja“, ki bi moral imeti ne samo možnost posredovanja v sporih, ampak tudi možnost, da Komisijo in Parlament opozori, če meni, da obstajajo ovire za uspešno izvedbo projekta (člen 51(5)(b)); |
36. |
pozdravlja oblikovanje platform za koridor in njihovo nalogo opredeljevanja splošnih ciljev ter priprave in nadzora razvojnega načrta koridorja (člen 52), vendar pa je presenečen, da v upravljanje koridorjev osrednjega omrežja niso vključene lokalne in regionalne oblasti (člen 52), zato predlaga, da se lokalne in regionalne oblasti obvezno vključijo v platforme za koridor. Ta predlog temelji na širokih pooblastilih platform za koridor ter pristojnostih in nalogah lokalnih in regionalnih oblasti kot ključnih akterjev na področju prometne politike in pogosto pomembnih sofinancerjev, pa tudi nosilcev demokratične legitimnosti, ki lahko pomagajo zagotoviti, da se projekti izvedejo; |
37. |
poudarja, da je treba mesta in regije vključiti v opredeljevanje vseevropskih prometnih omrežij in njihovih prednostnih nalog, da se tako upošteva specifičen položaj vsake regije; poleg tega pa izpostavlja velik prispevek lokalne in regionalne ravni, ki bo potreben za predvidene pobude na področju prometa tako z vidika odločanja, načrtovanja in financiranja, predvsem za zagotovitev skladnosti z lokalnimi in regionalnimi prostorskimi načrti; |
38. |
se sprašuje glede vloge, namenjene posvetovanju z vpletenimi regijami v okviru opredeljevanja projektov za koridorje, in priporoča, naj se posvetovanje z regionalnimi zainteresiranimi stranmi vključi med naloge platform za koridor, opre pa naj se predvsem na znanje in izkušnje regionalnih oblasti na teh področjih. Tako se zdi, da predvideni šestmesečni rok za pripravo razvojnega načrta koridorjev ne omogoča ustreznega postopka posvetovanja (člen 53); |
39. |
poziva k podpisu „programskih pogodb“ med Evropsko unijo, posameznimi državami članicami in sodelujočimi regijami po vzoru „teritorialnih paktov“ z opredelitvijo vzajemnih obveznosti na področju financiranja in časovnega načrta za izvedbo; te programske pogodbe bi morale zajemati ne samo infrastrukturo, vključeno v TEN-T, ampak tudi sekundarno infrastrukturo, ki so jo države ali regije pripravljene vzpostaviti za dobro delovanje glavnih omrežij. |
ODBOR REGIJ
Finančni instrumenti
Načela financiranja omrežja TEN-T
40. |
se zaveda strateškega pomena omrežij TEN-T za vitalnost Unije in znatnega finančnega prispevka, ki bo potreben za vzpostavitev omrežja; poziva k uporabi evropskega posojila, s čimer bi presegli okvir predloga Evropske komisije o oblikovanju „projektnih obveznic“ za financiranje prometne infrastrukture EU in omogočili velike naložbe v evropski prometni sistem, ki je nujen za konkurenčnost celine, uresničitev ciljev iz strategije Evropa 2020 (zlasti okoljskih ciljev) in oživitev evropskega gospodarstva v času krize; |
41. |
izraža zaskrbljenost glede stopnje financiranja, ki jo bosta sprejela Svet in Evropski parlament v prihodnjem večletnem finančnem okviru Unije. Trenutne proračunske težave ne smejo privesti do tega, da se odrečemo ambicioznim projektom Unije, ki so temeljnega pomena za prihodnost, saj bi to imelo škodljive posledice; |
42. |
opozarja, da je za te velike naložbe v TEN-T potrebna odločna in stalna politična volja na najvišji ravni; |
43. |
poudarja, da je treba finančna sredstva nameniti predvsem za manjkajoče povezave (zlasti na čezmejnih odsekih) in ozka grla; |
44. |
