This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52011PC0785
Proposal for a REGULATION OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL on establishing the Creative Europe Programme
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa
/* COM/2011/0785 konč. - 2011/0370 (COD) */
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa /* COM/2011/0785 konč. - 2011/0370 (COD) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.
OZADJE PREDLOGA
Komisija je 29. junija 2011 sprejela
predlog naslednjega večletnega finančnega okvira proračuna za
uresničevanje strategije Evropa 2020 za obdobje 2014–2020. V predlogu
se je odločila, da mora podpora kulturnim in ustvarjalnim sektorjem (KUS)
ostati bistveni sestavni del naslednjega finančnega svežnja, in predlagala
enotni okvirni program „Ustvarjalna Evropa“, ki bo združil sedanje programe
Kultura, MEDIA in MEDIA Mundus ter vključil nov finančni instrument,
ki bo izboljšal dostop do financ malim in srednjim podjetjem (MSP) ter
organizacijam v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. S tem pristopom se priznava pomemben prispevek
teh sektorjev k delovnim mestom in rasti, saj so leta 2008 pomenili 4,5 %
skupnega evropskega BDP in zaposlovali približno 3,8 % delovne sile.[1] Poleg neposrednega prispevka k
BDP imajo učinke na druga področja gospodarstva, kot je turizem, in
spodbujajo vsebine za IKT. Širše gledano bo imela ustvarjalnost bistveno vlogo
v sodobnem izobraževanju. Spodbujala bo inovacije, podjetništvo in pametno in
trajnostno rast ter prispevala k socialni vključenosti. Države
članice podpirajo številne pobude na področju kulture, od katerih jih
je mnogo zajetih s predpisi o državni pomoči. Vendar se ti sektorji kljub nadpovprečni
rasti v številnih državah v zadnjih letih srečujejo z različnimi
skupnimi izzivi in težavami ter imajo potencial za nadaljnjo rast v
prihodnosti, če se bo uporabil skladen strateški pristop in bodo
vzpostavljeni pravilni vzvodi. Okvirni program Ustvarjalna Evropa bo
prispeval k uresničevanju ciljev Evrope 2020 in nekaterih njenih
vodilnih pobud, tako da bo odgovoril na izzive, s katerimi se kulturni in
ustvarjalni sektorji srečujejo v smislu razdrobljenosti, globalizacije in
digitalnega premika ter pomanjkanja podatkov in zasebnih naložb. Prizadeval si
bo okrepiti konkurenčnost v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, tako da
se bo odločno osredotočil na ukrepe za krepitev zmogljivosti in
podporo nadnacionalnemu kroženju kulturnih del. Hkrati bo program ključen
pri izpolnjevanju pravnih obveznosti Evropske unije glede varovanja in
spodbujanja kulturne in jezikovne raznolikosti. Program bo preprosta, prepoznavna in lahko
dostopna platforma za zaposlene na področju evropskih kulturnih in ustvarjalnih
sektorjev in bo ponujal možnosti za dejavnosti v Evropski uniji (EU) in zunaj
nje. Enotni okvirni program bo omogočal sinergije in izmenjavo med
različnimi kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji. Namen ukrepanja EU na tem področju bo
zagotoviti sistemski vpliv in podpreti razvoj politike, bo pa to ukrepanje
zlasti pomembno zaradi naslednjih razlogov: –
nadnacionalne narave dejavnosti in njihovega
vpliva, ki bo dopolnila nacionalne in mednarodne programe ter druge programe
EU; –
ekonomije obsega in kritične mase, ki ju lahko
spodbudi podpora EU, kar povzroča učinek vzvoda na dodatna sredstva; –
nadnacionalnega sodelovanja, ki lahko spodbudi
izčrpnejše, hitrejše in učinkovitejše odgovore na globalne izzive ter
lahko ima dolgoročne sistemske učinke na sektor; –
zagotovitve bolj enakovrednega položaja v evropskih
kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, tako da se upoštevajo države z nižjo
proizvodno zmogljivostjo in/ali države ali regije z geografsko in jezikovno
omejenim območjem. Program bo, s tem da bo posebej usmerjen k
potrebam kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, katerih namen je delovati zunaj
nacionalnih meja, in s tem da bo tesno povezan s spodbujanjem kulturne in
jezikovne raznolikosti, dopolnjeval druge programe EU na načine, kot so
pomoč strukturnih skladov za naložbe v kulturne in ustvarjalne sektorje,
obnova kulturne dediščine, infrastruktura in storitve na področju
kulture, skladi za digitalizacijo kulturne dediščine in instrumenti za
zunanje odnose. Poleg tega mu bodo v veliko pomoč izkušnje in uspeh obstoječih
znamk, kot sta MEDIA in Evropske prestolnice kulture.
2.
REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
2.1.
Posvetovanje in strokovna mnenja
Od 15. septembra do 15. decembra 2010
je potekalo javno posvetovanje o prihodnosti programa Kultura. Številne
organizacije so poslale tudi dokumente o stališču. Ker je bilo prejetih
skoraj 1 000 odgovorov (589 od posameznikov in 376 od organizacij in
javnih organov), je bil to dober vzorec za prihodnjo analizo. Na spletnem
posvetovanju je bila postavljena vrsta vprašanj, ki so temeljila na ugotovitvah
vmesne ocene. Povzetek izidov je bil objavljen junija 2011.[2] Spletnemu posvetovanju je
sledilo javno posvetovanje, ki je potekalo 16. februarja 2011 v
Bruslju in se ga je udeležilo več kot 550 ljudi, številni v imenu
predstavniških evropskih kulturnih organizacij.[3] Komisija je poleg izidov javnih posvetovanj
upoštevala vmesno oceno sedanjega programa, izvedeno leta 2010,[4] povratne informacije v zvezi z
zeleno knjigo Komisije z naslovom „Izkoriščanje potenciala kulturnih in
ustvarjalnih industrij“ (na katero je prejela približno 350 odzivov),
ugotovitve neodvisnih študij ter priporočila strokovnjakov v okviru odprte
metode koordinacije (OMK) na področju kulture in strukturiranega dialoga s
sektorjem v obdobju 2008–2010. Na podlagi teh različnih virov so bile
izpostavljene številne prednosti programa Kultura, vendar so bila odkrita tudi
področja, na katerih so potrebne izboljšave in poenostavitve. Zlasti je
postalo očitno, da je treba popraviti cilje glede na strategijo
Evropa 2020 ter pravne in moralne obveznosti Unije v zvezi s podpiranjem
varovanja in spodbujanja kulturne in jezikovne raznolikosti. Poleg tega se je
pokazala močna podpora vlogi, ki jo lahko ima program, s tem da prispeva h
krepitvi kulturnega sektorja s strokovnim izpopolnjevanjem in krepitvijo
zmogljivosti umetnikov/kulturnih izvajalcev v mednarodnem okviru in spodbuja nadnacionalno
kroženje kulturnih del in izdelkov, vključno z mobilnostjo umetnikov,
izvajalcev in strokovnjakov v kulturnem sektorju. Podprte so bile tudi bolj
socialne prednostne naloge, vključno s širjenjem dostopa do kulture in
sodelovanjem prikrajšanih skupin v kulturi (socialna vključenost). Poleg
tega so bile večkrat poudarjene težave MSP, ki delujejo v kulturnih in
ustvarjalnih sektorjih, pri dostopu do financ. Komisija je od septembra do novembra 2010
izvajala spletno posvetovanje o prihodnosti programa MEDIA 2007. V javnem
spletnem posvetovanju Komisije[5]
je sodelovalo 2 586 anketirancev, ki predstavljajo širok krog zainteresiranih
strani iz evropskega avdiovizualnega sektorja, številnih držav članic in
drugih evropskih držav. Spletno posvetovanje je pokazalo, da so po mnenju
anketirancev glavne prednostne naloge prihodnjega programa predvsem: nove
tehnologije, vrzeli v usposabljanju, razdrobljenost, pravila za pomoč,
medijska pismenost in kvote evropskih del. Od marca do konca maja 2011 je potekalo
ločeno spletno posvetovanje o prihodnosti programa MEDIA Mundus. Komisija
je prejela 367 odgovorov iz 51 držav.[6]
86 % odgovorov so predložili strokovnjaki iz držav članic.
Zainteresirane strani, ki so sodelovale pri posvetovanju o programu MEDIA
Mundus, so v ospredje postavile ukrepe za pospeševanje koprodukcij, tj.
pomoč koprodukcijskim trgom in mednarodnim koprodukcijskim skladom.
Posebno močno so podprle tudi stalno usposabljanje. 18. marca 2011 je v Bruslju[7] potekala javna obravnava o
programih MEDIA in MEDIA Mundus, na kateri se je zbralo skupno približno 250
zainteresiranih strani, kot so filmski ustvarjalci, producenti, distributerji,
filmski režiserji, predvajalci filmov, filmski skladi itd., da bi predstavili
stališča in razpravljali o prihodnosti programov. Dodatnih 900 ljudi je
spremljalo obravnavo neposredno na spletu. Najpomembnejši izidi te obravnave so
bili: program MEDIA je v 20 letih obstoja pomagal znatno spremeniti
evropski avdiovizualni prostor; brez njegove podpore se večina evropskih
filmov ne bi predvajala zunaj domačega okolja; evropska industrija
animiranega filma ima zdaj zelo pomembno vlogo na svetovnih trgih, program
MEDIA pa ima izreden vpliv na razvoj evropskih koprodukcij. Vendar se sektor
zdaj srečuje s pomembnimi izzivi in priložnostmi digitalizacije in
globalizacije ter bo zato potreboval podporo, da bo lahko razvil nove poslovne
modele in imel koristi od spreminjajočih se tržnih razmer. Zelo pomembno
bo podpreti projekte z učinkom na celotno vrednostno verigo in se bolj
osredotočiti na privabljanje občinstva, trženje blagovnih znamk in
filmsko pismenost. Komisija je vodila tudi vrsto ciljnih skupin
zainteresiranih strani za avdiovizualno področje, da bi dodatno raziskala
stališča o programu, in organizirala konference in srečanja z
različnimi zainteresiranimi stranmi v okviru filmskih festivalov v
Rotterdamu, Berlinu in Cannesu leta 2011. Potekala so številna dodatna ciljna
posvetovanja o ugotovljenem problemu dostopa do financiranja, na katerih so
sodelovale številne skupine različnih zainteresiranih strani iz
avdiovizualnega, glasbenega in založniškega sektorja ter sektorja video iger.
Na teh posvetovanjih so sodelovale tudi skupina EIB (Evropska investicijska
banka in Evropski investicijski sklad) in finančne institucije. Komisija
je 3. maja 2011 organizirala seminar z naslovom „Kako olajšati dostop
do financiranja MSP, ki poslujejo v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih“, na
katerem so se srečali predstavniki evropskih finančnih institucij,
katerih delovno področje je financiranje MSP, ki poslujejo v kulturnih in
ustvarjalnih sektorjih, gospodarske družbe iz teh sektorjev in strokovnjaki, ki
preučujejo vprašanje dostopa do financ na tem področju. Komisija je skrbno preučila povratne
informacije o vseh navedenih posvetovanjih ter jih uporabila pri pripravi
poročil o ocenah učinka in oblikovanju prihodnjega programa.
2.2.
Ocena učinka
K temu predlogu so prispevale tri ocene
učinka, in sicer ocena o nadaljevanju sedanjega programa Kultura, skupna
ocena učinka o sedanjih programih MEDIA in MEDIA Mundus ter ločena
ocena učinka o uvedbi finančnega instrumenta za kulturne in
ustvarjalne sektorje. Na podlagi ocen učinka programov Kultura
in MEDIA so bili ugotovljeni štirje skupni problemi, s katerimi se
srečujejo kulturni in ustvarjalni sektorji in ki jih bo treba obravnavati
na ravni EU, da bodo doseženi želeni učinki. Prvi je razdrobljeni trg,
ki izvira iz kulturne in jezikovne raznolikosti Evrope, zaradi katere so ti
sektorji v bistvu razdrobljeni ob nacionalnih in jezikovnih mejah ter nimajo
kritične mase. Trenutno so posledica tega nezadostno nadnacionalno kroženje
del in slabša mobilnost umetnikov in strokovnjakov ter geografsko neravnovesje.
