11.1.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 9/74

—

poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti vedno priznavale in izkoriščale vzgojno-izobraževalni vidik športa in ga vključevale v politike izobraževanja in v ukrepe za izboljšanje kakovosti življenja in zdravja državljanov;

—

zlasti pozdravlja podporne ukrepe Evropske komisije za boj proti goljufijam in korupciji na področju športa;

—

poudarja etične vrednote športa in zlasti potrebo, da se mladim privzgojijo vrednote poraza in poštene igre, ter da se v istem duhu usposablja predvsem trenerje in strokovnjake, ki jim morajo biti za zgled, da se končajo obžalovanja vredni in nevzgojni incidenti;

—

poudarja družbeno vrednost športnih pobud, kot so posebne olimpijske igre („Special Olympics“) in paraolimpijske igre, ki spodbujajo družbeno vključevanje invalidov in na različne načine prispevajo k njihovi samostojnosti;

—

predlaga, da se v okviru vseživljenjskega učenja podpirajo inovativne pobude, povezane s fizično dejavnostjo v šolah, zlasti za otroke od četrtega do štirinajstega leta;

—

poziva, da se v celoti izkoristijo možnosti v okviru ESRR za podporo športnim objektom in športnim dejavnostim ter možnosti v okviru ESS za krepitev usposobljenosti in izboljšanje zaposljivosti delavcev v športnem sektorju.

Poročevalec

Roberto PELLA (IT/EPP), član sveta občine Valdengo, član sveta mesta Biella

Referenčni dokument

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Razvijanje evropske razsežnosti v športu

COM(2011) 12 konč.

1.

na splošno odobrava sporočilo Evropske komisije – Razvijanje evropske razsežnosti v športu (1), ki je nadaljevanje Bele knjige o športu (2) in ki kot pravno podlago za ukrepanje Evropske unije navaja člen 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Sporočilo obravnava 15 prednostnih nalog, razvrščenih na štiri glavna poglavja, in sicer: družbena vloga športa, gospodarska razsežnost športa, organizacija športa ter sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami na področju športa;

2.

pozdravlja, da je Evropska komisija ob sklicevanju na načela, ki so že zajeta v Beli knjigi o športu, poudarila, da je treba za zagotovitev učinkovite strategije uskladiti ukrepe, sprejete na področju športa, in ukrepe, sprejete na povezanih področjih zdravja, izobraževanja, usposabljanja, mladih, regionalnega razvoja in kohezije, socialnega vključevanja, zaposlovanja, državljanstva, pravosodja, notranjih zadev, raziskav, notranjega trga in konkurence;

3.

poudarja, da člen 165 PDEU vsebuje tudi sklicevanje na spodbujevalne ukrepe na področju športa, na katere bi se Evropska komisija lahko oprla pri predlogu za novo shemo izdatkov v okviru sedanje finančne perspektive, na primer program EU o športu, ki bi bil omejen na dve leti;

4.

tako kot Evropska komisija potrjuje, da člen 165 PDEU priznava posebno naravo športa, ki jo je v sodni praksi priznalo tudi Sodišče Evropske unije, in poziva k temu, da bi se pri pripravi in uporabi predpisov EU upoštevala ta posebna narava športa;

5.

z zadovoljstvom opozarja, da člena 6 in 165 PDEU Evropski uniji na področju športa podeljujeta vlogo podpiranja, usklajevanja in dopolnjevanja, ki omogoča nov zagon za razvoj evropske razsežnosti športa. Ukrepi na evropski ravni spoštujejo načelo subsidiarnosti in avtonomnost vodstvenih struktur na področju športa, hkrati pa športnim pobudam držav članic in lokalnih in regionalnih oblasti zagotavljajo evropsko dodano vrednost, saj kot katalizatorji povečujejo učinek sprejetih ukrepov na področju športa;

6.

