14.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 168/45

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, členov 2, 3 in 6 Pogodbe o Evropski uniji in ustreznih členov Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju evropske varnostne strategije iz leta 2003 (1) in poročila o njenem izvajanju iz leta 2008 (2),

—

ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (3), kakor je spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2008/919/PNZ (4), in člena 10 tega sklepa o pomoči žrtvam in njihovi zaščiti,

—

ob upoštevanju strategije Evropske unije za boj proti terorizmu iz leta 2005 (5),

—

ob upoštevanju strategije Evropske unije za boj proti radikalizaciji in novačenju za terorizem (6),

—

ob upoštevanju stockholmskega programa – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje (7), in sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z 20. aprila 2010 z naslovom "Zagotavljanje območja svobode, varnosti in pravice za državljane Evrope: Akcijski načrt izvajanja stockholmskega programa" (KOM(2010)0171),

—

ob upoštevanju poročila Europola o stanju in trendih na področju terorizma v EU za leto 2011 (TE-SAT 2011),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 20. julija 2010 o politiki EU za boj proti terorizmu: glavni dosežki in izzivi za prihodnost (KOM(2010)0386),

—

ob upoštevanju mnenja evropskega nadzornika za varstvo osebnih podatkov z dne 24. novembra 2010 o sporočilu o politiki EU za boj proti terorizmu: glavni dosežki in izzivi za prihodnost (8),

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu o politiki EU za boj proti terorizmu: glavni dosežki in izzivi za prihodnost (9),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu za naslovom "Izvajanje strategije notranje varnosti EU: pet korakov k varnejši Evropi" (KOM(2010)0673),

—

ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope iz leta 1983 o odškodnini žrtvam nasilnih kaznivih dejanj (CETS št. 116), Konvencije Sveta Evrope iz leta 2005 o preprečevanju terorizma (CETS št. 196), smernic Sveta Evrope iz leta 2005 o zaščiti žrtev terorističnih dejanj, priporočila Sveta Evrope št. 8 iz leta 2006 o pomoči žrtvam kaznivih dejanj in predloga Komisije iz leta 2011 za direktivo o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj (KOM(2011)0275),

—

ob upoštevanju vmesnega pregleda 7. okvirnega programa za raziskave in zelene knjige z naslovom "Spremeniti izzive v priložnosti: na poti k skupnemu, strateškemu okviru za financiranje raziskav in inovacij v EU",

—

ob upoštevanju svojih številnih resolucij o boju proti terorizmu,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu (10) in Skupnega stališča Sveta 2001/931/SZVP z dne 27. decembra 2001 o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu (11),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za pravne zadeve (A7-0286/2011),

A.

ker je prvo desetletje 21. stoletja, ki je sledilo okrutnim napadom 11. septembra 2001, zaznamovala "vojna proti terorizmu", zlasti kar zadeva pristop ZDA; čeprav se ti in drugi napadi podobnega obsega niso zgodili na evropskih tleh, so načrtovanje in priprave teh napadov potekali deloma v Evropi in smo jih vsi Evropejci občutili kot napad na naše vrednote in naš način življenja;

B.

ker je Evropska unija v 21. stoletju vse pomembnejša tarča in žrtev terorizma in se sooča s stalno grožnjo;

C.

ker so hudi teroristični napadi na ozemlju EU po napadih v ZDA 11. septembra 2001, vključno s terorističnim napadom leta 2004 v Madridu in napadom leta 2005 v Londonu, močno vplivali na občutek splošne varnosti med državljani EU;

D.

ker poročilo Europola o stanju in trendih na področju terorizma v EU za leto 2011 (TE-SAT 2011) kaže na dejstvo, da ostaja tveganje terorističnih napadov v EU veliko in da se krepi povezava med terorizmom in organiziranim kriminalom, ter na trend zmanjševanja terorističnih napadov, za katere sprejmejo odgovornost separatistične teroristične organizacije ali se jim pripisujejo, v primerjavi z letom 2006, čeprav je še vedno večina vseh terorističnih napadov v Evropi te vrste;