Razdrobljeni trg tudi omejuje izbiro potrošnikov in dostop do evropskih
kulturnih del. Drugi problem je ta, da se morajo sektorji prilagoditi vplivu
globalizacije in digitalnega premika. Globalizacija po navadi poveča
koncentracijo ponudbe pri omejenem številu glavnih akterjev, kar pomeni
nevarnost za kulturno in jezikovno raznolikost. Digitalni premik občutno
vpliva na to, kako se kulturne dobrine izdelujejo, upravljajo, širijo, kako se
do njih dostopa ter kako se porabijo in denarno izrazijo, kar pomeni
priložnosti in izzive, zato bi imel sektor koristi od nadnacionalnih pristopov
in rešitev. Tretji problem je pomanjkanje primerljivih podatkov o
kulturnem sektorju na evropski in nacionalni ravni. To vpliva na usklajevanje
evropske politike, ki je lahko koristen vir za razvoj nacionalnih politik in
sistemskih sprememb z nizkimi stroški za proračun EU in ob celovitem upoštevanju
načela subsidiarnosti. Četrti problem so težave, s katerimi se
srečujejo MSP, ki poslujejo v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, pri
dostopu do financ. Vzrok za to je nematerialna narava številnih njihovih
sredstev, kot so avtorske pravice, ki običajno niso izražene v
finančnih poročilih (za razliko od patentov). Vzrok je tudi dejstvo,
da se kulturna dela za razliko od drugih industrijskih projektov na splošno ne
proizvajajo množično, saj so vsaka knjiga, opera, gledališka predstava,
film in video igra edinstveni prototip, družbe pa po navadi delajo projektno. Po oceni več možnosti je sklep obeh ocen
učinka ta, da bi bila združitev programov Kultura, MEDIA in MEDIA Mundus
ter novi finančni instrument v enotnem okvirnem programu ugodnejša od vseh
drugih možnosti, obravnavanih glede na doseganje potrebnih ciljev, uspešnosti,
stroškovne učinkovitosti (rezultati na podlagi vsakega porabljenega eura)
in skladnosti.
3.
PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA
Program bo temeljil na členih 166, 167 in
173 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Člen 166 je osnova za
ukrepe EU na področju poklicnega usposabljanja. Člen 167
določa pristojnosti EU na področju kulture in poziva Evropsko unijo,
naj prispeva k razcvetu kultur držav članic, pri čemer naj upošteva
njihovo nacionalno in regionalno raznolikost ter hkrati postavlja v ospredje
skupno kulturno dediščino, in naj, če je potrebno, podpira in
dopolnjuje dejavnosti držav članic na področjih, navedenih v tem
členu. Člen 173 PDEU določa, da Unija in države
članice skrbijo za zagotovitev pogojev, ki so potrebni za
konkurenčnost industrije Unije, vključno z ukrepanjem, namenjenim
spodbujanju okolja, ki je naklonjeno pobudam in razvoju podjetij. Poleg tega se v členu 3(3) Pogodbe o
Evropski uniji priznava, da mora notranji trg in gospodarsko rast spremljati
spoštovanje kulturne in jezikovne raznolikosti EU. Člen 22 Listine EU
o temeljnih pravicah določa, da Unija spoštuje kulturno in jezikovno
raznolikost. Nazadnje so pristojnosti in pooblastila Unije priznane z
mednarodnim pravom, in sicer z Unescovo Konvencijo o varovanju in spodbujanju
raznolikosti kulturnih izrazov, ki je del pravnega reda EU.
4.
POSLEDICE ZA PRORAČUN
Celotni proračun za ukrepe (2014–2020)
znaša 1,801 milijarde EUR (v tekočih cenah).
5.
NEOBVEZNI ELEMENTI
Predlagani program je sestavljen iz okvira s
tremi sklopi: –
medsektorskim sklopom, ki je namenjen vsem
kulturnim in ustvarjalnim sektorjem, vključno s finančnim
instrumentom in podporo nadnacionalnemu sodelovanju na področju politik in
inovativnim medsektorskim ukrepom; –
sklopom Kultura, ki je namenjen kulturnim in
ustvarjalnim sektorjem; –
sklopom MEDIA, ki je namenjen avdiovizualnemu
sektorju. Okvirna proračunska dodelitev bo 15 %
za medsektorski sklop, 30 % za sklop Kultura in 55 % za sklop MEDIA. Splošna cilja
programa bosta (i) varovati in spodbujati evropsko kulturno in jezikovno
raznolikost ter (ii) okrepiti konkurenčnost sektorja; s čimer bo
program prispeval k uresničevanju strategije EU 2020 in njenih
vodilnih pobud. Posebni cilji
programa so: –
podpirati sposobnost evropskih kulturnih in
ustvarjalnih sektorjev, da bodo delovali nadnacionalno, vključno s
krepitvijo odnosov in mrež med izvajalci; –
spodbujati nadnacionalno kroženje kulturnih in
ustvarjalnih del ter izvajalcev in doseči nova občinstva v Evropi in
zunaj nje; –
okrepiti finančno sposobnost kulturnih in
ustvarjalnih sektorjev; –
podpirati nadnacionalno sodelovanje na področju
politik, da se spodbudijo razvoj politik, inovacije, privabljanje
občinstva in novi poslovni modeli. Za vsak sklop bodo določene posebne prednostne
naloge in ukrepi, v ospredje pa postavljeni projekti s sistemskim
učinkom na sektorje, na primer s podporo novim poslovnim modelom,
vzpostavljanjem mrež ter izmenjavo znanj in izkušenj, zlasti o digitalnem
premiku in globalizaciji teh sektorjev. Drug pomemben in nov cilj bo zbuditi
zanimanje za evropska dela s podporo dejavnostim za privabljanje občinstva. Mednarodna razsežnost Ustvarjalne Evrope bo vključena z naslednjimi ukrepi: –
možnostjo sodelovanja držav pristopnic, držav
kandidatk in možnih kandidatk s predpristopno strategijo za pristop k Uniji,
držav EGP, držav evropskega sosedskega območja in Švice; –
možnostjo dvostranskega sodelovanja z drugimi
tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami; –
posebnimi ukrepi, ki so namenjeni mednarodnim
strokovnjakom (vključitev programa MEDIA Mundus).
6.
POENOSTAVITEV
Precejšnje število poenostavitev je bilo že
uvedenih za upravljanje sedanjih programov Kultura in MEDIA. Kljub temu bodo v
program Ustvarjalna Evropa uvedene nadaljnje izboljšave. Na splošno se bodo več uporabljale
pavšalne stopnje, več bo sklepov o odobritvi donacije in okvirnih
partnerskih sporazumov, uvedeni bodo elektronska prijava in poročanje za
vse ukrepe ter elektronski portal za zmanjšanje papirne dokumentacije za
prosilce in upravičence. Število instrumentov in razpisov za zbiranje
predlogov, ki jih upravlja Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno
področje in kulturo (EACEA) v okviru sklopa Kultura, bo poenostavljeno
tako, da se bo število njihovih glavnih kategorij zmanjšalo z 9 na 4. Donacije
za poslovanje, zaradi katerih so bili prosilci in upravičenci zmedeni,
bodo nadomeščene z donacijami za projekte. Finančni instrument bo z učinkom
finančnega vzvoda, ki ga bo povzročil, in ponovno uporabo obnovljivih
sredstev izboljšal uporabo sredstev EU, kar bo Komisiji zagotovilo večjo
učinkovitost kot tradicionalne donacije upravičencem. Drug pomemben ukrep poenostavitve bo združitev
dveh informacijskih mrež za izkoriščenje ekonomije obsega in večjo
preglednost za javnost, ki bo imela tako samo eno vstopno točko EU, in
sicer centre Ustvarjalne Evrope. Uvedba enotnega programskega odbora bi prispevala
tudi k stroškovno učinkovitejšemu in varčnejšemu upravljanju
programa, ne samo s prihranki pri stroških za izvajanje, ampak tudi z
večjo učinkovitostjo zaradi močnejših sinergij med zadevnimi
politikami in sektorji. 2011/0370 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (Besedilo velja za EGP) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE
UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije ter zlasti prve alinee člena 167(5), člena 173(3) in
člena 166(4) Pogodbe, ob upoštevanju predloga
Evropske komisije, po predložitvi predloga nacionalnim
parlamentom, ob upoštevanju mnenja Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora, ob upoštevanju mnenja Odbora regij, v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: (1)
Cilj Pogodbe je vse tesnejša unija med narodi
Evrope in med drugim daje Uniji nalogo, da prispeva k razcvetu kultur držav
članic in pri tem upošteva njihovo nacionalno in regionalno raznolikost
ter hkrati zagotavlja pogoje, ki so potrebni za konkurenčnost industrije
Unije. Unija, če je to potrebno, podpira in dopolnjuje ukrepe držav
članic na področjih spoštovanja kulturne in jezikovne raznolikosti,
krepitve konkurenčnosti evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in
olajševanja prilagajanja spremembam v industriji, zlasti s poklicnim
usposabljanjem. (2)
Podpora Unije kulturnim in ustvarjalnim sektorjem
temelji na izkušnjah, pridobljenih z naslednjimi programi in ukrepi: Sklep
št. 1855/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006
o uvedbi programa Kultura (2007–2013)[8],
Sklep št. 1718/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006
o izvajanju podpornega programa za evropski avdiovizualni sektor (MEDIA 2007)[9], Sklep št. 1041/2009/ES
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi
programa za sodelovanje s strokovnjaki iz tretjih držav na avdiovizualnem
področju (MEDIA Mundus 2011–2013)[10],
Sklep št. 1622/2006/ES[11]
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o vzpostavitvi
aktivnosti Skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture za leta 2007 do 2019
in Sklep št. xy/2011[12]
(znak evropske dediščine). (3)
„Evropska agenda za kulturo v svetu globalizacije“[13], ki jo je Svet podprl v
resoluciji z dne 16. novembra 2007[14],
določa cilje za prihodnje dejavnosti Evropske unije za kulturne in
ustvarjalne sektorje. Njen namen je spodbujati kulturno raznolikost in
medkulturni dialog, kulturo kot pobudnico ustvarjalnosti v okviru za rast in
delovna mesta ter kulturo kot bistveni sestavni del mednarodnih odnosov Unije. (4)
Kulturni in ustvarjalni sektorji ob upoštevanju
Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in zlasti njenih členov 11 in 21
pomembno prispevajo k boju proti vsem oblikam diskriminacije, vključno z
rasizmom in ksenofobijo, in so pomembna podlaga za svobodo izražanja.
Člen 22 nalaga obveznost spoštovanja kulturne in jezikovne
raznolikosti. (5)
Namen Unescove Konvencije o varovanju in
spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki je začela veljati 18. marca 2007
in katere pogodbenica je Unija, je okrepiti mednarodno sodelovanje,
vključno z mednarodnimi sporazumi o koprodukciji in sočasni
distribuciji, ter solidarnost, tako da se spodbuja kulturno izražanje vseh
držav. (6)
Unija je od 1. januarja 1995 članica
Svetovne trgovinske organizacije (STO) in je zato na splošno zavezana k
spoštovanju obveznosti, sprejetih v sporazumih STO. (7)
V sporočilu Evropske komisije[15] o evropski strategiji za
pametno, trajnostno in vključujočo rast (strategija Evropa 2020)
je opredeljena strategija, katere namen je preoblikovati Unijo v
pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo,
ki ga bo odlikovala visoka stopnja
zaposlenosti, produktivnosti in socialne kohezije.