poudarja, da lahko šport ter nacionalne, evropske in mednarodne organizacije, pristojne za njegovo upravljanje in urejanje (Mednarodni olimpijski komite, nacionalni olimpijski komiteji, športna združenja in organizacije za invalide ter množični šport), učinkovito prispevajo k dolgoročnemu uresničevanju strateških ciljev EU, zlasti ciljev strategije Evropa 2020, ter ponudijo nove možnosti zaposlovanja, predvsem za mlade;

7.

poudarja vlogo športa pri oblikovanju evropske identitete kot tudi v boju proti rasizmu in ksenofobiji;

8.

pozitivno ocenjuje, da Evropska komisija in Svet Evropske unije (Svet) priznavata kompleksnost tega vprašanja ter se zavedata pomena predlogov za skupne ukrepe na področju športa ter neformalnega sodelovanja med državami članicami, da se zagotovi stalna izmenjava dobrih praks in razširjanje podatkov o doseženih rezultatih;

9.

pozdravlja namero Evropske komisije in Sveta (3), da podpreta neformalne strokovne skupine na področju športa, ki jih želijo ustanoviti države članice in ki bodo poročale Delovni skupini Sveta za šport; glede tega poziva, da se v teh skupinah predvidi udeležba Odbora regij;

10.

pozdravlja dejstvo, da je GD MARKT Evropske komisije naročil pripravo neodvisne študije o financiranju množičnega športa v Evropi, da se ocenijo različni sistemi financiranja (državno, regionalno in lokalno financiranje, prispevki gospodinjstev, prispevki iz prostovoljnih dejavnosti, sponzorstva, prihodki od prodaje pravic medijem za prenose športnih dogodkov in prihodki iz organizacije iger na srečo, zlasti spletnih), ter da je predvidena tudi analiza celega niza politik notranjega trga, ki neposredno vplivajo na sisteme financiranja; Evropsko komisijo poziva, naj Odbor regij ter lokalne in regionalne oblasti neposredno vključi v sedanje in prihodnje študijske projekte, saj so nosilci spodbujanja ali pa najbliže zadevnim državljanom.

11.

meni, da je vloga lokalnih in regionalnih oblasti pri razvoju evropske razsežnosti športa temeljnega pomena, saj v okviru institucionalnih pristojnosti pomagajo zagotavljati storitve za državljane na področju športa;z upravnega vidika so to pomembni instrumenti za spodbujanje socialne vključenosti in boja proti diskriminaciji;

12.

poudarja tudi, da imajo lokalne in regionalne oblasti ključno vlogo pri zagotavljanju finančnih sredstev za športne dejavnosti in objekte, ki so za to potrebni. Prav tako imajo lokalne in regionalne oblasti v sodelovanju s športnimi organizacijami in regionalnimi podružnicami nacionalnih olimpijskih komitejev, kjer te obstajajo, ključno vlogo pri motiviranju državljanov za športno udejstvovanje; poleg tega se zavzema za to, da se v državah, ki takih struktur še nimajo, vzpostavijo regionalne športne strukture, ki bi bile na tej ravni pomembne za spodbujanje ljudi k ukvarjanju s športom in podpiranju teh aktivnosti;

13.

opozarja, da lokalne in regionalne oblasti opravljajo bistveno nalogo usklajevanja vseh akterjev na njihovem ozemlju, ki so tako ali drugače vključeni v okvir športa, zlasti s podpiranjem pobud za združenja in prostovoljstvo na področju športa;

14.

prav tako poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti vedno priznavale in izkoriščale vzgojno-izobraževalni vidik športa in ga vključevale v politike izobraževanja in v ukrepe za izboljšanje kakovosti življenja in zdravja državljanov;

15.

meni, da je ključno, da Evropska komisija spoštuje neodvisnost struktur vodenja na področju športa kot temeljno načelo organiziranja tega sektorja in pristojnosti držav članic v skladu z načelom subsidiarnosti;

16.