E.

ker stockholmski program opredeljuje dve grožnji notranji varnosti, mednarodni terorizem in organizirani kriminal, in ker sta v mnogih primerih ti dve grožnji prisotni na istih področjih, na primer v trgovini z orožjem in trgovini z mamili;

F.

ker terorizem ni nov pojav; ker se v zadnjih desetletjih terorizem pojavlja v novih oblikah, kot je recimo kibernetski terorizem, teroristične mreže pa so postale bolj zapletene, kar zadeva njihovo strukturo, sredstva in financiranje, zaradi česa je tudi teroristična grožnja bolj zapletena; ker je boj proti terorizmu od vedno del področja pristojnosti držav članic in sodi med redne dejavnosti organov odkrivanja in pregona; ker so napadi 11. septembra 2001 ter v Madridu in Londonu prinesli korenite spremembe v dojemanju pojava terorizma ter v metodah in instrumentih za boj proti njemu; in ker je zaradi teh napadov terorizem postal pojav, ki vpliva na varnost vse Evropske unije, ne le nacionalne varnosti držav članic z zelo različnimi pravnimi okviri;

G.

ker je EU v Okvirnem sklepu 2002/475/PNZ opredelila teroristična kazniva dejanja, čeprav ni nedvoumne mednarodne opredelitve terorizma;

H.

ker je bistveno mednarodno sodelovanje, če želimo terorizmu odvzeti finančne, logistične in operativne temelje;

I.

ker je treba kljub različnim izkušnjam s terorizmom, pa tudi ravnjo ogroženosti med državami članicami imeti skupen evropski pristop, saj teroristične operacije pogosto zajamejo vso Evropo, teroristi pa pri svoji dejavnosti izkoriščajo različnost evropskih zakonov, različne zmožnosti za boj proti terorizmu in odpravo mejnih kontrol;

J.

ker državljani EU in druge osebe prav tako želijo, da bi bili njihova varnost in zaščita v EU in drugod zagotovljeni, ter ima EU v zvezi s tem pomembno vlogo;

K.

ker teroristična dejanja resno ogrožajo človekove pravice in demokracijo ter je njihov namen omajati legitimno imenovane vlade, spodkopati pluralistične civilne družbe in ogroziti ideal vseh, to je živeti življenje brez strahu;

L.

ker bi moral biti namen protiterorističnih politik, da se borijo proti ciljem terorizma in izvrševanju terorističnih dejanj, katerih namen je, da uničijo strukturo naših svobodnih, odprtih in demokratičnih družb; ker morajo biti glavni cilji protiteroristične politike zaščita in okrepitev strukture demokratične družbe z okrepitvijo državljanskih svoboščin in demokratičnega nadzora, zagotavljanjem zaščite in varnosti evropskih državljanov, identifikacijo in preganjanjem subjektov, odgovornih za terorizem, ter z odzivom na posledice terorizma s pomočjo politike vključevanja, čezmejnega pravosodnega in policijskega sodelovanja ter učinkovite in usklajene strategije na ravni EU; ker je njeno uspešnost treba izmeriti glede na izpolnjevanje teh ciljev; in ker je najuspešnejši način boja proti terorizmu osredotočanje na preprečevanje nasilnega ekstremizma in stopnjevanja nasilja;

M.

ker strategija Evropske unije za boj proti terorizmu ne sme obravnavati le posledic terorizma, temveč tudi njegove vzroke;

N.

ker je boj proti nasilnemu ekstremizmu eden od bistvenih dejavnikov preprečevanja in odprave terorizma;

O.

ker pomeni boj proti terorizmu boj proti vsem oblikam terorizma, vključno s kibernetskim terorizmom in terorizmom, povezanim s trgovino z drogami, proti povezanosti terorističnih skupin s številnimi kriminalnimi operacijami in znotraj njih ter proti taktikam, ki jih uporabljajo za delovanje, kot so nezakonito financiranje, finančno izsiljevanje, pranje denarja in prikrivanje skupinskih terorističnih operacij s pomočjo lažnih pravnih oseb ali institucij;