odobrava višino sofinanciranja na ravni EU, ki za osrednje omrežje praviloma znaša največ 20 % sredstev za izvedbo del, 40 % sredstev za čezmejne projekte na področju železniškega prometa in prevoza po celinskih plovnih poteh, 50 % za stroške študij in do 50 % za inteligentne prometne sisteme in države članice v prehodu; |
45. |
opozarja na pomen sodelovanja številnih lokalnih in regionalnih oblasti pri financiranju TEN-T poleg financiranja držav članic in Evropske unije, zaradi česar je popolnoma upravičeno, da se zagotovi njihova dejavna udeležba pri pripravi in izvajanju infrastrukturnih projektov; |
46. |
meni, da je za izvedbo zelo velikih projektov bistvena pogodbena ureditev evropskega prispevka v okviru celovitih finančnih načrtov, vendar je današnji postopki dodeljevanja evropskih sredstev, ki so omejeni na sedemletno proračunsko obdobje (krajše od trajanja izvedbe zelo velikih projektov), ne omogočajo; |
47. |
podpira načelo financiranja osrednjega omrežja iz infrastrukturnega sklada in celovitega omrežja iz drugih nacionalnih in regionalnih virov, tudi iz ESRR; kljub temu pa opozarja, da se v okviru kohezijske politike izpolnjujejo specifični cilji te politike in da se s financiranjem celovitega prometnega omrežja v okviru integriranih razvojnih strategij, opredeljenih na regionalni ravni, ne sme povzročiti sektorske obravnave kohezijske politike; |
48. |
se sprašuje glede učinka, ki bi ga lahko ta uredba imela za lokalne in regionalne oblasti, zlasti glede sredstev, ki jih slednje prispevajo za sofinanciranje infrastrukture TEN-T. Ta učinek je treba pojasniti in oceniti od primera do primera. |
ODBOR REGIJ
Novi instrumenti za financiranje omrežja TEN-T
49. |
podpira načelo uporabe novih virov financiranja, da se pospeši izvajanje ukrepov na področju TEN-T, razpršijo tveganja in v večji meri pritegnejo zasebne naložbe, hkrati pa opozarja, da morebitni novi viri financiranja v nobenem primeru ne smejo nadomestiti običajnih virov financiranja Unije, ampak jih morajo dopolnjevati; |
50. |
do določene mere podpira razvoj javno-zasebnih partnerstev, saj spodbujajo preglednost financiranja in akterjem pomagajo k spoštovanju rokov za vzpostavitev infrastrukture; opozarja pa, da javno-zasebna partnerstva niso rešitev za vse težave, in poudarja, da je treba biti pozoren pri vprašanju lastništva infrastrukture v primeru izvedbe v okviru javno-zasebnih partnerstev; |
51. |
se zavzema za čim hitrejšo uvedbo obdavčevanja prometa na ravni EU, ki bo temeljila na načelu internalizacije zunanjih stroškov prevoznih sredstev, ki najbolj onesnažujejo okolje, z usklajeno obdavčitvijo, tako da bi prihodke od obdavčitve nato namenili za vzpostavitev bolj trajnostne infrastrukture in prometnega sistema (zlasti evrovinjeta); |
52. |
poziva k upoštevanju vloge Evropske investicijske banke, ki vsako leto nameni približno 10 milijard EUR za projekte v zvezi s prometom in ostaja trden vir naložb za kompleksnejše projekte; |
53. |
podpira novi instrument Unije za financiranje, tj. „instrument za povezovanje Evrope“, namenjen financiranju prednostne infrastrukture EU, zlasti na področju prometa, energetike in širokopasovnih digitalnih omrežij, ter pozdravlja močan učinek vzvoda, ki ga bo imel. |
II. PREDLOGI SPREMEMB
Predlog spremembe 1
Člen 3(o)
Spremeni se tako:
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
Obrazložitev
V okviru razvoja glavnega omrežja je treba upoštevati tudi logistične zmogljivosti na lokalni ravni (pristanišča, letališča, logistične platforme, tovorne terminale itd.). S tem predlogom besedila se natančneje opredeljuje ta naravna povezava.