ocenjuje tudi, da je ključnega pomena spopasti se z izzivi, kot sta nasilje in nestrpnost na športnih prireditvah, ter se s pravnimi sredstvi odločno spopasti z nadnacionalnimi izzivi, s katerimi se sooča evropski šport, kot so na primer goljufije, dogovorjene tekme ali doping;

17.

poziva Evropsko komisijo, naj Odboru regij, lokalnim in regionalnim oblastem ter nacionalnim športnim organizacijam in regionalnim podružnicam nacionalnih olimpijskih komitejev, kjer te obstajajo, omogoči aktivnejšo vlogo tako pri pripravi kot tudi pri izvajanju politik na področju športa;

18.

poudarja, da šport prispeva k navezovanju stikov med javnimi institucijami, združenji, federacijami, klubi in drugimi organizacijami, ter meni, da je treba vzpostavljati omrežja, s katerimi bi olajšali in pospešili izmenjavo strokovnega znanja na področju športa in njegov družbeni vpliv. S tega vidika bi ustanovitev mrež javnih organov, ki bi delovale na lokalni ravni, pomenila velik napredek v razvoju vloge občin pri spodbujanju vpliva športa na družbo in bi jim omogočila, da bi prispevale k izboljšanju športa na evropski ravni;

19.

poziva Evropsko komisijo, naj pri nadaljnjih ukrepih spodbujanja podpore projektom v športnem sektorju in v predvidenih programih v različnih sektorjih, kot so izobraževanje, vseživljenjsko učenje, javno zdravje, mladi, državljanstvo, raziskave, socialna vključenost, enakost spolov in boj proti rasizmu, OR dejavno vključi v razprave v okviru priprave prihodnjega večletnega finančnega okvira;

20.

meni, da je pri predlogih iz obravnavanega dokumenta bistvenega pomena, da Evropska komisija Odbor regij že od vsega začetka vključi v vse trenutne in prihodnje priprave ter v posebne predlagane dogodke;

21.

Evropski komisiji predlaga, da podpre posebne ukrepe za projekte spodbujanja prostovoljstva v športu, ki jih neposredno predlagajo lokalne in regionalne oblasti, športne organizacije in regionalne podružnice nacionalnih olimpijskih komitejev, kjer te obstajajo, ter klubi in združenja za spodbujanje športa.

22.

ceni pozornost, ki jo Evropska komisija namenja potrebi po učinkoviti zajezitvi problema dopinga, in sicer ne zgolj v profesionalnem športu, saj se tovrstne prakse zdaj čedalje bolj pojavljajo pri ljubiteljskem športu, kar je velik dejavnik tveganja za zdravje;

23.

meni, da bi bil učinkovit ukrep boljše razumevanje razširjenosti dopinga v ljubiteljskem športu ter zatem na podlagi dokazov v prvi vrsti postopna uvedba sistematičnih kontrol in strategij ukrepov, s katerimi bi zmanjšali uporabo nedovoljenih in dopinških substanc v neprofesionalnem športu, in v drugi vrsti strožje sankcije, kakor velja na primer za narkotike. Te ukrepe bi bilo treba usklajevati, njihov cilj pa bi moralo biti sprejetje in izmenjava dobrih praks glede protidopinške strategije na vseh področjih. EU poziva, da na področju trgovine z dopinškimi substancami pristopi k Evropski konvenciji proti dopingu v športu, ki priznava vlogo Svetovne protidopinške agencije;

24.

opozarja na problem razlik v rokih sojenja na sodiščih, pristojnih za šport, in običajnih sodiščih; meni, da bi morala Evropska komisija sprejeti v ta namen prilagojene zakonodajne ukrepe, ob tem pa poostriti kazensko zakonodajo proti trgovini z dopinškimi substancami;

25.

predlaga, da se v državah EU uvede enoten sistem preprečevanja dopinga, ki bi zlasti predvidel minimalno število kontrol, tako na tekmovanjih kot drugod;