P.

ker je terorizem državni problem in je zato naloga demokratičnih institucij, da ob iskanju najširšega političnega in družbenega konsenza pripravijo in ohranijo glavne značilnosti protiteroristične politike; ker je demokratični boj proti terorizmu, neizogibno v okviru ustavne in pravne države, stvar vseh političnih strank, ki so zastopane v demokratičnih institucijah, ne glede na to, ali so v vladi ali v opoziciji; in ker je zaradi tega priporočljivo ohraniti opredelitev protiteroristične politike, po kateri je ta v vsaki demokratični družbi v pristojnosti vlade, ki se oblikuje po zakonitem soočenju političnih strank in s tem po volilnem tekmovanju;

Q.

ker je razumno meriti stroške in koristi politike boja proti terorizmu, saj morajo snovalci politike vedeti, ali imajo njihove odločitve želeni uspeh, državljani pa imajo pravico, da izvoljene predstavnike pokličejo na odgovornost;

R.

ker je deset let po napadih, ki so pretresli svet, čas, da preučimo dosežek, zabeležen v boju proti terorizmu; ker ovrednotenje omogoča bolj učinkovito in uspešno snovanje politike, za vsako moderno demokracijo pa morata biti značilna pogosto preučevanje in ocena političnih odločitev;

S.

ker je bilo na področju politike boja proti terorizmu presenetljivo malo storjenega za oceno, do kolikšne mere je dosegla zadane cilje; ker je Parlament večkrat pozval k celoviti oceni politike EU za boj proti terorizmu, saj sta ovrednotenje in ocena predpogoja za preglednost in odgovornost snovalcev politike; in ker gre pomanjkanje ustrezne ocene politike EU za boj proti terorizmu v glavnem pripisati dejstvu, da se velik del te politike izvaja na področju obveščevalnih in varnostnih politik, za katere je že od nekdaj značilna tajnost;

T.

ker je namen terorističnih napadov vsakič znova povzročiti masovne žrtve, s čimer se izzivajo razpoložljive institucionalne zmogljivosti;

U.

ker so tarča teroristov nedolžni državljani, da se tako doseže cilj uničenja demokracije; ker imajo tisti, ki so bili poškodovani ali ki so izgubili bližnje v terorističnih napadih oziroma so bili v njih oškodovani, pravico do podpore, solidarnosti, odškodnine, nadomestila in pomoči;

V.

ker je bistveno, da se zadosti pravici, da se sodi odgovornim in da se kaznujejo teroristična dejanja, in ker je treba posebno pozornost posvetiti položaju žrtev kot prič v sodnih postopkih;

W.

ker sta odgovornost in obveznost bistvena dejavnika demokratične legitimnosti protiterorističnih politik in ker je treba preiskati in sodno preganjati nezakonito delovanje, kršitve mednarodnega prava in prava človekovih pravic;

X.

ker morajo protiteroristični ukrepi spoštovati pravice, ki jih določa Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vsi ukrepi, sprejeti na tem področju, pa vplivajo na državljanske svoboščine;

Y.

ker je postala osrednja značilnost protiteroristične politike množičen nadzor, za preprečevanje terorizma pa se uporablja obsežno zbiranje osebnih podatkov, tehnologije za odkrivanje in prepoznavanje, zasledovanje in sledenje, odkrivanje zakonitosti v podatkih in profiliranje, ocenjevanje tveganja in analize vedenja ali podobne tehnike; ker ta sredstva prinašajo tveganje, da se bo dokazno breme prevalilo na državljane; ker sta stopnja učinkovitosti in uspeha teh instrumentov pri preprečevanju terorizma vprašljiva; in ker je izmenjava informacij med agencijami neustrezna;

Z.