Predlog spremembe 2
Člen 4(2)
Spremeni se tako:
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
Člen 4 Cilji vseevropskega prometnega omrežja 2. Pri razvijanju infrastrukture vseevropskega prometnega omrežja se dosegajo naslednji cilji:
|
Člen 4 Cilji vseevropskega prometnega omrežja 2. Pri razvijanju infrastrukture vseevropskega prometnega omrežja se dosegajo naslednji cilji:
|
Obrazložitev
Glede na težavno dostopnost gorskih območij je treba zagotoviti, da bodo v okviru TEN-T upoštevana skupaj z drugimi občutljivimi območji, kot so obrobne in najbolj oddaljene regije.
Predlog spremembe 3
Člen 9(3)
Spremeni se tako:
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Države članice zagotovijo, da bo celovito omrežje končano in popolnoma usklajeno z ustreznimi določbami tega poglavja najpozneje do 31. decembra 2050. |
Države članice zagotovijo, da bo celovito omrežje končano in popolnoma usklajeno z ustreznimi določbami tega poglavja najpozneje do 31. decembra 2050. |
Obrazložitev
Lokalne in regionalne oblasti bi se lahko pogosto upravičeno zoperstavile državam, ki ne želijo izpolniti obveznosti, h katerim so se zavezale, vendar za to največkrat nimajo dovolj sredstev. Poročevalec predlaga, da se predvidijo „programske pogodbe“ po vzoru teritorialnih paktov.
Predlog spremembe 4
Člen 45(1)
Spremeni se tako:
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Člen 45 Zahteve 1. Osrednje omrežje mora upoštevati razvoj povpraševanja po prometu in potrebo po multimodalnem prevozu. Upoštevati je treba najsodobnejšo tehnologijo ter regulativne in upravne ukrepe za upravljanje uporabe infrastrukture, da se zagotovijo z viri gospodarna uporaba prometne infrastrukture in zadostne zmogljivosti. |
Člen 45 Zahteve 1. Osrednje omrežje mora upoštevati razvoj povpraševanja po prometu in potrebo po multimodalnem prevozu. Upoštevati je treba najsodobnejšo tehnologijo ter regulativne in upravne ukrepe za upravljanje uporabe infrastrukture, da se zagotovijo z viri gospodarna uporaba prometne infrastrukture in zadostne zmogljivosti |
Obrazložitev
Tovorni promet potrebuje dovolj zmogljivo infrastrukturo in imeti mora prednost pred potniškim prometom, da bi bil učinkovit.
Predlog spremembe 5
Člen 46(3)
Spremeni se tako:
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Brez poseganja v določbe člena 47(2) in (3) morajo države članice poskrbeti, da bo osrednje omrežje končano in usklajeno z določbami tega poglavja najpozneje do 31. decembra 2030. |
Brez poseganja v določbe člena 47(2) in (3) morajo države članice poskrbeti, da bo osrednje omrežje končano in usklajeno z določbami tega poglavja najpozneje do 31. decembra 2030. |
Obrazložitev
Lokalne in regionalne oblasti bi se lahko pogosto upravičeno zoperstavile državam, ki ne želijo izpolniti obveznosti, h katerim so se zavezale, vendar za to največkrat nimajo dovolj sredstev. Poročevalec predlaga, da se predvidijo „programske pogodbe“ po vzoru teritorialnih paktov.