26.

poudarja nujnost zajezitve problema nezakonitih športnih stav, ki spodkopavajo družbeno in vzgojno vlogo športa, ter pozdravlja dejstvo, da se je Evropska komisija že pripravila na spopad s tem problemom;

27.

zlasti pozdravlja podporne ukrepe Evropske komisije za boj proti goljufijam in korupciji na področju športa, ki jih je vključila med dejavnosti iz Okvirnega sklepa Sveta 2003/568/PNZ o boju proti korupciji v zasebnem sektorju, zajetega v obsežnejši sveženj dokumentov proti korupciji, ki je predviden v letu 2011;

28.

poudarja pomen ukrepanja Evropske komisije za spodbujanje oblik partnerstva, ki pospešujejo razvoj sistemov zgodnjega opozarjanja za preprečevanje goljufij in škandalov v zvezi z dogovarjanjem o športnih izidih ter za boj proti morebitnemu vmešavanju organiziranega kriminala v evropski šport, tako da se države članice spodbudi k sprejetju drastičnih ukrepov proti kaznivemu dejanju športne goljufije in k uskladitvi sankcij na tem področju;

29.

poudarja etične vrednote športa in zlasti potrebo, da se mladim privzgojijo vrednote poraza in poštene igre, ter da se v istem duhu usposablja predvsem trenerje in strokovnjake, ki jim morajo biti za zgled, da se končajo obžalovanja vredni in nevzgojni incidenti, ki na žalost pogosto zaznamujejo nekatere športne dogodke;

30.

se strinja z Evropsko komisijo, da je treba nujno okrepiti povezavo med športom in izobraževanjem, da se izkoristijo blagodejni učinki športa za boljše počutje ljudi, saj šport preprečuje nekatere zdravstvene težave, ki so včasih bolezenske (zlasti debelost ter bolezni srca in ožilja), kar bi dolgoročno prispevalo k zmanjševanju stroškov za zdravstvo, ki so v regionalnih proračunih sod brez dna;

31.

vztraja na pomenu ozaveščanja o koristi vsakodnevne športne vadbe za vse starostne skupine: otroke, odrasle in starejše, ter meni, da je izredno pomembno uresničiti načelo „šport za vse“ in postopoma poskrbeti za večjo priljubljenost redne fizične aktivnosti;

32.

poudarja, da je treba glede na pomen vključujočega športnega udejstvovanja ustvariti pogoje, v katerih se lahko invalidni športniki in invalidni šolarji vsakodnevno športno udejstvujejo tako v šoli kakor drugod, v okviru možnosti podpore pa je treba upoštevati tudi podpiranje in razvijanje športa za invalide;

33.

zato nacionalne, lokalne in regionalne oblasti spodbuja, naj z zagotavljanjem ustreznih športnih objektov omogočijo vsakodnevno brezplačno ukvarjanje s športom;

34.

predlaga ukrepe za okrepitev razsežnosti športa v predšolskih in šolskih učnih načrtih;

35.

poziva k temu, da se s telesno vzgojo prične že v vrtcu in da države članice ustvarijo ugodne pogoje za športno vzgojo v šoli, ki upošteva pedagoške, fizične in psihološke potrebe otrok in mladih; poleg tega meni, da je športna vzgoja ključnega pomena za celovito izobrazbo;

36.

priporoča, da se prizna potreba po „vzporedni“ poklicni izobrazbi mladih atletinj in atletov, zlasti za mlajše športnice in športnike; za to je potrebno strogo in redno preverjanje izobraževanja, da se zagotovi kakovost slednjega; poleg tega meni, da se tako privzgojijo tudi moralne, vzgojne in za poklicni šport pomembne vrednote;

37.

meni, da je treba spodbujati večjo mobilnost delavcev, inštruktorjev in trenerjev na športnem področju, ki bi temeljila na sprejetih skupnih standardih, ki bi jih vzajemno priznavale regije in države članice;