ker javni organi vse pogosteje uporabljajo podatke, ki so bili zbrani v poslovne ali zasebne namene; ker so podjetja v različnih sektorjih dolžna hraniti osebne podatke o svojih strankah in jih posredovati; ker so stroški, povezani s hrambo in obnovo podatkov (tako naložbe v infrastrukturo kot operativni stroški), veliki;

AA.

ker je pereča potreba po enotni pravni opredelitvi pojma profiliranja, ki bi temeljila na ustreznih standardih o temeljnih pravicah in varstvu podatkov, s čimer bi se zmanjšala negotovost o tem, katere dejavnosti so prepovedane in katere niso;

1.

pozdravlja sporočilo Komisije in opozarja, da mora biti povezano s prihodnjo strategijo notranje varnosti za Evropsko unijo; vendar obžaluje, da je njegovo področje uporabe dokaj ozko in omejeno na izvajanje dogovorjenih političnih ukrepov ter ne zajema nacionalnih protiterorističnih politik ali nacionalnih ukrepov za prenose politik, dogovorjenih na evropski ali mednarodni ravni, pa tudi dejstvo, da ni bilo temeljitejše preiskave morebitnih zakonskih vrzeli ali morebitnega prekrivanja ali podvajanja akcij in instrumentov za boj proti terorizmu, sprejetih na ravni EU; potrjuje pomen skladnega pristopa na ravni EU in držav članic pri pobudah, ki so sprejete na področju notranje varnosti, zlasti v zvezi s terorizmom in organiziranim kriminalom;

2.

obžaluje dejstvo, da sporočilo ne zajema v zadostni meri in ne opiše dovolj natančno ukrepov, ki so jih sprejeli tudi drugi generalni direktorati, ne samo generalni direktorat za pravosodje, svobodo in varnost (na primer TRAN, ENTER ali MARKT). Prav tako ne ponuja jasne slike o razmerju med posameznimi ukrepi, torej ali prihaja do podvajanja oziroma do pomanjkljivosti; meni, da treba upoštevati vse zgoraj navedene ravni, saj se evropski, nacionalni in mednarodni ukrepi dopolnjujejo, ocena posameznih ukrepov pa ne ponuja celostne slike o učinku protiterorističnih politik v Evropi;

3.

obžaluje zamujeno priložnost, da bi pojasnili, kakšno vlogo igrajo v strategiji EU za boj proti terorizmu nekateri instrumenti EU za boj proti terorizmu, kot na primer hramba podatkov, evidenca podatkov o potnikih in sporazum Swift;

4.

meni, da bi Listina o temeljnih pravicah vedno morala biti usmerjevalnik za politiko EU na tem področju ter za izvrševanje te politike v državah članicah, pa tudi za sodelovanje s tretjimi stranmi in tretjimi državami;

5.

poudarja, da morajo Evropska unija, njene države članice in države partnerice svojo strategijo za boj proti mednarodnemu terorizmu osnovati na načelu pravne države in na spoštovanju temeljnih pravic; dalje poudarja, da morajo biti zunanji ukrepi Evropske unije za boj proti mednarodnemu terorizmu v prvi vrsti usmerjeni v preprečevanje, ter poudarja, da je potrebno spodbujati dialog, strpnost in razumevanje med različnimi kulturami, civilizacijami in religijami;

6.

ponovno poudarja, da bi morale protiteroristične politike spoštovati standarde v zvezi z nujnostjo, učinkovitostjo, sorazmernostjo, državljanskimi svoboščinami, pravno državo, demokratičnim nadzorom in odgovornostjo, za katere se je Unija zavezala, da jih bo spoštovala in spodbujala, ter da mora biti ocena izpolnjevanja teh standardov sestavni del ovrednotenja vseh protiterorističnih ukrepov EU; meni, da je treba te politike razviti v skladu z določbami primarne zakonodaje EU in da zlasti morajo dati prednost spoštovanju pravic, ki jih določa Listina Evropske unije o temeljnih pravicah;

7.