Komisija je v tej strategiji opozorila, da mora Unija zagotoviti
privlačnejše okvirne pogoje za inovativnost in ustvarjalnost, med drugim s
pobudami za rast podjetij, temelječih na znanju, in večji dostop do
financ kulturnim in ustvarjalnim sektorjem. (8)
Podpora Unije kulturnim in ustvarjalnim sektorjem
temelji na pomembnih izkušnjah s programi Kultura, MEDIA in MEDIA Mundus. Ti programi
so bili predmet rednega spremljanja in zunanjih ocen, o njihovi prihodnosti pa
so bila organizirana javna posvetovanja. (9)
Na podlagi navedenih spremljanj, ocen in javnih
posvetovanj je očitno, da imajo programi Kultura, MEDIA in MEDIA Mundus
zelo pomembno vlogo pri varovanju in spodbujanju evropske kulturne in jezikovne
raznolikosti in da so pomembni za potrebe kulturnih in ustvarjalnih sektorjev,
vendar tudi, da je treba cilje vsakega novega programa uskladiti s cilji
Evrope 2020. Iz navedenih ocen, posvetovanj in različnih neodvisnih
študij, zlasti študije o podjetniški razsežnosti kulturnih in ustvarjalnih
industrij, je razvidno tudi, da se kulturni in ustvarjalni sektorji
srečujejo s skupnimi izzivi, in sicer z zelo razdrobljenim trgom, vplivom
digitalnega premika in globalizacije, s težavami pri dostopu do financ in
pomanjkanjem primerljivih podatkov, zaradi katerih je potrebno ukrepanje na
ravni Unije. (10)
Evropski kulturni in ustvarjalni sektorji so sami
po sebi razdrobljeni ob nacionalnih in jezikovnih mejah. Po eni strani je
posledica razdrobljenosti kulturno raznoliko in zelo neodvisno kulturno okolje,
ki omogoča izražanje različnih kulturnih tradicij, ki oblikujejo
raznolikost naše evropske dediščine. Po drugi strani pa so posledice
razdrobljenosti omejeno in nezadostno nadnacionalno kroženje kulturnih in
ustvarjalnih del in izvajalcev v Uniji in zunaj nje, geografsko neravnovesje in
– zato – omejena izbira za potrošnika. (11)
Digitalni premik občutno vpliva na to, kako se
kulturne in ustvarjalne dobrine in storitve ustvarjajo oziroma opravljajo,
širijo, kako se do njih dostopa ter kako se porabijo in denarno izrazijo. Te
spremembe ponujajo velike priložnosti za evropske kulturne in ustvarjalne
sektorje. Nižji stroški distribucije, novi distribucijski kanali in nove
priložnosti za proizvode tržne niše lahko olajšajo dostop in povečajo
kroženje po svetu. Kulturni in ustvarjalni sektorji morajo, da bi lahko
izkoristili te priložnosti ter se prilagodili digitalnemu premiku in
globalizaciji, razviti nova znanja in spretnosti ter zahtevati boljši dostop do
financ, da bodo lahko nadgradili opremo, razvili nove produkcijske in
distribucijske postopke ter prilagodili poslovne modele. (12)
Sedanje prakse na področju distribucije sicer
podpirajo sistem financiranja filmov, vendar je potreba po spodbujanju
privlačnih zakonitih spletnih ponudb in inovacij vse večja, zato je
treba spodbujati prožnost novih načinov distribucije za vzpostavitev novih
poslovnih modelov. (13)
Eden največjih izzivov kulturnih in
ustvarjalnih sektorjev, zlasti malih izvajalcev, vključno z malimi in
srednjimi podjetji (MSP) in mikropodjetji, je težaven dostop do sredstev, ki
jih potrebujejo za financiranje dejavnosti, rast, ohranjanje
konkurenčnosti ali mednarodno uveljavitev. Medtem ko je tak izziv za MSP
na splošno nekaj običajnega, pa je zaradi nematerialne narave številnih
njihovih sredstev, prototipičnosti njihovih dejavnosti, nepripravljenosti
izvajalcev, da bi vlagali v sektorje, in nezadostne pripravljenosti
finančnih institucij za vlaganje položaj v kulturnih in ustvarjalnih
sektorjih precej težji. (14)
Evropska zveza ustvarjalnih industrij je kot
pilotni projekt medsektorska politična pobuda, ki bo podpirala predvsem
ustvarjalne industrije na ravni politike. Njen namen je učinkovati kot
finančni vzvod za dodatna sredstva za ustvarjalne industrije in spodbuditi
povpraševanje drugih industrij in sektorjev po storitvah ustvarjalnih
industrij. Potekalo bo preskušanje novih orodij za boljšo podporo inovacijam v
ustvarjalnih industrijah, ki bo podprto s finančnimi vzvodi, da se bo
uporabilo za platformo za seznanjanje s politiko, ki bo sestavljena iz
evropskih, nacionalnih in regionalnih zainteresiranih strani. (15)
Sedanje posamezne programe Unije za kulturne in
ustvarjalne sektorje je treba združiti v enotni skupni okvirni program, da se
bolj učinkovito podprejo izvajalci v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih,
zato da bodo lahko izkoristili priložnosti, ki jih ponujata digitalni premik in
globalizacija, ter da se jim pomagajo obravnavati vprašanja, ki so trenutno
vzrok za razdrobljenost trga. Program mora, da bo učinkovit, s
prilagojenimi pristopi v okviru neodvisnih sklopov upoštevati posebno naravo
podsektorjev, njihove različne ciljne skupine in njihove posebne potrebe. (16)
Evropska prestolnica kulture in znak evropske
dediščine pomagata krepiti občutek pripadnosti skupnemu kulturnemu
območju in prispevata k povečanju vrednosti kulturne dediščine.
Treba je zagotoviti sredstva za ta ukrepa Unije. (17)
V programu bodo v skladu s splošnimi načeli in
splošnimi pogoji za sodelovanje teh držav v programih Unije, določenimi v
okvirnih sporazumih, sklepih pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih,
lahko sodelovale države pristopnice, države kandidatke in možne kandidatke s
predpristopno strategijo za pristop k Uniji; države Efte, ki so podpisnice
Sporazuma EGP, in države evropskega sosedskega območja bodo lahko
sodelovale v skladu s postopki, ki so bili s temi državami določeni v
skladu z okvirnimi sporazumi, ki določajo njihovo sodelovanje v programih
Evropske unije. Sodelovanje Švicarske konfederacije je odvisno od posebnih
dogovorov s to državo. (18)
Program mora biti odprt še za dvostranske ali
večstranske ukrepe sodelovanja z drugimi državami nečlanicami EU na
podlagi dodatnih odobrenih proračunskih sredstev, ki jih je treba še
opredeliti. (19)
Spodbujati je treba sodelovanje programa in
mednarodnih organizacij s področja kulture in avdiovizualnega
področja, kot so UNESCO, Svet Evrope ter zlasti Eurimages, OECD in
Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO). (20)
Zagotoviti je treba evropsko dodano vrednost vseh
ukrepov, ki se izvajajo v okviru programa, dopolnjevanje z dejavnostmi držav
članic in skladnost s členom 167(4) Pogodbe in drugimi
dejavnostmi Unije, zlasti na področju izobraževanja, raziskav in inovacij,
industrijske in kohezijske politike, turizma ter zunanjih odnosov. (21)
Ta uredba določa finančna sredstva za
celotno trajanje programa in pomeni za proračunski organ v okviru letnega
proračunskega postopka prednostni referenčni okvir v smislu
točke [17] Medinstitucionalnega sporazuma z dne XX/YY/201Z med
Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih
zadevah in dobrem finančnem poslovodenju. (22)
Komisija je v skladu z Uredbo Sveta (ES)
št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih
agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju
programov Skupnosti, leta 2009 pooblastila Izvajalsko agencijo za
izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za izvajalske naloge pri
upravljanju programa ukrepov Skupnosti na področju izobraževanja,
avdiovizualnem področju in področju kulture. Komisija lahko zato na
podlagi analize stroškov in koristi za izvajanje programa Ustvarjalna Evropa 2014–2020
uporablja obstoječo izvajalsko agencijo, kot določa
Uredba Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002
o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog
pri upravljanju programov Skupnosti. (23)
Pri izvajanju programa je treba upoštevati posebno
naravo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in posebej paziti, da so upravni in
finančni postopki poenostavljeni. (24)
V skladu z Uredbo Sveta (Euratom, ES)
št. 2185/96 in Uredbo (ES) št. 1073/1999
Evropskega parlamenta in Sveta ter ob upoštevanju Evropskega urada za boj proti
goljufijam (OLAF) je treba pripraviti in izvajati ustrezne ukrepe za
preprečevanje goljufij in povračilo izgubljenih ali nepravilno
prenesenih ali uporabljenih sredstev. (25)
Kot je navedeno v Poročilu Komisije o vplivu
sklepov Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah pravnih podlag evropskih
programov na področju vseživljenjskega učenja, kulture, mladih in
državljanstva z dne 30. julija 2010, se je zaradi znatnega zmanjšanja
zamud v postopkih upravljanja povečala učinkovitost programov. Tako
poenostavljanje je treba nadaljevati. (26)
Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega
programa je treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, ki jih je treba
izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in
načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje
izvedbenih pooblastil Komisije[16]. (27)
Postopki za spremljanje in ocenjevanje programa
morajo v skladu z načeli za oceno uspešnosti vključevati podrobna
letna poročila in se nanašati na posebne, merljive, dosegljive, pomembne
in časovno omejene cilje ter kazalnike, ki so določeni v tej uredbi. (28)
Finančni interesi Unije morajo biti skozi
celoten cikel odhodkov zaščiteni s sorazmernimi ukrepi, med katerimi so
preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo
izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter
po potrebi globe. (29)
Določiti bi bilo treba ukrepe za prehod od
programov Kultura 2007, MEDIA 2007 in MEDIA Mundus k programu iz
te uredbe. (30)
Glede na nadnacionalno in mednarodno naravo
predlaganih ukrepov države članice ne morejo same zadovoljivo
uresničiti ciljev iz te uredbe. Zaradi obsega in pričakovanih
učinkov navedenih ukrepov je nadnacionalne rezultate laže doseči z
ukrepanjem na ravni Unije. Unija lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom
subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom
sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je
potrebno za podporo doseganja ciljev varovanja in spodbujanja evropske kulturne
in jezikovne raznolikosti ter krepitve konkurenčnosti kulturnih in ustvarjalnih
sektorjev v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020
– SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: POGLAVJE I Splošne določbe Člen 1 Predmet 1.
Ta uredba uvaja program Ustvarjalna Evropa,
podporni program za evropske kulturne in ustvarjalne sektorje (v nadaljnjem
besedilu: program), za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Člen 2 Opredelitve pojmov V tej uredbi se uporabljajo naslednje
opredelitve: 1.
„kulturni in ustvarjalni sektorji“ pomeni vse
sektorje, katerih dejavnosti temeljijo na kulturnih vrednotah in/ali umetniških
in ustvarjalnih izrazih, ne glede na to, ali so te dejavnosti tržno ali netržno
usmerjene, in ne glede na to, katera vrsta strukture jih izvaja. Te dejavnosti
vključujejo ustvarjanje, produkcijo, širjenje in ohranjanje izdelkov in
storitev, ki vsebujejo kulturne, umetniške ali ustvarjalne izraze, ter sorodne
funkcije, kot so izobraževanje, upravljanje ali urejanje. Kulturni in
ustvarjalni sektorji vključujejo zlasti arhitekturo, arhive in knjižnice,
umetniške veščine, avdiovizualno področje (vključno s filmom,
televizijo, video igrami in večpredstavnostnimi vsebinami), kulturno
dediščino, oblikovanje, festivale, glasbo, uprizoritvene umetnosti,
objavljanje, radio in vizualne umetnosti; 2.
„izvajalec“ pomeni strokovnjaka, organizacijo, podjetje
ali institucijo, ki so dejavni v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih; 3.
„finančni posredniki“ pomeni finančne
institucije, ki zagotavljajo ali načrtujejo zagotavljanje posojil ali
dodatnega strokovnega znanja in izkušenj v zvezi s kulturnimi in ustvarjalnimi
sektorji. Člen 3 Evropska dodana vrednost 1.
S programom se podpirajo samo ukrepi in dejavnosti,
ki pomenijo morebitno evropsko dodano vrednost in prispevajo k doseganju ciljev
strategije Evropa 2020 ter njenih vodilnih pobud. 2.
Evropska dodana vrednost se zagotovi zlasti s/z: (a)
nadnacionalno naravo dejavnosti programa in
njihovega vpliva, ki bo dopolnila nacionalne in mednarodne programe ter druge
programe Unije; (b)
ekonomijo obsega in kritično maso, ki ju
spodbuja podpora Unije, kar povzroča učinek vzvoda na dodatna
sredstva; (c)
nadnacionalnim sodelovanjem, ki spodbuja
izčrpnejše, hitrejše in učinkovitejše odgovore na globalne izzive in
ima dolgoročne sistemske učinke na sektorje; (d)
zagotovitvijo bolj enakovrednega položaja v
evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, tako da se upoštevajo države z
nizko proizvodno zmogljivostjo in/ali države ali regije z geografsko in
jezikovno omejenim območjem. Člen 4 Splošna cilja programa Splošna cilja programa sta: (a)
podpirati varovanje in spodbujanje evropske
kulturne in jezikovne raznolikosti; (b)
okrepiti konkurenčnost kulturnih in
ustvarjalnih sektorjev za spodbujanje pametne, trajnostne in
vključujoče rasti. Člen 5 Posebni cilji programa Posebni cilji programa so: (a)
podpirati sposobnost evropskih kulturnih in
ustvarjalnih sektorjev za nadnacionalno delovanje; (b)
spodbujati nadnacionalno kroženje kulturnih in
ustvarjalnih del ter izvajalcev in doseči nova občinstva v Evropi in
zunaj nje; (c)
okrepiti finančno sposobnost kulturnih in
ustvarjalnih sektorjev ter zlasti malih in srednjih podjetij in organizacij; (d)
podpirati nadnacionalno sodelovanje na
področju politik, da se spodbudijo razvoj politik, inovacije, privabljanje
občinstva in novi poslovni modeli. Člen 6 Struktura programa Program sestavljajo naslednji sklopi: (a)
medsektorski sklop, ki je namenjen vsem kulturnim
in ustvarjalnim sektorjem; (b)
sklop Kultura, ki je namenjen kulturnim in
ustvarjalnim sektorjem; (c)
sklop MEDIA, ki je namenjen avdiovizualnemu
sektorju. POGLAVJE II Medsektorski sklop Člen 7 Instrument za kulturne in ustvarjalne sektorje 1.
Komisija uvede instrument za kulturne in
ustvarjalne sektorje, ki deluje v okviru dolžniškega instrumenta Unije za mala
in srednja podjetja. Instrument ima naslednji prednostni nalogi: (a)
olajšati dostop do financ malim in srednjim
podjetjem ter organizacijam v evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih; (b)
v ta namen izboljšati sposobnost finančnih
institucij za ocenjevanje projektov v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih,
vključno s tehnično pomočjo in ukrepi za povezovanje v mreže. 2.