38.

predlaga, da se za vrhunske športnike uvede in spodbudi vloga evropskih ambasadorjev športa tako med poklicno kariero kot tudi po njej;

39.

opozarja, da sporočilo Evropske komisije ne obravnava neposredno in podrobno prostovoljstva, ki je resnični družbeni potencial športa;

40.

zato Evropsko komisijo ter lokalne in regionalne oblasti poziva, naj se na področju športa vedno posvečajo tudi prostovoljstvu, ki lahko zagotovi učinkovito podporo izobraževanju na vseh ravneh z obogatitvijo šolskih načrtov, je koristen inštrument v okviru vseživljenjskega učenja in obenem lahko zagotovi regionalnim in lokalnim oblastem ter športnim zvezam bistveno podporo pri organizaciji dogodkov, ki državljane približajo športu, in sicer na značilno nepridobitni način;

41.

poudarja, da morajo prostovoljne dejavnosti na področju športa spodbujati načelo solidarnosti in se morajo tako jasno razlikovati od poklicnih športnih dejavnosti, za katere se prejema visoko plačilo;

42.

izraža željo lokalnih in regionalnih oblasti, da bi povečali družbeno vrednost športa in zato v skladu s predlogom Evropske komisije izkoristili priložnosti, ki jih ponujata strukturna sklada na področju športa, ter podporo v okviru projekta Evropska mesta za prostovoljstvo v športu; meni, da je primerno šport uporabiti kot koristno sredstvo za preprečevanje socialnih napetosti in spodbujanje socialnega vključevanja, in sicer s postavljanjem majhnih, prosto dostopnih športnih objektov („mini-igrišč“), zlasti na socialno ali geografsko prikrajšanih območjih, posebej v majhnih in izoliranih vaseh;

43.

poudarja družbeno vrednost športnih pobud, kot so posebne olimpijske igre („Special Olympics“) in paraolimpijske igre, ki spodbujajo družbeno vključevanje invalidov in na različne načine prispevajo k njihovi samostojnosti, tako da jih v celoti obravnavajo kot akterje in dejavne člane družbe;

44.

poudarja, da je treba spodbujati tudi vsakodnevno športno udejstvovanje telesno ali duševno prizadetih oseb ali oseb s prizadetimi čutili, tako da se na primer športnim zvezam, ki te osebe uvajajo v športne dejavnosti, zagotovijo prispevki za nakup ali zamenjavo posebne individualne opreme, potrebne za tovrstne dejavnosti, ter se dokončno odpravijo arhitektonske ovire za neoviran dostop do objektov, kjer se izvaja športna dejavnost, ali do prizorišč pomembnih prireditev; zlasti glede na demografski razvoj bi morali biti športni objekti in športna ponudba čedalje bolj prilagojeni potrebam starejših;

45.

poziva, da se podpre ženski šport z enakopravnim dostopom do različnih individualnih in ekipnih disciplin, pripravo različnih ureditev ter zagotavljanjem enakega dostopa do finančnih sredstev za ženske športe in enakopravne ravni obveščanja o športnih tekmovanjih za ženske vseh starostnih skupin; poleg tega poziva, da se uspehi žensk v različnih športnih panogah priznajo na enak način kot uspehi moških, in poudarja potrebo po nediskriminatornih predpisih za športna tekmovanja z določitvijo enakovrednih denarnih nagrad za ženske in moške;

46.

priporoča Evropski komisiji, naj ne zanemari ključne vloge univerz, združenj in mladinskih klubov, ki jih je treba vključiti, da se šport ustrezno ovrednoti.