ponovno poudarja, da so lahko restriktivni ukrepi zaplembe, odvzema in zamrznitve sredstev in kapitala, povezanega s fizičnimi ali pravnimi osebami ali organizacijami, ki se ukvarjajo s terorističnimi dejavnostmi ali so vanje vpletene, koristna sredstva za boju proti terorizmu, vendar morajo biti v celoti skladni s členom 75 PDEU in Listino o temeljnih pravicah;

8.

meni, da so preprečevanje, odkrivanje in pregon terorističnih dejavnosti ključne politike na ravni EU ter morajo biti del sistematičnega pristopa, ki ne bi temeljil na zasilnih predpisih, temveč na dosledni, na potrebi temelječi strategiji, ki bi bila namensko in stroškovno učinkovita ter ki bi se izogibala podvajanju ukrepov in oviranju delovanja pristojnih institucij, agencij in organov;

9.

poudarja dejstvo, da bi morali biti rezultat ocene desetih let protiteroristične politike EU jasno opredeljeni politični cilji;

10.

meni, da je terorizem pojav, ki se stalno spreminja, in da se je treba proti njemu boriti s protiteroristično politiko, ki bo te spremembe upoštevala;

11.

meni, da je treba poglobiti in razviti štiri glavne vidike strategije za boj proti terorizmu: preprečevanje, zaščito, pregon in odzivanje;

12.

meni, da bi morali preprečevanje, preiskovanje in preganjanje terorističnih dejavnosti temeljiti na okrepitvi pravosodnega in policijskega sodelovanja na ravni EU, skupaj s polnim parlamentarnim pregledom ter popolnim in pravočasnim dokončanjem načrta za sklop enotnih postopkovnih jamstev na visoki ravni;

13.

meni, da morata biti usposabljanje in večja ozaveščenost pravosodnih in policijskih organov prednostni nalogi, zato da se v Evropski uniji izboljša pripravljenost na področju boja proti terorizmu;

14.

poudarja pomembnost sodelovanja držav članic z uradom OLAF ter drugimi agencijami EU, kot so Europol, Eurojust in CEPOL;

15.

poziva Komisijo, naj popolno oceni sklop sprejetih politik in ukrepov za boj proti terorizmu ter naj se osredotoči na prihodnje izzive, med katerimi so reforma Europola in Eurojusta ob upoštevanju novih možnosti, ki jih nudi Lizbonska pogodba, potreba po enotnih standardih za pridobivanje dokazov in vodenje preiskav, polna uporaba skupnih preiskovalnih enot, okrepljeni okvir EU za usposabljanje v pravosodju in policiji ter ustrezne politike vključevanja in povezovanja;

16.

meni, da morajo biti protiteroristični ukrepi sorazmerni ravni ogroženosti in da se morajo prilagoditi tako njenemu povečanju kot njenemu zmanjšanju; ugotavlja, da morajo biti protiteroristični ukrepi, tako v obliki novih vladnih pooblastil kot tudi agencij, načrtovani tako, da jih je mogoče okrepiti ali zmanjšati, odvisno od situacije;

17.

ponovno poudarja, da sta radikalizacija in novačenje največji in najbolj trajni dolgoročni grožnji, kakor je poudarila Komisija v svojem sporočilu, in sta zato os, na katero se morajo osredotočiti preventivne strategije EU za boj proti terorizmu že na začetku verige; poudarja, da je vlaganje v protirasistično in protidiskriminacijsko politiko ključno sredstvo za boj proti radikalizaciji in za njeno preprečevanje ter proti novačenju potencialnih teroristov;

18.

opozarja na pomemben prispevek mnogih nevladnih organizacij in civilne družbe, ki jih pogosto sofinancirajo EU in njene države članice, na področju družbeno-gospodarskega razvoja, izgradnje miru, državotvornosti in demokracije, ki so bistvenega pomena pri preprečevanju radikalizacije in novačenja;

19.