Prednostne naloge se izvajajo v skladu s
Prilogo I. Člen 8 Nadnacionalno sodelovanje na področju politik Komisija, da bi spodbudila razvoj politik,
inovacije, privabljanje občinstva in poslovne modele v kulturnih in
ustvarjalnih sektorjih, izvaja naslednje podporne ukrepe za nadnacionalno sodelovanje
na področju politik: (a)
nadnacionalno izmenjavo znanja in izkušenj o novih
poslovnih modelih, dejavnosti vzajemnega učenja in povezovanje v mreže
kulturnih izvajalcev in oblikovalcev politik pri razvoju kulturnih in
ustvarjalnih sektorjev; (b)
tržne podatke, študije, spretnosti in znanja za
predvidevanje in delovna orodja, ocene, analizo politike in podporo
statističnim raziskavam; (c)
prispevek za članstvo v Evropskem
avdiovizualnem observatoriju za spodbujanje zbiranja podatkov in analize v
kulturnih in ustvarjalnih sektorjih; (d)
preskušanje novih in medsektorskih poslovnih
pristopov k financiranju, distribuciji in denarnemu izražanju ustvarjanja; (e)
konference, seminarje in dialog o politikah, tudi
na področju kulturne in medijske pismenosti; (f)
podporo nacionalnim članom mreže centrov
Ustvarjalne Evrope pri izvajanju naslednjih nalog: –
spodbujanju programa Ustvarjalna Evropa na
nacionalni ravni; –
pomoči kulturnim in ustvarjalnim sektorjem v
zvezi s programom Ustvarjalna Evropa in zagotavljanju informacij o
različnih vrstah pomoči, ki so na voljo v okviru politike Unije; –
spodbujanju čezmejnega sodelovanja
strokovnjakov, institucionalnih platform in mrež v kulturnih in ustvarjalnih
sektorjih; –
podpori Komisije z zagotavljanjem pomoči v
zvezi s kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji v državah članicah, na primer
z zagotavljanjem podatkov o teh sektorjih; –
podpori Komisije z zagotavljanjem primerne
komunikacije ter širjenja rezultatov in učinkov programa. POGLAVJE III Sklop Kultura Člen 9 Prednostne naloge sklopa Kultura 1.
Prednostne naloge za krepitev zmogljivosti sektorja
so: (a)
podpirati ukrepe, ki izvajalcem zagotavljajo
spretnosti ter znanje in izkušnje, ki spodbujajo prilagajanje digitalnim
tehnologijam, vključno s preskušanjem novih pristopov za privabljanje
občinstva in poslovne modele; (b)
podpirati ukrepe, ki izvajalcem omogočajo
mednarodno uveljavljanje v Evropi in zunaj nje; (c)
zagotavljati podporo za krepitev evropskih
izvajalcev in mednarodnih kulturnih mrež, da se olajša dostop do poklicnih
priložnosti. 2.
Prednostne naloge za spodbujanje nadnacionalnega kroženja
so: (a)
podpirati mednarodne turneje, prireditve in razstave; (b)
podpirati kroženje evropske literature; (c)
podpirati privabljanje občinstva kot sredstva
za spodbujanje zanimanja za evropska kulturna dela. Člen 10 Podporni ukrepi sklopa Kultura Sklop Kultura podpira naslednje ukrepe: (a)
ukrepe sodelovanja, ki bodo povezali izvajalce iz
različnih držav, da bodo izvajali sektorske ali medsektorske dejavnosti; (b)
dejavnosti evropskih organov, ki vključujejo
mreže izvajalcev iz različnih držav; (c)
dejavnosti organizacij, ki zagotavljajo promocijsko
evropsko platformo za razvoj uveljavljajočih se talentov in spodbujanje
kroženja umetnikov in del s sistemskim in velikim učinkom; (d)
podporo literarnega prevajanja; (e)
posebne ukrepe za dosego večje prepoznavnosti
bogastva in raznolikosti evropskih kultur in spodbujanje medkulturnega dialoga
ter medsebojnega razumevanja, vključno z evropskimi kulturnimi nagradami,
znakom evropske dediščine in evropskimi prestolnicami kulture. POGLAVJE IV Sklop MEDIA Člen 11 Prednostne naloge sklopa MEDIA 1.
Prednostne naloge za krepitev zmogljivosti sektorja
so: (a)
omogočati pridobivanje znanj in spretnosti in
razvoj mrež ter zlasti spodbujati uporabo digitalnih tehnologij, da se zagotovi
prilagajanje razvoju trga; (b)
povečati sposobnost izvajalcev v
avdiovizualnem sektorju za razvijanje avdiovizualnih del, ki bodo lahko krožila
po Evropi in zunaj nje, ter pospeševanje evropske in mednarodne koprodukcije,
tudi s ponudniki storitev radiotelevizije; (c)
spodbujati izmenjave med podjetji z olajšanjem
dostopa do trgov in poslovnih orodij za izvajalce v avdiovizualnem sektorju, da
se bo povečala prepoznavnost njihovih projektov na evropskih in
mednarodnih trgih. 2.
Prednostne naloge za spodbujanje nadnacionalnega kroženja
so: (a)
podpirati kinematografsko distribucijo z
nadnacionalnim trženjem, trženjem blagovnih znamk, distribucijo in razstavljanjem
avdiovizualnih projektov; (b)
podpirati nadnacionalno trženje in distribucijo na
spletnih platformah; (c)
podpirati privabljanje občinstva kot sredstva
za spodbujanje zanimanja za avdiovizualna dela, zlasti s promocijo,
prireditvami, filmsko pismenostjo in festivali; (d)
spodbujati prožnost novih načinov distribucije
za vzpostavitev novih poslovnih modelov. Člen 12 Podporni ukrepi sklopa MEDIA Sklop MEDIA podpira naslednje ukrepe: (a)
podporo razvoju obsežne ponudbe pridobivanja novih
znanj in spretnosti, izmenjave znanj in pobud za povezovanje v mreže; (b)
podporo izvajalcem v avdiovizualnem sektorju, da
bodo razvili evropska avdiovizualna dela, ki imajo večje možnosti za
čezmejno kroženje; (c)
podporo dejavnostim, namenjenim pospeševanju
evropskih in mednarodnih koprodukcij, vključno s televizijo; (d)
olajšanje dostopa do strokovnih avdiovizualnih
tržnih prireditev in trgov ter uporabe spletnih poslovnih orodij v Evropi in
zunaj nje; (e)
vzpostavitev podpornih sistemov za distribucijo
nenacionalnih evropskih filmov na vseh platformah in za mednarodne prodajne
dejavnosti; (f)
pospeševanje kroženja evropskih filmov po svetu in
mednarodnih filmov na vseh platformah v Evropi; (g)
podporo mreži evropskih lastnikov kinodvoran, ki
predvajajo precejšnji del nenacionalnih evropskih filmov, vključno z
vključevanjem digitalnih tehnologij; (h)
podporo pobudam, ki predstavljajo in spodbujajo
raznolikost evropskih avdiovizualnih del; (i)
podporo dejavnostim, namenjenim povečevanju
znanja in zanimanja občinstev; (j)
podporo inovativnim ukrepom za preskušanje novih
poslovnih modelov in orodij na področjih, za katera je verjetno, da bosta
na njih vplivala uvedba in uporaba digitalnih tehnologij. POGLAVJE V Rezultati izvedbe in širjenje Člen 13 Doslednost in dopolnjevanje 1.
Komisija v sodelovanju z državami članicami
zagotovi splošno doslednost in dopolnjevanje z: (a)
zadevnimi politikami EU, zlasti tistimi na
področju izobraževanja, zaposlovanja, zdravja, raziskav in inovacij,
podjetništva, turizma, pravosodja in razvoja; (b)
drugimi zadevnimi viri financiranja EU za politike na
področju kulture in medijev, zlasti Evropskim socialnim skladom, Evropskim
skladom za regionalni razvoj, programi za raziskave in inovacije, finančnimi
instrumenti za pravosodje in državljanstvo, programi za zunanje sodelovanje in
predpristopnimi instrumenti. Zagotoviti bo treba zlasti sinergije na ravni
izvajanja med programom ter nacionalnimi in regionalnimi strategijami za
pametno specializacijo. 2.
Ta uredba se uporablja in izvaja ob spoštovanju
mednarodnih obveznosti Unije. Člen 14 Spremljanje in ocenjevanje 1.
Komisija zagotovi redno spremljanje in zunanje
ocenjevanje programa Ustvarjalna Evropa na podlagi naslednjih kazalnikov
uspešnosti. Treba je upoštevati, da je uresničitev rezultatov izvedbe
odvisna od dopolnilnega učinka drugih dejavnosti, ki potekajo na evropski
in nacionalni ravni ter vplivajo na kulturne in ustvarjalne sektorje: (a)
kazalnika za splošne cilje iz člena 4: –
delež zaposlenih v sektorjih in njihov delež BDP; –
odstotek ljudi, ki poročajo, da imajo dostop
do evropskih kulturnih del. (b)
kazalnika za posebne cilje iz člena 5: Kar zadeva cilj podpore sposobnosti evropskih
kulturnih in ustvarjalnih sektorjev iz člena 5(a): –
internacionalizacija kulturnih izvajalcev in
število sklenjenih nadnacionalnih partnerstev; –
število učnih izkušenj za umetnike/kulturne
izvajalce, ki so obogatile njihova znanja in spretnosti ter jim povečale
možnosti za zaposlitev. Kar zadeva cilj spodbujanja nadnacionalnega kroženja
kulturnih in ustvarjalnih del in izvajalcev ter doseganja novih občinstev
v Evropi in zunaj nje iz člena 5(b): Sklop Kultura: –
število ljudi, ki so jih neposredno in posredno
dosegli projekti, ki jih program podpira. Sklop MEDIA: –
število gledalcev evropskih filmov v Evropi in po
svetu (10 najpomembnejših neevropskih trgov); –
odstotek evropskih avdiovizualnih del v
kinematografih, na televiziji in digitalnih platformah. Kar zadeva cilj okrepitve finančne
sposobnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev iz člena 5(c): –
obseg posojil, odobrenih v okviru finančnega
instrumenta; –
število in geografska razširjenost finančnih
institucij, ki zagotavljajo dostop do financ kulturnim in ustvarjalnim
sektorjem; –
število, narodnost in podsektorji končnih
upravičencev pomoči finančnega instrumenta. Kar zadeva cilj podpore nadnacionalnega sodelovanja
na področju politik iz člena 5(d): –
število držav članic, ki uporabljajo rezultate
odprte metode koordinacije pri razvoju nacionalne politike, in število novih
pobud. 2.
Rezultati spremljanja in ocenjevanja se upoštevajo
pri izvajanju programa. 3.
Ocenjevanje poteka v pravem obsegu in se izvede
dovolj pravočasno, da se njegovi rezultati uporabijo v procesu
odločanja. (a)
Komisija poleg rednega spremljanja najpozneje do
konca leta 2017 pripravi poročilo o zunanji oceni, v katerem oceni
učinkovitost uresničevanja ciljev ter uspešnost programa in njegovo
evropsko dodano vrednost, da se lahko odloči o podaljšanju, spremembi ali
opustitvi programa. Ocenjujejo se možnosti poenostavitev, notranja in zunanja
skladnost programa, dolgoročna ustreznost vseh ciljev in prispevek ukrepov
k prednostnim nalogam Unije za pametno, trajnostno in vključujočo
rast. Pri ocenjevanju se upoštevajo rezultati ocenjevanja dolgoročnega učinka
sklepov št. 1855/2006/ES, št. 1718/2006/ES in št. 1041/2009/ES
Evropskega parlamenta in Sveta. (b)
Komisija oceni dolgoročnejše učinke in
trajnostnost učinkov ukrepov tako, da lahko rezultate ocene uporabi pri
odločitvi o možnem podaljšanju, spremembi ali opustitvi programa v prihodnosti. Člen 15 Obveščanje in širjenje 1.
Upravičenci projektov, ki jih podpira program,
zagotovijo obveščanje in širjenje informacij o prejetih sredstvih Unije in
doseženih rezultatih. 2.
Mreža centrov Ustvarjalne Evrope iz
člena 8(f) zagotovi obveščanje in širjenje informacij o
dodeljenih sredstvih Unije in rezultatih, doseženih v njihovi državi. POGLAVJE VI Dostop do programa Člen 16 Določbe o državah nečlanicah EU in mednarodnih organizacijah 1.
Program spodbuja kulturno raznolikost na mednarodni
ravni v skladu z Unescovo Konvencijo o varovanju in spodbujanju raznolikosti
kulturnih izrazov iz leta 2005. 2.
V sklopih lahko sodelujejo naslednje države,
če so izpolnjeni zahtevani pogoji, vključno s tistimi iz
Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010
o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o
opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev za sklop MEDIA, in zagotovljena
dodatna sredstva: (a)
države pristopnice, države kandidatke in možne
kandidatke s predpristopno strategijo za pristop k Uniji v skladu s splošnimi
načeli in splošnimi pogoji za sodelovanje teh držav v programih Unije,
določenimi v okvirnih sporazumih, sklepih pridružitvenega sveta ali
podobnih sporazumih; (b)
države Efte, ki so članice EGP, v skladu z določbami
Sporazuma EGP; (c)
Švicarska konfederacija na podlagi dvostranskega
sporazuma, ki bo sklenjen s to državo; (d)
države evropskega sosedskega območja v skladu
s postopki, ki so bile s temi državami določene v skladu z okvirnimi
sporazumi, ki določajo njihovo sodelovanje v programih Evropske unije. 3.
Program je odprt za dvostranske ali
večstranske ukrepe sodelovanja, usmerjene na izbrane države ali regije, na
podlagi dodatnih sredstev. 4.
