52010PC0669

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 16.11.2010

COM(2010) 669 konč.

2010/0328 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1) OZADJE PREDLOGA |

Razlogi za predlog in njegovi cilji Ta predlog se nanaša na uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti („osnovna uredba“), v pregledu zaradi izteka ukrepa glede veljavne izravnalne dajatve v zvezi z uvozom nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije. |

Splošno ozadje Ta predlog je nastal pri izvajanju osnovne uredbe in je posledica preiskave, ki je bila izvedena v skladu z vsebinskimi in postopkovnimi zahtevami iz osnovne uredbe. |

Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog Dokončna izravnalna dajatev na uvoz nekaterih grafitnih elektrod, uvrščenih v oznako KN ex 8545 11 00, in šob, ki se uporabljajo za take elektrode in so uvrščene v oznako KN ex 8545 90 90 s poreklom iz Indije, uvedena z Uredbo Sveta (ES) št. 1628/2004 (UL L 295, 18.9.2004, str. 4.), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1354/2008 (UL L 350, 30.12.2008, str. 24) |

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Ni relevantno. |

2) POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi |

Zainteresirane strani, na katere se nanaša postopek, so med preiskavo imele možnost zagovarjati svoje interese v skladu z določbami osnovne uredbe. |

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

Zunanje strokovno mnenje ni bilo potrebno. |

Ocena učinka Ta predlog je posledica izvajanja osnovne uredbe. Osnovna uredba ne določa splošne ocene učinka, vendar vsebuje izčrpen seznam pogojev, ki jih je treba oceniti. |

3) PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

Povzetek predlaganih ukrepov Komisija je 17. septembra 2009 na utemeljeno zahtevo treh proizvajalcev Unije začela pregled zaradi izteka veljavne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih grafitnih elektrod s poreklom iz Indije. V preiskavi v zvezi s pregledom je bilo ugotovljeno stalno subvencioniranje zadevnega izdelka, kar bi, če bi bili izravnalni ukrepi odpravljeni, pripeljalo do ponovitve škode za industrijo Unije. Ugotovljeno je bilo tudi, da iztek ukrepov ne bi bil v interesu Unije. Zato se predlaga, da Svet sprejme priloženi predlog uredbe za podaljšanje veljavnih ukrepov, ki jo je treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije najpozneje do 16. decembra 2010. |

Pravna podlaga Uredba Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti. |

Načelo subsidiarnosti Predlog je v izključni pristojnosti Evropske unije. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja. |

Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti zaradi naslednjih razlogov. |

Oblika ukrepanja je opisana v navedeni osnovni uredbi in ne dopušča odločanja na nacionalni ravni. |

Navedba o načinu zmanjšanja finančne in upravne obremenitve Unije, nacionalnih vlad, regionalnih in lokalnih organov, gospodarskih subjektov in državljanov ter o njeni sorazmernosti s ciljem predloga se ne uporablja. |

Izbira instrumentov |

Predlagani instrument: uredba. |

Druga sredstva ne bi bila primerna iz naslednjega razloga. Osnovna uredba ne določa drugih možnosti. |

4) PRORAčUNSKE POSLEDICE |

Predlog ne vpliva na proračun Unije. |

2010/0328 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti[1] („osnovna uredba“), in zlasti člena 18 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti[2], in zlasti člena 14(1) Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je po posvetovanju s svetovalnim odborom predložila Evropska komisija („Komisija“),

ob upoštevanju naslednjega:

A. POSTOPEK

1. Veljavni ukrepi

1. Svet je po protisubvencijski preiskavi („prvotna preiskava“) z Uredbo (ES) št. 1628/2004[3] uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz nekaterih grafitnih elektrod, trenutno uvrščenih v oznako KN ex 8545 11 00, ter šob, ki se uporabljajo za take elektrode in so uvrščene v oznako KN ex 8545 90 90, s poreklom iz Indije („dokončni izravnalni ukrepi“). Ti ukrepi so bili v obliki dajatve ad valorem v višini 15,7 %, razen za eno družbo, za katero je stopnja dajatve znašala 7 %.

2. Svet je z Uredbo (ES) št. 1629/2004[4] uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih grafitnih elektrod, trenutno uvrščenih v oznako KN ex 8545 11 00, ter šob, ki se uporabljajo za takšne elektrode in so trenutno uvrščene v oznako KN ex 8545 90 90, s poreklom iz Indije („dokončni izravnalni ukrepi“). Ukrepi so bili v obliki dajatve ad valorem v višini 0 %.