poziva k vzpostavitvi celovite strategije o medsebojni povezanosti mednarodnega organiziranega kriminala, trgovine z drogami in terorizma; spodbuja stalno analizo novih teženj in značilnosti pri diverzifikaciji, radikalizaciji in novačenju ter teženj in značilnosti, povezanih z vlogo mednarodnih nevladnih organizacij pri financiranju terorizma;

20.

v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj preprečijo porast ekstremizma;

21.

opozarja na potrebo po razširitvi in razvijanju obstoječih in novih strateških partnerstev proti terorizmu z državami izven Evrope, če ta partnerstva spoštujejo človekove pravice; poudarja strateško sodelovanje med Unijo in ZDA in opozarja na potrebo po sodelovanju z drugimi partnerji, pri čemer pa ponavlja pomen, ki ga Unija pripisuje varovanju osebnih podatkov državljanov ter njihovih človekovih in državljanskih pravic;

22.

poudarja, da je boj proti terorizmu sestavina odnosov Unije s tretjimi državami; poziva k večjemu financiranju pomožnih ukrepov za boj proti terorizmu v prihodnjem instrumentu za stabilnost, da se prepreči propad države; v zvezi s tem soglaša, da so prednostna področja južna Azija, zlasti Pakistan in Afganistan, območje Sahela (Mavretanija, Mali, Niger), Somalija in Jemen; pozdravlja predstavitev strategije Evropske unije za varnost in razvoj Sahela, ki je potekala 21. marca 2011, in poziva Svet, naj strategijo sprejeme v posvetovanju z Evropskim parlamentom; pozdravlja vključitev protiterorističnih klavzul v mednarodne sporazume;

23.

poziva Komisijo, visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Svet, naj hitro storijo vse potrebno za izvajanje solidarnostne klavzule, ki je bila uvedena z Lizbonsko pogodbo;

24.

vztraja na tem, da je treba opredeliti enotna merila za nudenje pomoči in zaščite žrtvam terorizma, vključno s pričami, tudi v okviru predloga direktive Parlamenta in Sveta o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj (KOM(2011)0275);

25.

poudarja, da se mora ustrezna ocena desetletja protiteroristične politike osredotočiti na ugotavljanje, ali ukrepi EU za preprečevanje terorizma in boj proti njemu temeljijo na dokazih (namesto na domnevah) in potrebah ter ali so dosledni in del celovite protiteroristične strategije EU; ta ocena pa naj temelji na poglobljenem in celostnem ovrednotenju, opravljenem v skladu s členom 70 PDEU, Komisija pa naj o tem poroča na skupnemu parlamentarnemu srečanju odborov Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov, odgovornih za nadzor nad protiterorističnimi dejavnostmi, in sicer v šestih mesecih od naročila izvedbe študije; skupina naj za svoje delo uporablja poročila, ki jih pridobi od pomembnih organizacij in agencij, kot so Europol, Eurojust, Agencija za temeljne pravice, evropski nadzornik za varstvo podatkov, Svet Evrope in Združeni narodi;

26.

spodbuja celosten in obsežen pristop k protiteroristični politiki, in sicer z uskladitvijo med evropsko varnostno strategijo in strategijo notranje varnost ter okrepitvijo obstoječih mehanizmov usklajevanja med strukturami Sveta za pravosodje in notranje zadeve, agencijami in Evropsko službo za zunanje delovanje; poudarja, da so dobri obveščevalni podatki ključni v boju proti terorizmu in da je EU v edinstvenem položaju za lažjo izmenjavo obveščevalnih podatkov med državami članicami, če za takšno sodelovanje obstaja ustrezna pravna podlaga in je vključeno v redne postopke odločanja, vendar morajo za tako izmenjevanje veljati enaka merila odgovornosti, kot veljajo v državah članicah; zato opozarja, da je zbiranje obveščevalnih podatkov z osebnimi stiki, poleg vseh tehničnih sredstev, ki so na voljo, bistveno za boj proti terorističnim mrežam in pravočasno preprečevanje napadov;

27.