Program dopušča sodelovanje in skupne ukrepe z
državami, ki ne sodelujejo v programu, in z mednarodnimi organizacijami, ki so
dejavne v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, kot so UNESCO, Svet Evrope, OECD
ali Svetovna organizacija za intelektualno lastnino, na podlagi skupnih
prispevkov za uresničitev ciljev programa. POGLAVJE VII Izvedbene določbe Člen 17 Izvajanje programa Komisija za izvajanje programa v skladu s svetovalnim
postopkom iz člena 18(2) sprejme letne delovne programe z izvedbenimi
akti. V letnih delovnih programih so določeni cilji, pričakovani
rezultati, način izvajanja in skupni znesek finančnega načrta.
Vsebujejo tudi opis dejavnosti, ki se financirajo, navedbo zneska, dodeljenega
vsaki dejavnosti, in okviren urnik izvajanja. V zvezi z donacijami
vključujejo še prednostne naloge, bistvena merila za ocenjevanje in najvišjo
stopnjo sofinanciranja. Člen 18 Postopek v odboru 1.
Komisiji pomaga Odbor za program Ustvarjalna
Evropa. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. 2.
Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja
člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011. Člen 19 Finančne določbe 1.
Finančna sredstva za izvajanje tega programa v
obdobju iz člena 1(1) se določijo na 1 801 000 000 EUR. 2.
Finančni okvir programa lahko pokriva tudi
stroške, ki se nanašajo na dejavnosti priprave, spremljanja, preverjanja,
revizije in ocenjevanja, ki so potrebne neposredno za upravljanje programa in
uresničitev njegovih ciljev, predvsem stroške študij, sestankov
strokovnjakov, dejavnosti obveščanja in komunikacije, vključno z
institucionalno komunikacijo o političnih prednostnih nalogah Evropske
unije, če se nanašajo na splošne cilje te uredbe, stroške, povezane z
omrežji IT, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo informacij, skupaj
z vsemi drugimi stroški tehnične in upravne pomoči, ki jih ima Komisija
pri upravljanju programa. 3.
Finančni okvir lahko pokriva tudi stroške
tehnične in upravne pomoči, potrebne za zagotovitev prehoda od
ukrepov, sprejetih na podlagi sklepov št. 1855/2006/ES, št. 1718/2006/ES
in št. 1041/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta, na program Ustvarjalna
Evropa. Po potrebi se lahko v proračun za obdobje po letu 2020 vnesejo
odobrena proračunska sredstva za podobne stroške, da se omogoči
upravljanje dejavnosti, ki 31. decembra 2020 še niso končane. 4.
Komisija izvaja finančno podporo Unije v
skladu z uredbo XX/2012 [finančna uredba]. 5.
Komisija lahko v utemeljenih primerih kot
upravičene stroške upošteva tiste stroške, ki so neposredno povezani z
izvajanjem podprtih dejavnosti, čeprav so upravičencu nastali pred
oddajo vloge za financiranje. Člen 20 Zaščita finančnih interesov Evropske unije 1.
Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi
zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe,
finančni interesi Evropske unije zaščiteni z izvajanjem preventivnih
ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu ravnanju ter z
učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo
neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi,
sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi. 2.
Komisija ali njeni predstavniki in Računsko
sodišče lahko opravijo revizije na podlagi dokumentacije in na kraju samem
pri vseh prejemnikih donacij, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli
sredstva Unije v okviru programa. Evropski urad za boj proti goljufijam (urad
OLAF) lahko opravi preglede in inšpekcije na kraju samem pri gospodarskih
subjektih, ki jih neposredno ali posredno zadeva takšno financiranje, v skladu
s postopki iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96, da bi ugotovil, ali je v
povezavi s sporazumom ali sklepom o donaciji ali pogodbo o financiranju s
strani Unije prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega
protipravnega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. 3.
Ne glede na prvi in drugi pododstavek se v
sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter
sporazumih in sklepih o donacijah ter pogodbah, ki izhajajo iz izvajanja tega
programa, Komisija, Računsko sodišče in urad OLAF izrecno pooblastijo
za opravljanje takšnih revizij ter pregledov in inšpekcij na kraju samem Uredba XX/2012
[finančna uredba]. POGLAVJE VIII Končne določbe Člen 21 Razveljavitev in prehodne določbe 1.
Sklepi št. 1855/2006/ES, št. 1718/2006/ES
in št. 1041/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta se razveljavijo z
učinkom od 1. januarja 2014. 2.
Dejavnosti, ki so se začele izvajati pred 31. decembrom 2013
na podlagi sklepov št. 1855/2006/ES, št. 1718/2006/ES in
št. 1041/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta, se bodo še naprej
izvajale, dokler ne bodo zaključene v skladu z določbami teh sklepov. Člen 22 Začetek veljavnosti Ta uredba začne veljati dvajseti dan po
objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ta uredba je v celoti zavezujoča
in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. Uporablja se od
1. januarja 2014. V Bruslju, Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik PRILOGA I UREDITEV ZA IZVAJANJE INSTRUMENTA
ZA KULTURNE IN USTVARJALNE SEKTORJE Komisija uvede instrument za kulturne in
ustvarjalne sektorje, ki deluje v okviru dolžniškega instrumenta Unije za mala
in srednja podjetja. Tako zagotovljena finančna podpora se nameni malim in
srednjim podjetjem in organizacijam, ki delujejo v kulturnih in ustvarjalnih
sektorjih. 1.
Naloge Instrument za kulturne in ustvarjalne sektorje
opravlja naslednje naloge: (a)
zagotavlja jamstva ustreznim finančnim
posrednikom iz vseh držav, ki sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa; (b)
zagotavlja finančnim posrednikom dodatno
strokovno znanje in izkušnje ter sposobnost, da ocenijo tveganja, povezana z
izvajalci v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. 2.
Izbira posrednikov Posrednike izberejo skladno z najboljšo prakso
na trgu v zvezi z učinkom na: –
obseg posojila, ki je na voljo izvajalcu v
kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, in/ali –
dostop izvajalca v kulturnih in ustvarjalnih
sektorjih do finančnih virov in/ali –
tveganje pri financiranju, ki ga izvaja zadevni
posrednik in je namenjeno izvajalcu v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. 3.
Trajanje instrumenta za kulturne in ustvarjalne
sektorje Posamezna jamstva imajo lahko rok zapadlosti
do 10 let. V skladu s členom 18(2)
Uredbe XX/2012 [finančna uredba] se prihodki in vračila,
ustvarjeni z jamstvi, dodelijo finančnemu instrumentu. Za finančne
instrumente, ki so bili vzpostavljeni že v prejšnjem večletnem
finančnem okviru, se prihodki in vračila, ustvarjeni z dejavnostmi,
ki so se začele v prejšnjem obdobju, dodelijo finančnemu instrumentu
tekočega obdobja. 4.
Krepitev zmogljivosti Krepitev zmogljivosti v okviru instrumenta za
kulturne in ustvarjalne sektorje je v bistvu zagotavljanje storitev
strokovnjakov finančnim posrednikom, ki so podpisali sporazum o odobrenih
sredstvih v okviru instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje, da se vsem
finančnim posrednikom zagotovijo dodatno strokovno znanje ter sposobnost,
da ocenijo tveganja, povezana s financiranjem kulturnih in ustvarjalnih
sektorjev. Poleg tega bi lahko imeli izvajalci v kulturnih in ustvarjalnih
sektorjih korist od krepitve zmogljivosti, tako da bi pridobili ustrezna znanja
in spretnosti za oblikovanje poslovnih načrtov in pripravo natančnih
podatkov o svojih projektih, ki bi finančnim posrednikom pomagali
učinkovito oceniti projekte v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. 5.
Proračun Proračunska dodelitev pokriva vse stroške
instrumenta, vključno s plačilnimi obveznostmi do finančnih
posrednikov, kot so izgube zaradi jamstev, provizija za upravljanje za EIS, ki
upravlja vire Unije, in vsi drugi upravičeni stroški ali izdatki. 6.
Prepoznavnost in ozaveščanje Vsak posrednik zagotovi ustrezno raven prepoznavnosti in preglednosti
podpore, ki jo daje Unija, vključno z ustreznimi informacijami o
finančnih možnostih, ki jih ponuja program. Zagotovi se, da so
končni upravičenci ustrezno obveščeni o razpoložljivih možnostih
financiranja. PRILOGA
II OCENA
FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1 Naslov predloga/pobude Predlog
UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa 1.2 Zadevna področja ABM/ABB[17] Naslov 15
Izobraževanje in kultura 1.3 Vrsta predloga/pobude ü Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. ¨ Predlog/pobuda se
nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta/pripravljalnega
ukrepa[18].
¨ Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju
obstoječega ukrepa. ¨ Predlog/pobuda se nanaša na ukrep z novo usmeritvijo. 1.4 Cilji 1.4.1 Večletni strateški cilji
Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo Program
bo prispeval k uresničevanju strategije Evropa 2020 (COM(2010) 2020,
3. 3. 2010) s: (a)
podpiranjem varovanja in spodbujanja evropske kulturne in jezikovne
raznolikosti; (b)
krepitvijo konkurenčnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, da se
spodbuja pametna, trajnostna in vključujoča rast. 1.4.2 Specifični cilji in
zadevne dejavnosti ABM/ABB Specifični cilji: (a)
podpirati sposobnost evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za nadnacionalno
delovanje; (b)
spodbujati nadnacionalno kroženje kulturnih in ustvarjalnih del in izvajalcev
ter doseči nova občinstva v Evropi in zunaj nje; (c)
okrepiti finančno sposobnost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev; (d)
podpirati nadnacionalno sodelovanje na področju politik, da se spodbudijo
razvoj politik, inovacije, privabljanje občinstva in novi poslovni modeli.