3. Po delnem vmesnem pregledu izravnalnih ukrepov po uradni dolžnosti je Svet z Uredbo (ES) št. 1354/2008[5] spremenil Uredbo Sveta (ES) št. 1628/2004 in Uredbo Sveta (ES) št. 1629/2004. Dokončne izravnalne dajatve so bile spremenjene na 6,3 % in 7,0 % za uvoz poimensko navedenih izvoznikov s stopnjo preostale dajatve v višini 7,2 %. Dokončne protidampinške dajatve so bile spremenjene na 9,4 % in 0 % za uvoz poimensko navedenih izvoznikov s stopnjo preostale dajatve v višini 8,5 %.

2. Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa

4. Po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnih dokončnih izravnalnih ukrepov[6] je Komisija 18. junija 2009 prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zahtevek so vložili trije proizvajalci Unije podobnega izdelka, tj. Graftech International, SGL Carbon GmbH in Tokai ERFTCARBON GmbH („vložniki“), ki predstavljajo večji delež, v tem primeru več kot 90 %, celotne proizvodnje Unije nekaterih sistemov grafitnih elektrod.

5. Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka veljavnosti ukrepov verjetno nadaljevala ali ponovila subvencioniranje in škoda za industrijo Unije.

6. Komisija je pred začetkom pregleda zaradi izteka ukrepa ter v skladu s členom 22(1) in členom 10(7) osnovne uredbe uradno obvestila indijsko vlado („IV“), da je prejela ustrezno dokumentiran zahtevek za pregled, ter jo povabila k posvetovanju, da se pojasni položaj glede vsebine zahtevka za pregled in doseže sporazumna rešitev. IV je sprejela povabilo na posvetovanje, ki je potekalo 16. septembra 2009. Na posvetovanju ni bila dosežena sporazumna rešitev. Vendar so se ustrezno upoštevale pripombe, ki so jih predložili organi IV.

3. Začetek pregleda zaradi izteka ukrepa

7. Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zato je 17. septembra 2009 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije[7] („obvestilo o začetku“), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

4. Vzporedne preiskave

8. Komisija je z obvestilom o začetku, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije 17. septembra 2009[8], napovedala tudi začetek pregleda zaradi izteka ukrepa dokončnih protidampinških ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti[9].

5. Preiskava

5.1. Obdobje preiskave

9. Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo subvencioniranja je zajela obdobje od 1. julija 2008 do 30. junija 2009 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2006 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

5.2. Strani, ki jih zadeva preiskava

10. Komisija je uradno obvestila vložnike, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike, uvoznike, uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, in IV o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa. Zainteresirane strani so imele možnost, da v pisni obliki predstavijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

11. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

12. Glede na pričakovano veliko število nepovezanih uvoznikov se je zdelo primerno, da se v skladu s členom 27 osnovne uredbe prouči, ali je treba uporabiti vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorec, so bile navedene strani pozvane, naj se v skladu s členom 27 osnovne uredbe v 15 dneh po začetku pregledov javijo Komisiji in ji predložijo zahtevane informacije iz obvestila o začetku. Vendar se za sodelovanje ni javil noben nepovezan uvoznik. Zato vzorčenje ni bilo potrebno.

13. Komisija je poslala vprašalnike vsem stranem, za katere je znano, da jih to zadeva, in tistim, ki so se javile v rokih iz obvestila o začetku. Odgovore je prejela od treh skupin proizvajalcev Unije (tj. vložnikov), enega proizvajalca izvoznika, 17 uporabnikov in IV. Med izvedbo vzorčenja se ni javil noben uvoznik, med preiskavo pa Komisiji informacij ni predložil ali se javil tudi noben drug uvoznik.

14. V preiskavi je v celoti sodeloval le eden od dveh znanih proizvajalcev izvoznikov v Indiji, tj. HEG Limited („HEG“), s predložitvijo izpolnjenega vprašalnika. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bilo v prvotni preiskavi polno uradno ime te družbe Hindustan Electro Graphite Limited. Družba je pozneje spremenila ime v HEG Limited. Drugi proizvajalec izvoznik, ki je sodeloval pri prvotni preiskavi, tj. Graphite India Limited („GIL“), se v sedanji preiskavi ni odločil za predložitev izpolnjenega vprašalnika.

15. Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja in posledične škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih zainteresiranih strani:

(a) proizvajalci Unije:

- SGL Carbon GmbH, Wiesbaden in Meitingen, Nemčija,

- Graftech Switzerland SA, Bussigny, Švica,

- Graftech Iberica S.L., Ororbia, Španija,

- Tokai ERFTCARBON, Grevenbroich, Nemčija;

(b) proizvajalec izvoznik v Indiji:

- HEG Limited, Bhopal;

(c) indijska vlada („IV“).

B. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

16. Izdelek, ki ga zadeva ta pregled, je isti kot v prvotni preiskavi, tj. grafitne elektrode, ki se uporabljajo za električne peči, navidezne gostote 1,65 g/cm³ ali več in električnega upora 6,0 μΩ.m ali manj, trenutno uvrščene v oznako KN ex 8545 11 00, ter šobe, ki se uporabljajo za take elektrode in so trenutno uvrščene v oznako KN ex 8545 90 90, ne glede na to, ali so uvožene skupaj ali ločeno, s poreklom iz Indije („zadevni izdelek“).

17. Preiskava je tako kot prvotna preiskava potrdila, da imajo zadevni izdelek, izdelki, ki jih proizvajalec izvoznik proizvaja in prodaja na domačem trgu v Indiji, ter tisti, ki jih proizvajalci Unije proizvajajo in prodajajo v EU, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti in uporabe ter se zato štejejo za podobne izdelke v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

C. VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE SUBVENCIONIRANJA

1. Uvod

18. Na podlagi informacij iz zahtevka za pregled in odgovorov na vprašalnik Komisije so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

Državne sheme

(a) „Advance Authorization Scheme“ – shema za vnaprejšnje odobritve („AAS“)

(b) „Duty Entitlement Passbook Scheme“ – shema za preložitev plačila uvoznih dajatev („DEPBS“)

(c) „Export Promotion Capital Goods Scheme“ – shema za podporo izvozu investicijskega blaga („EPCGS“)

Regionalna shema

(d) „Electricity Duty Exemption Scheme“ – shema za oprostitev dajatve na elektriko („EDES“)

19. Navedene sheme od (a) do (c) temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 („Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju indijski vladi dovoljuje izdajanje uradnih obvestil glede izvozne in uvozne politike. Ta so povzeta v dokumentih „Zunanjetrgovinska politika“, ki jih vsakih pet let izda ministrstvo za trgovino in jih redno posodablja. Na OPP tega primera se nanašata dva dokumenta „Zunanjetrgovinske politike“, tj. „Zunanjetrgovinska politika 2004–2009“ in „Zunanjetrgovinska politika 2009–2014“. Slednji je začel veljati aprila 2009. Poleg tega IV postopke, ki urejajo zunanjetrgovinsko politiko 2004–2009 in zunanjetrgovinsko politiko 2009-2014, določa tudi v „Priročniku o postopkih, Zvezek I“ („HOP I 2004–2009“ oziroma „HOP I 2009–2014“). Tudi Priročnik o postopkih se redno posodablja.

20. Shemo iz točke (d) urejajo organi države Madhja Pradeš.

2. Shema vnaprejšnjih odobritev („AAS“)

21. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da sodelujoči indijski proizvajalec v OPP ni pridobival ugodnosti iz sheme AAS. Zato nadaljnja analiza te sheme v tej preiskavi ni bila potrebna.

3. Shema za preložitev plačila uvoznih dajatev („DEPBS“)

(a) Pravna podlaga

22. DEPBS je podrobno opisana v odstavku 4.3 „Zunanjetrgovinske politike 2004–2009“ in „Zunanjetrgovinske politike 2009–2014“ ter poglavju 4 „HOP I 2004–2009“ in „HOP I 2009–2014“.

(b) Upravičenost

23. Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(c) Praktično izvajanje DEPBS

24. Upravičeni izvoznik lahko zaprosi za kredite DEPBS, ki so izračunani kot delež vrednosti izdelkov, izvoženih v skladu s to shemo. Takšne stopnje DEPBS so indijski organi določili za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom. Določene so na podlagi standardnega normativa input-output („standard input-output norm“ – „SION“), ki upošteva domnevne uvozne količine surovin v izvoženem izdelku in učinek carinskih dajatev na take domnevne količine uvoza, ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne.

25. Za upravičenost do ugodnosti iz te sheme mora družba izvažati. Ko pride do izvozne transakcije, mora izvoznik indijskim organom izdati deklaracijo, ki navaja, da izvoz poteka na podlagi DEPBS. Za izvoz blaga indijski organi med postopkom odpreme izdajo izvozno odpremnico. Ta dokument med drugim vsebuje znesek kredita DEPBS, ki se dodeli za navedeno izvozno transakcijo. Na tej točki je izvozniku znana ugodnost, ki jo bo prejel. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, IV ne more več odločati o dodelitvi kredita DEPBS. Primerna stopnja kredita DEPBS za izračun subvencij je tista, ki se uporablja v času izdaje izvozne deklaracije. Tako stopnje ugodnosti ni možno spreminjati za nazaj.