poziva Komisijo, naj na podlagi javno dostopnih podatkov ter podatkov, ki jih zagotovijo države članice v okviru člena 70 PDEU, predloži celotno in podrobno ovrednotenje z vsaj naslednjimi elementi:

28.

poziva Komisijo, naj jasno navede, kateri ukrepi so namenjeni doseganju ciljev, ki niso povezani z bojem proti terorizmu, oziroma kateri cilji so bili prvotnim protiterorističnim ciljem dodani na področju pregona, politike priseljevanja, javnega zdravja in javnega reda (postopna širitev misij in področja uporabe sistema);

29.

poziva Evropsko komisijo, naj oblikuje popoln in natančen načrt vseh obstoječih protiterorističnih politik v Evropi, pri tem pa naj se osredotoči na zakonodajo EU in na načine, kako je bila prenesena in uveljavljena na ravni EU; hkrati poziva države članice, naj izčrpno ocenijo svoje protiteroristične politike, pri tem pa naj se posebej osredotočijo na interakcijo s politiko EU, podvajanje in pomanjkljivosti, cilj pa naj bo boljše sodelovanje pri ocenjevanju politik EU, vključno z zagotovitvijo boljših korelacijskih tabel za ugotavljanje, katere določbe zakonov držav članic prenašajo različne določbe aktov EU, in za omogočanje njihovih prispevkov v predpisanih rokih, podobno kot pri direktivi o hrambi podatkov;

30.

poziva Komisijo, naj na podlagi javno dostopnih podatkov ter podatkov, ki jih zagotovijo države članice v okviru člena 70 PDEU, predloži popolno in podrobno poročilo o vseh sredstvih, ki so jih Evropska unija, države članice EU in zasebna podjetja neposredno ali posredno porabili za ukrepe s protiterorističnimi nameni, vključno z ukrepi, ki so posebej usmerjeni k protiterorističnim dejavnostim, osebju, sistemom in podatkovnim zbirkam s področja informacijske tehnologije, ki so povezani z bojem proti terorizmu, k zaščiti temeljnih pravic in varstvu podatkov, demokraciji in pravni državi, k financiranju raziskav, povezanih z bojem proti terorizmu, ter za razvoj ustreznih proračunskih vrstic v proračunu po letu 2001, vključno s sredstvi, ki so bila na tem področju namenjena tretjim državam;

31.

poziva Komisijo, naj preveri, ali se protiteroristični ukrepi ustrezno izvajajo, in naj o svojih ugotovitvah redno poroča Parlamentu in Svetu;

32.

poziva Komisija, naj izvede študijo o stroških protiteroristične politike za zasebni sektor in pregled sektorjev, ki imajo od te politike koristi;

33.

poziva Komisijo, naj na podlagi javno dostopnih podatkov ter podatkov, ki jih zagotovijo države članice v okviru člena 70 PDEU, izvede študijo, s katero bo ugotovila, ali je demokratični nadzor protiteroristične dejavnosti učinkovit, vključno vsaj za naslednja vprašanja:

34.

nadalje poziva, naj se pri protiterorističnih ukrepih spoštuje načelo sorazmernosti ter temeljne pravice državljanov, pri čemer morajo biti vsi ukrepi v skladu z zakonodajo in pravno državo;

35.

poziva Komisijo, države članice in pristojne oblasti, naj proučijo nezakonito delovanje ter kršitve človekovih pravic, mednarodnega prava in pravnega reda, kadar obstojijo dokazi ali sum o takšnem ravnanju ali kršitvi, in poziva države članice, naj popravijo tako stanje;

36.

z zanimanjem pričakuje sklepe poročila Začasnega odbora Evropskega parlamenta za preučitev domnev o uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani obveščevalne agencije CIA, s katerim bi predstavil spremljanje domnevnega prevoza in nezakonitega pridržanja zapornikov v evropskih državah s strani agencije CIA ter poziva k izvajanju vseh ustreznih priporočil Evropskega parlamenta;

37.

poudarja, da mora EU pomagati ZDA, da najdejo ustrezno rešitev za zaprtje zapora Guantanamo in za zagotovitev poštenega sojenja za zapornike;