Zadevne dejavnosti ABM/ABB 15.04
Ustvarjalna Evropa 1.4.3 Pričakovani izid in
učinki Navedite, kakšne
posledice naj bi imel predlog/pobuda na upravičence/ciljne skupine. Program
bo okrepil prilaganje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev globalizaciji in
digitalnemu premiku ter povečal nadnacionalno izmenjavo kulturnih del in
gostovanj umetnikov in drugih strokovnjakov, s čimer bo izboljšal njihovo sposobnost
za mednarodno delovanje in prispevanje h gospodarski rasti in zaposlovanju. To
bo dosegel z usmeritvijo k projektom, ki lahko spodbujajo znanje in izkušnje
ter spretnosti, s katerimi se lahko v celoti izkoristijo možnosti, ki jih
digitalni premik ponuja za dosego širših občinstev, razvoj novih poslovnih
modelov in izkoriščanje novih tokov prihodkov (s čimer bo tudi
pomagal zmanjšati odvisnost od javnega financiranja). Z usmeritvijo na
oblikovalce javnega mnenja si bo prizadeval doseči eksponentni
učinek. Bolj ciljno usmerjena podpora nadnacionalnemu kroženju del naj bi
s podpiranjem fizičnih mrež za umetnike, strokovnjake in dela ali širšo
digitalno distribucijo zunaj tradicionalnih distribucijskih verig pomagala
ustvariti ekonomijo obsega in naj bi tako z daljšim prikazovanjem in širšim
občinstvom pospešila povračilo stroškov. Struktura
okvirnega programa, ki vključuje prejšnje programe Kultura, MEDIA 2007 in
MEDIA Mundus, bo zagotovila bolj gladek pretok informacij med sektorji in
pomagala povečati izmenjavo znanj, na primer novih poslovnih znanj in
spretnosti. V primerjavi z dvema ločenima programoma taka struktura
omogoča lažje usklajevanje povezovanja v mreže, sodelovanja in strateških
partnerstev med izvajalci. Poleg
tega bo vključitev finančnega instrumenta pomagala kulturnim in
ustvarjalnim sektorjem z digitalno distribucijo in s prodajo doseči
finančno stabilnost, vlagati v inovacije in doseči nove trge rasti
ter s tem nova in širša občinstva. 1.4.4 Kazalniki izida in
učinkov Navedite, s katerimi kazalniki
se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude. (a)
Kazalnika za splošna cilja (člen 4 Uredbe): –
delež zaposlenih v sektorjih in njihov delež BDP [cilj do leta 2020: 5-odstotno
povečanje deleža zaposlenih in deleža BDP]; –
odstotek ljudi, ki poročajo, da imajo dostop do nenacionalnih evropskih
kulturnih del [cilj do leta 2020: povečanje za 2 odstotni
točki v primerjavi z raziskavo Eurobarometra iz leta 2007]. (b)
Kazalnika za posebne cilje (člen 5 Uredbe): Kar
zadeva podporo sposobnosti evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev
(člen 5(a)): –
internacionalizacija kulturnih izvajalcev in število sklenjenih nadnacionalnih partnerstev
[cilj do leta 2020: skleniti 10 000 nadnacionalnih partnerstev]; –
število učnih izkušenj za umetnike/kulturne izvajalce, ki so obogatile
njihova znanja in spretnosti ter povečale njihove možnosti za zaposlitev
[cilj do leta 2020: 300 000 strokovnjakov z učnimi izkušnjami]. Kar
zadeva spodbujanje nadnacionalnega kroženja kulturnih in ustvarjalnih del in
izvajalcev ter doseganje novih občinstev v Evropi in zunaj nje
(člen 5(b)): Sklop
Kultura: –
število ljudi, ki so jih neposredno in posredno dosegli projekti, ki jih podpira
program [100 milijonov ljudi]. Sklop
MEDIA: –
število gledalcev evropskih filmov v Evropi in po svetu (10 najpomembnejših
neevropskih trgov) [cilj do leta 2020: 325 milijonov gledalcev (v
Evropi), 165 milijonov gledalcev (po svetu, 10 najpomembnejših trgov) (10-odstotno
povečanje)]; –
odstotek evropskih avdiovizualnih del v kinematografih, na televiziji in
digitalnih platformah [cilj do leta 2020: 60 % za kinematografe, 67 %
za televizijo, 67 % za digitalne platforme]. Kar
zadeva krepitev finančne sposobnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev
(člen 5(c)): –
obseg posojil, odobrenih v okviru finančnega instrumenta [cilj do
leta 2020: posojila v vrednosti 1 milijarde EUR]; –
število in geografska razširjenost finančnih institucij, ki zagotavljajo
dostop do financ kulturnim in ustvarjalnim sektorjem [cilj do leta 2020:
finančne institucije iz 10 različnih držav]; –
število, narodnost in podsektorji končnih upravičencev pomoči
finančnega instrumenta [cilj do leta 2020: 15 000
upravičencev iz 5 različnih podsektorjev]. Kar
zadeva podporo nadnacionalnemu sodelovanju na področju politike (člen 5(d)): –
število držav članic, ki uporabljajo rezultate odprte metode koordinacije (OMK)
pri razvoju nacionalne politike, in število novih pobud [cilj do leta 2020:
vse države članice, ki sodelujejo v OMK, uporabljajo rezultate in
predstavijo vsaj eno pobudo]. 1.5 Utemeljitev predloga/pobude 1.5.1 Potrebe, ki jih je treba
kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti Program
bo odgovoril na izzive, s katerimi se kulturni in ustvarjalni sektorji
srečujejo v smislu razdrobljenosti, globalizacije in digitalnega premika
ter pomanjkanja podatkov in zasebnih naložb, ter bo s spodbujanjem inovacij,
podjetništva, pametne in trajnostne rasti ter socialne vključenosti
prispeval k uresničevanju ciljev Evrope 2020. Povečal
bo prispevek sektorjev k deležu zaposlenih in rasti, ki trenutno pomeni 4,5 %
skupnega evropskega BDP v letu 2008 in približno 3,8 % delovne sile. 1.5.2 Dodana vrednost ukrepanja EU Poleg
dopolnjevanja z drugimi politikami in programi EU bi imela nova pobuda
naslednjo dodano vrednost ukrepanja EU: – nadnacionalno
naravo njenih dejavnosti in vpliva njihovih učinkov, ki bodo dopolnili
nacionalne in mednarodne programe ter druge programe Evropske unije; –
ekonomijo obsega in kritično maso, ki ju lahko spodbudi podpora Evropske
unije, kar povzroča učinek vzvoda na dodatna sredstva; – nadnacionalno
sodelovanje, ki lahko spodbudi izčrpnejše, hitrejše in učinkovitejše
odgovore na globalne izzive in lahko ima dolgoročne sistemske učinke
na sektor; –
zagotovitev bolj enakovrednega položaja v evropskih kulturnih in ustvarjalnih
sektorjih, tako da se upoštevajo države z nizko proizvodno zmogljivostjo in/ali
države ali regije z geografsko in jezikovno omejenim območjem. 1.5.3 Glavna spoznanja iz podobnih
izkušenj Program
Ustvarjalna Evropa bo v skladu z rezultati več ocen in javnih posvetovanj
o prejšnjih programih uvedel ukrepe, prilagojene sedanjim in prihodnjim
potrebam sektorjev, ter poenostavil upravljanje in izvajanje programa. Zaradi
korenitih sprememb sektorja v smislu digitalizacije, globalizacije in stalno
razvijajoče se tehnologije je potrebno veliko prilagajanja izvajalcev v
kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. Te potrebe so izražene v predlaganem
ukrepu. Program omogoča pridobivanje novih znanj, kot so razvoj novih
poslovnih modelov in tokov prihodkov, vključno z znanji in spretnostmi o
trženju in privabljanju občinstva, najnovejše znanje in izkušnje s
področja IKT in boljše poznavanje vprašanj, kot je vprašanje avtorskih
pravic, odgovarja pa tudi na trenutno pomanjkanje podatkov o trgu. Program bo
dosegel nove geografske trge in trge izdelkov z uvedbo mednarodne razsežnosti
za celoten program in na primer z večjo osredotočenostjo na video
igre. Zaradi podpore pilotnih projektov bo program lahko omogočal
nadaljnje preskušanje. Poleg tega program izpolnjuje potrebo po ukrepih na področju
medijske in kulturne pismenosti, da bo privabil in širil občinstvo ter
prispeval h kritičnemu razumevanju evropskih kulturnih in ustvarjalnih
del. Program
uvaja prepoznavno in preprosto enotno vstopno točko za izvajalce v
kulturnih in ustvarjalnih sektorjih v Evropi. Enotni center Ustvarjalne Evrope
bo prihranil sredstva in izboljšal upravljanje centrov ter olajšal uporabo in
poskrbel za večjo prepoznavnost programa. Uvedene
bodo dodatne poenostavitve za pospešitev operativnega upravljanja programa.
Vključevale bodo: izboljšave orodij in sredstev za zbiranje podatkov in
analizo; več financiranja v obliki pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj,
okvirnih partnerskih sporazumov in sklepov o odobritvi pomoči; zmanjšanje
števila instrumentov v primeru programa Kultura; portale za upravičence in
druga orodja IKT za zmanjšanje papirne dokumentacije za
prosilce/upravičence; obrazce za elektronsko prijavo in končno
poročilo za vse ukrepe. 1.5.4 Skladnost in možnosti
dopolnjevanja z drugimi relevantnimi instrumenti Program
bo v celoti dopolnjeval druge instrumente EU. Noben drug program EU ne spodbuja
nadnacionalne mobilnosti umetnikov/strokovnjakov v kulturnem in avdiovizualnem
sektorju in kroženja del. Program bo v zvezi z jezikovno raznolikostjo
dopolnjeval ukrepe EU za učenje jezikov. Vendar namen programa ni formalno
ali neformalno učenje, ki ju pokriva program Erasmus za vse, temveč
je osredotočen na spodbujanje vzajemnega in pospešenega učenja
kulturnih organizacij o temah, pri katerih se sektor srečuje s
ključnimi izzivi. Program
bo dopolnjeval kulturno politiko EU, tako da bo kulturne izvajalce dosegel
neposredno in s tem pomagal doseči sistemske spremembe v smislu
prednostnih nalog politike EU. Za
razliko od druge denarne podpore EU, kot so ESRR, ESS in Okvirni program za
konkurenčnost in inovacije (PKI), bo program posebno usmerjen k potrebam
kulturnih in ustvarjalnih sektorjev z željo, da bi delovali zunaj nacionalnih
mej, v tesni povezavi s spodbujanjem kulturne in jezikovne raznolikosti.
Sedanja podpora ESRR/ESS je dejansko namenjena ohranjanju, obnavljanju in
razvoju kulturne dediščine, razvoju kulturne infrastrukture, obnovi mest,
podpori turizmu, spodbujanju podjetništva, podpori kulturnih storitev na
podlagi IKT in izboljšanju človeškega kapitala, z zelo velikim poudarkom
na inovacijah ter regionalnem ali lokalnem razvoju. Poleg tega bi bila podpora
razvoju politik ugodna za izmenjavo znanj pri razvoju regionalnih politik držav
članic. PKI
zagotavlja dostop do sredstev za MSP (z jamstvi in lastniškim kapitalom) ter
koriščenje digitalnih tehnologij in vsebin, vendar so to generična
orodja, ki ne širijo strokovnega znanja in strokovnih izkušenj,
specifičnih za sektor. Finančni instrument, ki ga program uvaja, da
bi okrepil finančno sposobnost evropskih kulturnih in ustvarjalnih
sektorjev, bo osredotočen na posebne potrebe teh sektorjev, zato da podpre
finančne institucije pri boljšem razumevanju ocenjevanja tveganj v teh
sektorjih in jih spodbudi k povezovanju v mreže. Kulturni
sklop programa ne bo podprl množične digitalizacije kulturne
dediščine. Ta bi se lahko financirala v okviru strukturnih skladov. Poleg
tega se politika in ukrepi, ki se nanašajo na digitalizacijo in združevanje vsebin
v okviru knjižnice Europeana (evropske digitalne knjižnice), izvajajo v okviru
Digitalne agende za Evropo. Mednarodno
financiranje v okviru kulturnega sklopa programa bo evropskemu kulturnemu
sektorju pomagalo, da bo deloval mednarodno in bo odraz ciljev notranjega
programa. Za razliko od drugih instrumentov EU, katerih namen je kulturno
sodelovanje s tretjimi državami, program ni dvostransko, temveč
večstransko orodje, in ni usmerjen k razvojnemu sodelovanju v tretjih
državah. Kljub temu bo dopolnjeval te programe, ko se bodo okrepili kulturni in
ustvarjalni sektorji. 1.6 Trajanje
ukrepa in finančnih posledic þ Časovno omejen predlog/pobuda
–
þ trajanje predloga/pobude od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2020. –
þ finančne posledice med letoma 2014 in 2020 (in po letu 2020 za
plačila) ¨ Časovno neomejen predlog/pobuda –
izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve
med letoma LLLL in LLLL, –
ki mu sledi polno delovanje. 1.7 Načrtovani načini
upravljanja[19] þ Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija þ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na: –
þ izvajalske agencije –
¨ organe, ki jih ustanovijo Skupnosti[20]
–
þ nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve –
¨ osebe, ki jim je zaupana izvedba določenih ukrepov v skladu z
naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem
temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe ¨ Deljeno upravljanje z
državami članicami ¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami þ Skupno upravljanje z
mednarodnimi organizacijami (navedite) Pri navedbi več
kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v
oddelku „opombe“. Opombe Program bodo
izvajali: – Komisija na
naslednjih področjih delovanja: posebni ukrepi v okviru sklopa Kultura
(nagrade, evropska prestolnica kulture, znak evropske dediščine itd.),
podpora skladu za koprodukcijo in podpora nadnacionalnemu sodelovanju na
področju politik; – Izvajalska
agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo na ostalih
področjih delovanja; – EIS, kar
zadeva finančni instrument kulturnih in ustvarjalnih sektorjev; – mednarodni
skladi za koprodukcijo s sedežem v Evropi (organi iz člena 54
finančne uredbe) na področju delovanja koprodukcije. 2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1 Določbe glede
spremljanja in poročanja Navedite pogostost in
pogoje. Komisija
zagotovi redno spremljanje in zunanje ocenjevanje programa Ustvarjalna Evropa
na podlagi kazalnikov, navedenih v točki 1.4.4. Treba je upoštevati, da je
ocena na podlagi kazalnikov odvisna od dopolnilnega učinka drugih
dejavnosti, ki potekajo na evropski in nacionalni ravni in vplivajo na kulturni
in ustvarjalni sektor. Komisija do 31. decembra 2017 Evropskemu
parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij
predloži poročilo o oceni doseženih rezultatov ter o kvalitativnih in kvantitativnih
vidikih izvajanja programa. Ocenjevanje vključuje naknadno oceno prejšnjih
programov. 2.2 Sistem upravljanja in nadzora 2.2.1 Ugotovljena tveganja A:
Ključna tveganja in ključni vzroki za napake Za
program Ustvarjalna Evropa so bila na podlagi zadevnih poročil o sedanjih
programih MEDIA in Kultura ugotovljena naslednja ključna tveganja in
ključni vzroki za napake: –
posebna ciljna publika: večina udeležencev programa bodo verjetno male in
srednje organizacije, ki delujejo v avdiovizualnih in ustvarjalnih sektorjih.