47.

poudarja, da športni sektor ustvari okoli 2 % svetovnega BDP in da imajo šport, športna industrija, športni turizem in organizacija športnih dogodkov pozitiven vpliv tudi na gospodarstvo, zlasti na turizem in zaposlovanje; poleg tega imajo vsi ti elementi velik pomen za ustvarjanje delovnih mest in dodano vrednost malih in srednje velikih podjetij;

48.

pozdravlja pripravljenost Evropske komisije, da prek sodelovanja med državami članicami izmeri gospodarski pomen športa s t. i. satelitskim računom, ki filtrira nacionalne račune za dejavnosti, povezane s športom, ter tako lahko ugotovi dodano vrednost samega športa in dejavnosti, ki so z njim povezane;

49.

poziva Evropsko komisijo, da lokalne in regionalne oblasti vključi v ustanavljanje tega satelitskega računa, saj so zmožne k sodelovanju neposredno privabiti športne kroge, pa tudi nacionalne in evropske oblasti ter znanstvenike;

50.

meni, da je temeljnega pomena, da se ukrepi, sprejeti na področju športa, financirajo v okviru programov Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in veljavnih okvirnih programov EU, povezanih s športom, ter predlaganega okvirnega programa EU za šport, ki naj bi bil oblikovan za naslednje proračunsko obdobje EU; zato poziva, da se v celoti izkoristijo možnosti za podporo športnim objektom in športnim dejavnostim v okviru ESRR, ter možnosti za krepitev usposobljenosti in izboljšanje zaposljivosti delavcev v športnem sektorju v okviru ESS;

51.

pozdravlja in podpira priporočilo Evropske komisije športnim zvezam, naj vzpostavijo mehanizme za centralizirano prodajo pravic predvajanja, da se zagotovi ustrezna prerazporeditev prihodkov in z mehanizmi finančne solidarnosti zapolni vrzel med „bogatimi“ in „revnimi“ športi, ob tem pa v celoti spoštujejo zakonodaja Unije in pravice državljanov do obveščenosti.

52.

želi, da bi se uvedle in podprle pobude, ki bi imele neposreden vpliv na vse evropske državljane – ne glede na to, ali se že ukvarjajo s športom ali ne, kot na primer evropsko leto športa, organizacija evropskih decentraliziranih športnih festivalov in evropski dan športa. Tovrstne pobude bi prispevale k oblikovanju evropske politike športa;

53.

opozarja, da je treba s posebno evropsko finančno podporo okrepiti pobudo za evropsko športno prestolnico, ki so jo leta 1991 uvedli in jo vse odtlej vodijo zasebniki ter katere vpliv in prepoznavnost v Evropi se vse bolj povečujeta, podobno kot že uveljavljeni zgledi evropske prestolnice kulture, evropske zelene prestolnice in evropske prestolnice mladih; pobuda bi tako lahko prejemala podporo EU, ki bi ji omogočila nadaljnji razvoj pod nadzorom Evropske komisije;

54.

poziva k organizaciji kampanj ozaveščanja in/ali športnih prireditev v podporo pomembnim družbenim vprašanjem, kot so rasizem in ksenofobija, izkoriščanje mladoletnikov, mladinsko prestopništvo in boj proti vsem oblikam organiziranega kriminala, ali pomembnim vprašanjem v zvezi s človekovimi pravicami, pri katerih bi lahko šport ob sodelovanju vrhunskih športnikov različnih generacij spodbujal skupne ideale Evropske unije;

55.

opozarja na že dokazano učinkovitost sistema mednarodnega sodelovanja policijskih organov pri vzdrževanju javnega reda in miru na velikih športnih dogodkih;

56.

poudarja potrebo, da se tako sodelovanje policijskih organov vzpostavi in se učinkovito in obvezno uporablja pri večjih športnih dogodkih v EU, tudi kadar poleg držav članic sodelujejo še države kandidatke, možne države kandidatke ali tretje države;

57.

pozdravlja dejstvo, da so nekatere evropske športne organizacije sprejele ukrepe za večjo finančno poštenost v evropskem nogometu, da bi se bolje upoštevala pravila notranjega trga in konkurence;

58.

poziva Evropsko komisijo in Svet, naj proučita dejavnike, ki prispevajo k reševanju problema dogovorjenih izidov športnih dogodkov;

59.