38.

v tem okviru poziva Svet in Komisijo, naj pri reviziji ukrepov uvrščanja na črne liste in zamrzovanja sredstev zlasti upoštevajo položaj nevladnih organizacij in civilne družbe ter tako zagotovijo, da tovrstne organizacije ne bodo uvrščene na seznam "zaradi združevanja" in da se pri delu s partnerskimi organizacijami ne bodo srečevale z neupravičenimi ovirami;

39.

je seznanjen s pritožbo Komisije zoper sodbo Splošnega sodišča v najnovejši zadevi Kadi proti Komisiji; poziva vse udeležene, naj se lotijo temeljite revizije režima sankcij ter zagotovijo, da bo popolnoma skladen z mednarodnimi standardi človekovih pravic in načeli pravne države, skladno z vso ustrezno sodno prakso; meni, da bi bilo treba osebam in subjektom, zoper katere so bile uvedene sankcije, posredovati informacije, ki utemeljujejo uvedbo sankcij, ter da bi morale biti upravičene do učinkovitega pravnega sredstva;

40.

poziva Komisijo in Svet, naj preiščeta morebitno zbiranje osebnih podatkov za namene kazenskega pregona brez ustrezne pravne podlage ali z uporabo neregularnih ali celo nezakonitih postopkov;

41.

poziva Komisijo, naj obvezno preveri sorazmernost in oceni skupni učinek vsakega predloga, kar zahteva obsežno zbiranje osebnih podatkov, tehnologije za odkrivanje in prepoznavanje, zasledovanje in sledenje, odkrivanje zakonitosti v podatkih in profiliranje, ocenjevanje tveganja in analize vedenja ali podobne tehnike;

42.

poudarja, da je treba izboljšati uporabo podatkov: zbiranje podatkov bi moralo biti dovoljeno le, če je izrecno dokazano, da je nujno, da se ne prekriva z drugimi obstoječimi ukrepi in da ni morebitnih manj vsiljivih ukrepov, in sicer le na osnovi stroge omejitve namena, čim manjšega zbiranja podatkov in ob odločnem izboljšanju izmenjave in obdelave podatkov;

43.

poziva evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Agencijo za temeljne pravice, naj letno poročata o ravni varstva temeljnih pravic in osebnih podatkov na področju protiteroristične politike EU;

44.

poziva Komisijo in Svet, naj v celoti pojasnita delitev dela med koordinatorjem za boj proti terorizmu in visoko predstavnico;

45.

poziva koordinatorja za boj proti terorizmu, naj pripravi poročilo o uporabi kadrovskih virov za zbiranje obveščevalnih podatkov in njihovem sodelovanju s tujimi obveščevalnimi službami v evropskih protiterorističnih politikah;

46.

poziva Komisijo, naj predloži predloge za okrepitev varstva državljanskih svoboščin, preglednosti in demokratičnega nadzora v protiterorističnih politikah, kot so izboljšanje dostopa do dokumentov z uvedbo akta EU o dostopu do informacij javnega značaja in okrepitvijo Agencije za temeljne pravice, evropskega nadzornika za varstvo podatkov in delovne skupina za varstvo podatkov iz člena 29;

47.

poziva Komisijo, naj predlaga spremembo okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu, ki je bil zadnjič spremenjen leta 2008, da se tako izboljša standard varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, med drugim s posodobitvijo opredelitve terorističnih kaznivih dejanj in njene boljše povezanosti z obstoječimi instrumenti za človekove pravice na ravni EU, zlasti z Listino o temeljnih pravicah;

48.

poziva Komisijo, naj vključi enotno pravno opredelitev pojma profiliranja;

49.

poziva Komisijo, naj na podlagi člena 16 PDEU, brez poseganja v posebne določbe iz člena 39 PEU, predstavi predlog zakonodajnega okvira za varstvo podatkov, ki bo vključeval skupno zunanjo in varnostno politiko;

50.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.