Nekatere od njih morda ne bodo imele močnih finančnih temeljev ali
naprednih upravljavskih struktur. To bo lahko vplivalo na njihovo finančno
in operativno sposobnost za upravljanje sredstev EU; –
napake v zvezi z upravičenostjo stroškov pri donacijah na podlagi
proračuna zaradi zapletenih pravil, pomanjkanja primerne podporne
dokumentacije, ki jo hranijo upravičenci donacij, ali neprimernega
pregleda dokumentacije: to tveganje bo v okviru programa Ustvarjalna Evropa še
vedno prisotno, vendar bi moralo biti zaradi poenostavljenih pravil, večje
uporabe pavšalnih stopenj in pavšalnih zneskov ter boljšega in bolj usmerjenega
pregleda dokumentacije manjše kot pri sedanji generaciji programov (glej
točko 2.2.2); –
omejeno tveganje dvojnega financiranja, saj podjetja lahko prejemajo več
donacij na podlagi različnih programov EU. Opozoriti
je treba, da (bo) večino ukrepov v okviru sedanjih programov MEDIA in
Kultura ter programa Ustvarjalna Evropa upravlja(-la) Izvajalska agencija za
izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA). Ta agencija bo
zato odgovorna predvsem za zmanjšanje zgoraj navedenih tveganj. B:
Pričakovane stopnje napak Podatki
za leti 2009 in 2010 kažejo, da je stopnja napak pri programu MEDIA zelo nizka
(nižja od 0,50 %). To potrjujejo dostopni okvirni podatki za leto 2011. Pri
programu Kultura je stopnja napak leta 2009 znašala 0,57 % in bi
morala biti na podlagi začasnih podatkov tudi leta 2011 precej nižja
od 2 %, približno 0,6–0,7 %. Pomembnost tvegane vrednosti, ki izhaja
iz stopnje napak, je leta 2010 presegla prag 2 % (4,28 %),
vendar je bil vzorec revizij opravljen na manjšem znesku proračuna kot v
letih 2009 in 2011. Zato je večletna stopnja napak za obdobje med letoma 2009
in 2011 nižja od 1 %. Analiza
napak, ki jo je v zvezi s stopnjo napak v letu 2010 opravila EACEA, je
pokazala, da so bila vzrok za večino napak zgoraj navedena ključna
tveganja. Zasnovan je bil akcijski načrt, ki vsebuje ukrepe za izboljšanje
kakovosti informacij za upravičence o njihovih finančnih obveznostih,
strategijo za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti nadzornih obiskov,
strategijo za izboljšanje pregleda dokumentacije in pripravo
prečiščene različice revizijskega načrta za leto 2011. Na
podlagi stopenj napak za leti 2009 in 2010 ter ocene verjetnih stopenj napak za
leto 2011 je mogoče skleniti, da je pričakovana stopnja
neskladnosti programa Ustvarjalna Evropa precej nižja od praga 2 %. Ta
predpostavka je podprta z dejstvom, da se v primerjavi s sedanjimi programi
načrtuje izvajanje dodatnih ukrepov za poenostavitev in nadzornih ukrepov
(glej točko 2.2.2). 2.2.2 Načrtovani načini
nadzora A:
Informacije o notranjem nadzornem sistemu Nadzorni
sistem za program Ustvarjalna Evropa bo temeljil na oceni tveganja.
Vključeval bo naslednje glavne vrste nadzora, ki jih bo večinoma
izvajala EACEA. Isti nadzorni sistem se bo izvajal za ukrepe, ki jih upravlja
neposredno EAC. 1.
V fazi izbora: –
nadzor operativne in finančne sposobnosti prosilcev; –
preverjanje upravičenosti in izpolnjevanja meril za izključitev; –
ocena in preverjanje proračuna in vsebine; –
pravna in finančna preverjanja; –
odkrivanje primerov morebitnega dvojnega financiranja z uporabo ustreznih
orodij IT. 2.
V fazi upravljanja pogodb: –
finančni tokovi na podlagi ločevanja nalog; –
širša uporaba pavšalnih stopenj in pavšalnih zneskov za zmanjšanje tveganja
napak; –
opredelitev pregleda dokumentacije, ki se uporablja za končne bilance na
podlagi ocene tveganj in stroškov nadzora, pri donacijah na podlagi
proračuna: *
pri donacijah, ki presegajo prag, so ob končnem plačilu obvezna
revizijska potrdila; *
pri manjših donacijah upravičenci predložijo vzorce računov; vsebina
vzorcev se določi za vsak ukrep na podlagi analize tveganja. –
poenostavitev pravil ter jasnejše in preglednejše informacije za
upravičence o teh pravilih; –
izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti nadzornih obiskov z uporabo meril
na podlagi ocene tveganja pri izbiri projektov, ki se obiščejo, in
kakovostnih meril za spremljanje njihovega izvajanja. 3.
Naknadno –
letni naknadni revizijski načrt (na podlagi ocene tveganja in
naključnega izbora), ki temelji na obsežni analizi tveganja; – ad
hoc revizije, ki se izvedejo v primeru resne zaskrbljenosti glede nepravilnosti
in/ali suma goljufije. Konkretno
breme nadzora upravičencev bi se moralo v primerjavi s sedanjim položajem
zmanjšati, saj se manjše tveganje neskladnosti delno pričakuje zaradi
dodatnih poenostavitev in bolj kakovostnih podpornih informacij za
upravičence. 4.
Nadzor EACEA, ki ga izvaja Komisija Komisija
bo poleg nadzora postopka dodeljevanja donacij izvajala tudi ukrepe, potrebne
za nadzor izvajalskih agencij v skladu s členom 59 finančne
uredbe. Komisija bo spremljala in nadzorovala agencijo EACEA pri
uresničevanju ustreznih nadzornih ciljev pri ukrepih, ki ji bodo zaupani v
upravljanje. Ta nadzor bo vključen v sodelovanje matičnega GD in
agencije EACEA ter polletno poročanje agencije. B:
Ocena stroškov nadzora ukrepov, ki jih upravljata EACEA in EAC 1.
V fazah izbora in upravljanja pogodb 1.1
Stroški osebja Pri
oceni so upoštevane nadzorne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru sedanjih
programov MEDIA in Kultura: –
nadzorne dejavnosti, ki jih izvaja operativno in finančno osebje ob
začetku in preverjanju dejavnosti; –
nadzorne dejavnosti, ki se izvajajo v vseh fazah projekta (ob izboru, sklepanju
pogodb in plačilih). Število osebja, ki izvaja nadzorne dejavnosti || Standardni stroški || Skupno (na leto) Pogodbeni uslužbenci (EACEA): 21,75 || 64 000 EUR || 1 392 000 EUR Začasni uslužbenci (EACEA): 6,6 || 127 000 EUR || 838 200 EUR Uradniki (del upravlja EAC): 1,6 || 127 000 EUR || 212 200 EUR || || Skupno za trajanje programa: 17 096 800 EUR 1.2
Drugi stroški || Standardni stroški || Skupno (na leto) Misije na kraju samem (EACEA) || 1 000 EUR || 95 000 EUR Revizijska potrdila, ki jih predložijo upravičenci (EACEA) || 1 300 EUR || 2 550 000 EUR Misije na kraju samem (del upravlja EAC) || 1 000 EUR || 6 000 EUR Revizijska potrdila, ki jih predložijo upravičenci (del upravlja EAC) || 1 300 EUR || 150 000 EUR || || Skupno za trajanje programa: 19 607 000 EUR 2.
Naknadni nadzor 2.1
Osebje Število osebja, ki izvaja nadzorne dejavnosti || Standardni stroški || Skupno (na leto) Pogodbeni uslužbenci (EACEA): 1 || 64 000 EUR || 64 000 EUR Začasni uslužbenci (EACEA): 0,2 || 127 000 EUR || 25 400 EUR Uradniki (del upravlja EAC): 0,1 || 127 000 EUR || 12 700 EUR || || Skupno za trajanje programa: 714 700 EUR 1.2
Naknadne revizije Naključne revizije, revizije na podlagi ocene tveganja in ad hoc revizije || Standardni stroški || Skupno (na leto) EACEA || 10 500 EUR || 409 500 EUR EAC || 10 500 EUR || 25 000 EUR || || Skupno za trajanje programa: 3 041 500 EUR 3.
Skupni stroški nadzora v EACEA in EAC v primerjavi z operativnim
proračunom, ki se upravlja Glede
na operativni proračun programa Ustvarjalna Evropa v višini 1 678,7 EUR
skupni stroški nadzora ukrepov, ki jih upravljata EACEA in EAC, pomenijo približno
2,4 % proračuna. 2.3 Ukrepi za preprečevanje
goljufij in nepravilnosti Navedite
obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe. Majhno
število primerov goljufije skupaj z zelo nizkimi stopnjami napak
upravičuje sorazmernost in stroškovno učinkovitost ukrepov za
preprečevanje goljufij in nepravilnosti v okviru novega programa. GD
EAC bo poleg uporabe vseh regulativnih mehanizmov nadzora oblikoval strategijo
za boj proti goljufijam v skladu z novo strategijo za boj proti goljufijam
(CAFS), ki jo je Komisija sprejela 24. junija 2011, da bi zagotovil,
med drugim, da je njegov notranji nadzor boja proti goljufijam prilagojen CAFS
in da je njegov pristop za obvladovanje tveganj goljufij zasnovan tako, da se z
njim odkrivajo področja s tveganjem za goljufije in primerni odzivi. Kjer
bo potrebno, bodo vzpostavljene skupine za povezovanje v mreže in primerna
orodja IT, namenjena analizi primerov goljufij, ki so povezane s programom
Erasmus za vse. Za
zmanjšanje morebitnih goljufij in nepravilnosti so načrtovani naslednji
ukrepi: –
preprečevanje morebitnih goljufij in nepravilnosti je s poenostavitvijo
pravil ter širšo uporabo pavšalnih stopenj in pavšalnih zneskov upoštevano že
ob uvedbi programa; –
sistematsko se preverjajo morebitni primeri dvojnega financiranja in odkrivajo
se upravičenci, ki jim je bilo dodeljenih več donacij; –
v primeru resne zaskrbljenosti glede nepravilnosti in/ali suma goljufije se
izvajajo ad hoc revizije; –
Izvajalska agencija mora Komisiji priložnostno in v okviru rednega poročanja
poročati o morebitnih goljufijah in nepravilnostih. 3. OCENA
FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 3.1 Zadevni razdelki večletnega
finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov · Obstoječe proračunske vrstice odhodkov Po vrsti, v skladu z razdelki
večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek Številka [Opis………………………...……….] || dif./nedif. ([21]) || držav Efte[22] || držav kandidatk[23] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe 5 || 15.01 Upravni odhodki na področju izobraževanja in kulture, členi od 1 do 3 || nedif. || DA || DA || DA || NE 3 || 15.01.04.31 Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo – prispevek iz programov pod razdelkom 3 || nedif. || DA || DA || DA || NE · Zahtevane nove proračunske vrstice Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega
finančnega okvira in proračunskimi vrsticami. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek Številka [Razdelek……………………………………..] || dif./ nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe 3 || 15.01.04.04 Ustvarjalna Evropa – Odhodki za upravno poslovodenje || nedif. || DA || DA || DA || NE 3 || 15.04.01 Ustvarjalna Evropa || dif. || DA || DA || DA || NE 3.2 Ocenjeni učinek na
odhodke 3.2.1 Povzetek ocenjenega
učinka na odhodke v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Razdelek večletnega finančnega okvira: || Številka || Razdelek 3 GD: EAC || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Leto po 2020 || SKUPAJ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || || Številka proračunske vrstice || prevzete obveznosti || (1) || 178,670 || 198,139 || 218,564 || 239,022 || 260,243 || 280,850 || 303,212 || || 1 678,700 plačila || (2) || 107,197 || 158,513 || 174,855 || 244,503 || 266,739 || 288,369 || 311,700 || 126,824 || 1 678,700 Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev posebnih programov[24] || || || || || || || || || Številka proračunske vrstice || || (3) || 14,330 || 14,861 || 15,436 || 16,978 || 17,757 || 20,150 || 22,788 || || 122,3 Odobritve za GD EAC SKUPAJ || prevzete obveznosti || = 1 + 1a + 3 || 193,000 || 213,000 || 234,000 || 256,000 || 278,000 || 301,000 || 326,000 || || 1 801,000 || plačila || = 2 + 2a + 3 || 121,525 || 173,374 || 190,291 || 261,481 || 284,496 || 308,519 || 334,488 || 126,824 || 1 801,000 || || || || || || || || || || Komisija predvideva (delno) zunanje izvajanje
tega programa s strani izvajalske agencije. Zneske in razčlenitev
ocenjenih stroškov bo morda treba prilagoditi v skladu s končno stopnjo
zunanjega izvajanja. Odobritve za poslovanje SKUPAJ || prevzete obveznosti || (4) || || || || || || || || || plačila || (5) || || || || || || || || || Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || || || Odobritve za RAZDELEK 3 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || = 4 + 6 || 193,000 || 213,000 || 234,000 || 256,000 || 278,000 || 301,000 || 326,000 || || 1 801,000 plačila || = 5 + 6 || 121,525 || 173,374 || 190,291 || 261,481 || 284,496 || 308,519 || 334,488 || 126,824 || 1 801,000 Če predlog/pobuda vpliva na več razdelkov: Odobritve za poslovanje SKUPAJ || prevzete obveznosti || (4) || || || || || || || || plačila || (5) || || || || || || || || Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || || Odobritve za RAZDELKE od 1 do 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek) || prevzete obveznosti || = 4 + 6 || || || || || || || || plačila || = 5 + 6 || || || || || || || || Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“ v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ GD: izobraževanje in kultura || Človeški viri || 5,619 || 5,619 || 5,619 || 5,873 || 6,127 || 6,381 || 6,703 || 41,946 Drugi upravni odhodki || 0,505 || 0,505 || 0,505 || 0,505 || 0,505 || 0,505 || 0,505 || 3,535 GD za izobraževanje in kulturo SKUPAJ || odobritve || 6,124 || 6,124 || 6,124 || 6,378 || 6,632 || 6,886 || 7,213 || 45,481 Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (prevzete obveznosti SKUPAJ = plačila SKUPAJ) || 6,124 || 6,124 || 6,124 || 6,378 || 6,632 || 6,886 || 7,213 || 45,481 v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Leto po 2020 || SKUPAJ Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || 198,804 || 218,804 || 239,804 || 262,058 || 284,312 || 307,566 || 332,893 || || 1 844,241 Plačila || 127,331 || 179,178 || 196,095 || 267,539 || 290,808 || 315,085 || 341,381 || 170,065 || 1 887.482 3.2.2 Ocenjeni učinek na