želi biti zaprošen za mnenje pri naslednjem posvetovanju Evropske komisije o storitvah, povezanih s spletnimi igrami na srečo;

60.

zahteva učinkovito in odločno obravnavo problemov, povezanih z določbami v zvezi s selitvami športnih agentov;

61.

zahteva, da se za skupinske športe pozitivno ocenijo posledice morebitnih predpisov za domače igralce, pri čemer je treba upoštevati priznane posebnosti športa.

62.

predlaga, da se natančneje opredeli obseg mednarodnega sodelovanja v športnem sektorju, pri čemer bi bila posebna pozornost namenjena državam, državam kandidatkam in možnim državam kandidatkam Evropske unije ter državam članicam Sveta Evrope;

63.

poudarja, da imajo lahko lokalni in regionalni organi, ki na različne načine že sodelujejo in so povezani s temi državami, prednostno vlogo pri izboljšanju sodelovanja, saj lahko pri tem izkoristijo že uveljavljene zveze.

64.

poudarja potrebo po večji vključenosti lokalnih in regionalnih oblasti na podlagi skupnega programa z Evropsko komisijo, Svetom in nacionalnimi športnimi organi;

65.

pozdravlja dejstvo, da se sporočilo sklicuje na regionalno in lokalno razsežnost, zlasti glede podpore športnim objektom in trajnostnim športnim dejavnostim;

66.

podpira okoljski vidik športa, tj. potrebo po ukrepih na evropski in regionalni ravni, ki bodo spodbudili umeščanje ustreznih športnih objektov v krajino in v okolje z uporabo ekološke trajnostne gradbene tehnike in materialov ter ob upoštevanju strožjih predpisov v zvezi z energetsko učinkovitostjo: predlaga spodbujanje športnih pobud s čim manjšim vplivom na okolje in spodbujanje trajnostne mobilnosti, zlasti z uporabo javnih prevoznih sredstev in sredstev, ki jih poganja sila mišic, in uvedbo različnih oblik nadomestil, da bi zmanjšali ali odpravili vpliv množičnih potovanj na podnebje;

67.

se zavzema za to, da bi lahko s sredstvi iz strukturnih skladov podprli športne programe in pobude, če so tesno povezani s cilji strategije Evropa 2020 (pametna, trajnostna in vključujoča rast). Tako bi bilo mogoče v celoti izkoristiti vrednost športa kot sredstva za lokalni in regionalni razvoj, revitalizacijo mest, podeželski razvoj, socialno vključevanje, zaposljivost in ustvarjanje delovnih mest. Zato bi morale biti lokalne in regionalne oblasti, ki imajo odločilno vlogo na področju financiranja in dostopa do športa, bolje vključene v razpravo o tej temi na ravni EU;

68.

predlaga, da se preko lokalnih in regionalnih oblasti podpre mreža univerz in se tako spodbudi politika na področju športa;

69.

predlaga, da se v okviru vseživljenjskega učenja podpirajo inovativne pobude, povezane s fizično dejavnostjo v šolah, zlasti za otroke od četrtega do štirinajstega leta;

70.

zahteva neposredno vključitev lokalnih in regionalnih oblasti v pripravo ocene gospodarskih učinkov športnih dogodkov, tako da se oblikujeta sistem spremljanja športa ter zbirka podatkov, kjer se analizirajo podatki o različnih dogodkih;

71.

poziva, da Evropska komisija lokalne in regionalne oblasti, regionalne podružnice nacionalnih športnih organizacij in regionalne podružnice nacionalnih olimpijskih komitejev, kjer te obstajajo, bolj vključi v organizacijo evropskega foruma za šport ali v njegova letna srečanja, saj so podlaga za vključevanje dejavnosti, povezanih s športom, v sklade, programe in pobude EU.