Predlog spremembe 6
Člen 47
Spremeni se tako:
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||||||
Člen 47 Vozlišča osrednjega omrežja 1. Vozlišča osrednjega omrežja so določena v Prilogi II in obsegajo:
|
Člen 47 Vozlišča osrednjega omrežja 1. Vozlišča osrednjega omrežja so določena v Prilogi II in obsegajo:
|
Obrazložitev
Nujno je, da v skladu z opredelitvijo, ki jo predlaga poročevalec (predlog spremembe 1 v osnutku mnenja, ki se nanaša na spremembo člena 3 predloga Komisije, v katerem so opredeljena „urbana vozlišča“), urbana vozlišča osrednjega omrežja vključujejo vso lokalno logistično infrastrukturo za učinkovit prevoz potnikov in blaga (tako pristanišča kot letališča, logistične platforme, tovorne terminale itd.).
Predlog spremembe 7
Člen 51(5)(b)
Spremeni se tako:
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
Evropski koordinator: […]
|
Evropski koordinator: […]
|
Obrazložitev
Poročevalec predlaga, da se za zagotovitev uspešne izvedbe projektov v okviru koridorja povečajo (ali natančneje opredelijo) pristojnosti evropskega koordinatorja. V primeru zamud pri izvedbi bi moral koordinator imeti možnost na to opozoriti Komisijo, da ta zadevne države pozove k utemeljitvi razlogov za to zamudo in v skladu z načelom sorazmernosti sprejme ustrezne ukrepe.
Predlog spremembe 8
Člen 52(1)
Spremeni se tako:
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Zadevne države članice morajo za vsak koridor osrednjega omrežja ustanoviti platformo za koridor, ki je odgovorna za opredelitev splošnih ciljev koridorja osrednjega omrežja ter pripravo in nadzor ukrepov iz člena 53(1). |
za vsak koridor osrednjega omrežja ustanoviti platformo za koridor, opredeli splošni cilj koridorja osrednjega omrežja ter pripravo in nadzo ukrep iz člena 53(1). |
Obrazložitev
Zaradi načrtovanega imenovanja evropskih koordinatorjev, katerih pooblastila je treba okrepiti, se zdi smiselno, da ti prevzamejo ustanovitev platform za koridor, saj se s tem izognemo zapletenemu usklajevanju med posameznimi državami članicami.
Predlog spremembe 9
Člen 52(2)
Spremeni se tako:
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Platformo za koridor sestavljajo predstavniki zadevnih držav članic in, če je primerno, drugi javni in zasebni subjekti. V platformi za koridor morajo v vsakem primeru sodelovati ustrezni upravljavci infrastrukture, ki so opredeljeni v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2001/14/ES z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (1). |
Platformo za koridor sestavljajo predstavniki zadevnih držav članic in, če je primerno, drugi javni in zasebni subjekti. V platformi za koridor morajo v vsakem primeru sodelovati ustrezni upravljavci infrastrukture, ki so opredeljeni v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2001/14/ES z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (1). |
Obrazložitev
Regije pomembno sofinancirajo prometna omrežja, zato jih je treba avtomatično vključiti v platforme, ki upravljajo koridorje osrednjega omrežja.
Predlog spremembe 10
Člen 53(1)
Spremeni se tako:
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Zadevne države članice in platforma za koridor v šestih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe za vsak koridor osrednjega omrežja skupaj pripravijo razvojni načrt koridorja in o tem uradno obvestijo Komisijo. |
Zadevne države članice in platforma za koridor v za vsak koridor osrednjega omrežja skupaj pripravijo razvojni načrt koridorja in o tem uradno obvestijo Komisijo. |
Obrazložitev
Predvideni šestmesečni rok za pripravo razvojnega načrta koridorjev verjetno ne omogoča izvedbe ustreznega postopka posvetovanja (člen 53(1)). V več državah članicah Unije zakonodaja omogoča, da javnost sodeluje pri sprejemanju odločitev glede javne infrastrukture. Te faze posvetovanja so dolge in običajno daljše od šestih mesecev. V predlaganem besedilu je treba zagotoviti roke, ki bodo omogočali izvedbo faz posvetovanja, kot je predvideno v nacionalnih zakonodajah.
V Bruslju, 3. maja 2012
Predsednica Odbora regij
Mercedes BRESSO
(1) UL L 75, 15.3.2001, str. 29.