odobritve za poslovanje –
¨ Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje. – þ Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za
poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) Navedba ciljev in realizacij ò || || REALIZACIJE sklopa MEDIA || Vrsta realizacije || Povprečni stroški realizacije || Število realizacij skupaj (2014-2020) || Stroški skupaj || SPECIFIČNI CILJ št. 1: Podpreti sposobnost evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za nadnacionalno delovanje || – realizacija || Nova znanja in spretnosti ter povezovanje v mreže [realizacije: število tečajev/delavnic/dogodkov] || 0,150 || 425 || 63,7 || – realizacija || Razvoj avdiovizualnih projektov (vključno s produkcijo televizijskega programa) [realizacije: število projektov] || 0,110 || 2 301 || 253,1 || – realizacija || Podpora skladom za koprodukcijo [realizacija: število podprtih skladov za koprodukcijo] || 0,300 || 48 || 14,3 || – realizacija || Avdiovizualni trgi, promocijska orodja in sklopi [realizacija: število projektov] || 0,1925 || 452 || 87,1 || – realizacija || Inovativni projekti na področju IKT, ki se lahko uporabljajo v avdiovizualni industriji [realizacija: število primerov uporabe IKT v industriji] || 0,500 || 30 || 15,2 || Seštevek za specifični cilj št. 1 || 3 256 || 433,4 || SPECIFIČNI CILJ št. 2: Spodbuditi nadnacionalno kroženje kulturnih in ustvarjalnih del in izvajalcev ter doseči nova občinstva v Evropi in zunaj nje || – realizacija || Distribucijske kampanje evropskih nenacionalnih filmov [realizacija: število projektov] || 0,046 || 6 932 || 318,9 || – realizacija || Mednarodne skupine pooblaščenih prodajalcev, distributerjev in imetnikov pravic [realizacije: število skupin] || 0,271 || 40 || 10,8 || – realizacija || Mreža kinematografov, ki predvaja večino evropskih filmov [realizacija: število kinematografskih mrež] || 13,893 || 7 || 97,2 || – realizacija || Filmski festivali in prireditve [realizacija: število festivalov in prireditev] || 0,040 || 645 || 26 || – realizacija || Pobude za filmsko pismenost [realizacija: število projektov] || 0,040 || 269 || 10,7 || – realizacija || Nova orodja za trženje in oglaševanje [realizacije: število projektov, ki uvajajo na primer platforme filmskih skupnosti] || 0,040 || 213 || 8,5 || Seštevek za specifični cilj št. 2 || || 472,1 || STROŠKI SKUPAJ || 11,362 || 905,5 || Navedba ciljev in realizacij ò || || REALIZACIJE sklopa KULTURA || Vrsta realizacije[25] || Povprečni stroški realizacije || Število realizacij skupaj || Stroški skupaj || SPECIFIČNI CILJ št. 1: Podpreti sposobnost evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za nadnacionalno delovanje || – realizacija || Ukrepi sodelovanja, kot so dejavnosti, ki spodbujajo vzajemno učenje || 0,360 || 356 || 128,1 || – realizacija || Evropske mreže, kot so mreže za krepitev zmogljivosti || 0,100 || 132 || 13,2 || – realizacija || Evropske platforme, kot so platforme, ki zagotavljajo strukturo za mednarodni strokovni razvoj || 0,340 || 39 || 13,2 || – realizacija || Posebni ukrepi, kot so nagrade, evropska prestolnica kulture, znak evropske dediščine itd. label, || 0,406 || 48 || 19,4 || || || || Seštevek za specifični cilj št. 1 || 575 || 173,9 || SPECIFIČNI CILJ št. 2: Spodbuditi nadnacionalno kroženje kulturnih in ustvarjalnih del in izvajalcev ter doseči nova občinstva v Evropi in zunaj nje || – realizacija || Ukrepi sodelovanja, kot so ukrepi, ki podpirajo mednarodna gostovanja || 0,360 || 553 || 199,2 || – realizacija || Evropske mreže, kot so mreže, ki spodbujajo privabljanje občinstva || 0,100 || 205 || 20,5 || – realizacija || Evropske platforme, kot so platforme, ki podpirajo mednarodne kariere || 0,340 || 60 || 20,5 || – realizacija || Literarni prevodi in promocijska podpora || 0,05 || 859 || 42,9 || – realizacija || Posebni ukrepi, kot so nagrade, evropska prestolnica kulture, znak evropske dediščine itd. label, || 0,406 || 74 || 30,2 || || || || || || Seštevek za specifični cilj št. 2 || 1 751 || 313,3 || STROŠKI SKUPAJ || 2 326 || 487,2 || . Navedba ciljev in realizacij ò || || REALIZACIJE medsektorskega sklopa || Vrsta realizacije || Povprečni stroški realizacije || Število realizacij skupaj (2014–2020) || Stroški skupaj || SPECIFIČNI CILJ št. 1: Okrepiti finančno sposobnost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev || – realizacija || Uvedba instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje [realizacije: število posojil, ki so jih banke zagotovile izvajalcem v sedmih letih] || 848 [Provizija EIS in pričakovana izguba] || 14 420 || 211,20 || Seštevek za specifični cilj št. 1 || || 211,20 || SPECIFIČNI CILJ št. 2: Podpreti nadnacionalno sodelovanje na področju politik || – realizacija || Mreža centrov Ustvarjalne Evrope || 0,226 || 189 || 42,7 || – realizacija || Študije, ocene in politična analiza [Opomba: To vključuje tudi Evropski avdiovizualni observatorij]. || 0,317 || 36 || 11,4 || – realizacija || Nadnacionalne izmenjave in povezovanje v mreže || 1,585 || 4 || 6,4 || – realizacija || Preskušanje novih medsektorskih pristopov || 1,132 || 4 || 4,5 || – realizacija || Konference, seminarji in politični dialog || 0,232 || 42 || 9,8 || Seštevek za specifični cilj št. 2 || 275 || 74,8 || || || || STROŠKI SKUPAJ || || 286,00 || 3.2.3 Ocenjeni učinek na
odobritve upravne narave 3.2.3.1 Povzetek –
¨ Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev upravne narave – þ Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev
upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || 5,619 || 5,619 || 5,619 || 5,873 || 6,127 || 6,381 || 6,708 || 41,946 Drugi upravni odhodki || 0,505 || 0,505 || 0,505 || 0,505 || 0,505 || 0,505 || 0,505 || 3,535 Seštevek RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 6,124 || 6,124 || 6,124 || 6,378 || 6,632 || 6,886 || 7,213 || 45,481 Odobritve zunaj RAZDELKA 5[26] večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || || || || || || || || Drugi odhodki upravne narave[27] || 14,330 || 14,861 || 15,436 || 16,978 || 17,757 || 20,150 || 22,788 || 122,3 Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || SKUPAJ || 20,454 || 20,985 || 21,560 || 23,356 || 24,389 || 27,036 || 30,001 || 167,78 3.2.3.2 Ocenjene potrebe po
človeških virih – ¨ Predlog/pobuda ne zahteva porabe
človeških virov – ü Predlog/pobuda zahteva porabo človeških
virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: Ocena je izražena v ekvivalentu polnega
delovnega časa || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ Kadrovski načrt (za uradnike in začasne uslužbence) || XX 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 40 || 40 || 40 || 42 || 44 || 46 || 48 || 300 || XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || || || || XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || || || || 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || || || || Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[28] || XX 01 02 01 (PU, UA, NNS iz „splošnih sredstev“) || 8 || 8 || 8 || 8 || 8 || 8 || 9 || 57 || XX 01 02 02 (PU, UA, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || || || || XX 01 04 yy [29] || – na sedežu[30] || || || || || || || || – v delegacijah || || || || || || || || XX 01 05 02 (PU, UA, NNS za posredne raziskave) || || || || || || || || 10 01 05 02 (PU, UA, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || || || Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || || || SKUPAJ || 48 || 48 || 48 || 50 || 52 || 54 || 57 || 357 XX je zadevno
področje politike ali proračunski naslov. Potrebe po človeških virih se krijejo z
osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim
v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD
dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske
omejitve. Zneski in vračunani zneski bodo prilagojeni glede na rezultate
predvidenega postopka zunanjega izvajanja. Opis nalog: Uradniki in začasni uslužbenci || Izvajanje programa Zunanje osebje || Izvajanje programa 3.2.4 Skladnost z veljavnim
večletnim finančnim okvirom –
ü Predlog/pobuda je skladna z večletnim finančnim okvirom za
obdobje 2014–2020. –
¨ Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka
večletnega finančnega okvira. Pojasnite
potrebno spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne
zneske. –
¨ Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali
spremembe večletnega finančnega okvira[31]. Pojasnite
te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter
ustrezne zneske. 3.2.5 Udeležba tretjih oseb pri
financiranju –
V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje
tretjih oseb. –
V predlogu/pobudi je načrtovano
sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju: odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta
natančno) || Leto N || Leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (glej točko 1.6) || Skupaj Navedite vir/organ sofinanciranja || || || || || || || || Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || || 3.3 Ocenjeni učinek na prihodke –
þ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke. – ¨ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je
pojasnjeno v nadaljevanju: ¨ na lastna sredstva, ¨ na razne
prihodke. v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Proračunska vrstica prihodkov: || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Učinek predloga/pobude[32] Leto N || Leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || … vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (glej točko 1.6) Člen …. || || || || || || || || Za razne namenske prihodke navedite zadevne
proračunske vrstice. . Navedite metodo za izračun učinka na
prihodke. [1] Building
a Digital Economy: The importance of saving jobs in the EU's creative
industries, TERA Consultants, marec 2010. Glej tudi poudarek na kulturnih
in ustvarjalnih sektorjih v Evropskem poročilu o konkurenčnosti za
leto 2010, delovni dokument služb Komisije, COM(2010) 614. [2] Povzetek izidov spletnega posvetovanja o programu
Kultura po letu 2013 je dostopen na: http://ec.europa.eu/culture/our-programmes-and-actions/consultation-on-the-future-culture-programme_en.htm. [3] Povzetek te javne obravnave je dostopen na: http://ec.europa.eu/culture/our-programmes-and-actions/doc/culture/summary-public-meeting-16-02-2011_en.pdf. [4] Vmesna ocena je dostopna na: http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/evalreports/culture/2010/progreport_en.pdf. [5] Povzetek izidov spletnega posvetovanja o programu MEDIA po letu 2013
je dostopen na: http://ec.europa.eu/culture/media/programme/docs/overview/online_consultation_summary_en.pdf. [6] Povzetek izidov spletnega posvetovanja o programu MEDIA Mundus po
letu 2013 je dostopen na: http://ec.europa.eu/culture/media/mundus/public_consultation/index_en.htm. [7] Sklepi te javne obravnave so dostopni na: http://ec.europa.eu/culture/media/mundus/docs/Programme_public_hearing_The_future_of_the_MEDIAs_en.pdf. [8] UL L 372, 27.12.2006, str. 1. [9] UL L 327, 24.11.2006, str. 12. [10] UL L 288, 4.11.2009, str. 10. [11] UL L 304,
3.11.2006, str. 1. [12] UL L [13] COM(2007) 242
konč. [14] UL C 287,
29.11.2007, str. 6. [15] COM(2010)
2020, 3.3.2010. [16] UL L 55, 28.2.2011, str. 13. [17] ABM:
upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih. [18] Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b)
finančne uredbe. [19] Pojasnitve
načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na
spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html. [20] Organi
iz člena 185 finančne uredbe. [21] Dif.
= diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva. [22] Efta:
Evropsko združenje za prosto trgovino. [23] Države
kandidatke in, če je ustrezno, potencialne države kandidatke z Zahodnega
Balkana. [24] Tehnična
in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali
ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave. [25] Realizacije
se nanašajo na dobavljene proizvode in opravljene storitve (na primer število
financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest itd.). [26] Tehnična
in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali
ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave. [27] Komisija
predvideva (delno) zunanje izvajanje tega programa s strani EACEA. Zgoraj
navedene številke bodo po potrebi prilagojene v skladu s predvidenim zunanjim
izvajanjem. [28] PU
= pogodbeni uslužbenec; UA = uslužbenec agencije (intérimaire); MSD =
mlajši strokovnjak v delegaciji (jeune expert en délégation); LU=
lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak. [29] V
okviru zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za poslovanje (prej vrstice
BA). [30] Zlasti
za Strukturne sklade, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in
Evropski sklad za ribištvo (ESR). [31] Glej
točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma. [32] Glede
na tradicionalna lastna sredstva (carinske dajatve, prelevmane za sladkor)
morajo biti navedeni neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov
pobiranja.