26. Ugotovljeno je bilo, da se v skladu z indijskimi računovodskimi standardi krediti DEPBS po obračunskem načelu lahko knjižijo kot prihodek na poslovnem računu, ko je izpolnjena obveznost izvoza. Takšni krediti se lahko uporabljajo za plačilo carinskih dajatev na poznejši uvoz kakršnega koli blaga, ki se uvaža neomejeno, razen investicijskega blaga. Blago, uvoženo s takšnimi krediti, se lahko proda na notranjem trgu (ob plačilu prometnega davka) ali uporabi v druge namene. Krediti DEPBS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 12 mesecev od datuma izdaje.

27. Vloge za kredite DEPBS se vložijo elektronsko in lahko zajemajo neomejeno število izvoznih transakcij. Dejansko za vloge za kredite DEPBS ni strogih rokov. Elektronski sistem, ki se uporablja za upravljanje DEPBS, avtomatično ne izključuje izvoznih transakcij zunaj rokov za oddajo vlog iz poglavja 4.47 HOP I 2004–2009 in 2009–2014. Kakor je jasno določeno v poglavju 9.3 HOP I 2004–2009 in 2009–2014, je vloge, prejete po izteku rokov za oddajo vlog, tudi vedno mogoče upoštevati ob uvedbi manjše kazenske takse (tj. 10 % upravičenega zneska).

28. Ugotovljeno je bilo, da je sodelujoči indijski proizvajalec izvoznik v OPP uporabljal to shemo.

(d) Sklepne ugotovitve o DEPBS

29. DEPBS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Kredit DEPBS je finančni prispevek IV, saj bo kredit na koncu uporabljen za kritje uvoznih dajatev, kar zmanjšuje prihodek IV od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega kredit DEPBS pomeni ugodnost za izvoznika, ker izboljša njegovo likvidnost.

30. Poleg tega je DEPBS zakonsko pogojena z opravljenim izvozom, zato velja, da je specifična in da se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 4(4) osnovne uredbe.

31. Ta shema se ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, kot je trdil sodelujoči indijski proizvajalec izvoznik. Ne izpolnjuje strogih pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik brez dajatev uvoženega blaga ni obvezan porabiti v proizvodnem postopku, znesek kredita pa ni izračunan glede na dejansko porabljene surovine. Poleg tega ni nikakršnega sistema ali postopka, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem procesu izvoznega izdelka oziroma ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter Priloge II in Priloge III k osnovni uredbi. Izvoznik je tudi upravičen do ugodnosti v okviru DEPBS ne glede na to, ali sploh uvaža surovine. Za dodelitev subvencije zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi dokazal, da so bile uvožene kakršne koli surovine. Tako so celo izvozniki, ki vse surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot surovina, še vedno upravičeni do subvencij v okviru DEPBS.

(e) Izračun višine subvencije

32. V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je bila višina subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunana glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V tem smislu je veljalo, da je subvencija podeljena prejemniku takrat, ko se izvede izvozni posel na podlagi te sheme. V tem trenutku se lahko indijska vlada odpove carinam, kar predstavlja finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe.

33. Glede na navedeno se šteje za ustrezno, da se ugodnosti v okviru DEPBS izračunajo kot vsota kreditov, prejetih za vse izvozne transakcije v okviru te sheme v OPP.

34. Sodelujoči indijski proizvajalec izvoznik je trdil, da so bili v njegovem primeru vsi pridobljeni krediti DEPBS porabljeni za uvoz materiala, uporabljenega samo za proizvodnjo zadevnega izdelka, čeprav jih ima načeloma pravico prodati ali uporabiti za uvoz drugih materialov. Družba je trdila, da je DEPBS zato običajen sistem povračila dajatev in da bi se izravnalni ukrepi morali uvesti le pri presežnem odpustu. Vendar je to trditev treba zavrniti, ker se, kot je razloženo v uvodni izjavi (31), DEPBS ne šteje za dovoljen sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila, kar je priznala tudi IV. Zato ni pomembno, kaj izvoznik dejansko stori z dovoljenji, pridobljenimi v okviru te sheme. Izvoznik nepreklicno dodelitev ugodnosti pridobi ob izvedbi izvoznih transakcij in ne ob poznejši uporabi dovoljenja.

35. Kjer so bili predloženi upravičeni zahtevki, so bile pristojbine za pridobitev subvencije v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od tako pridobljenih kreditov, pri čemer je znesek subvencije postal števec.

36. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe so bili ti zneski subvencije dodeljeni za skupni promet od izvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezni imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine.

37. Glede na navedeno stopnja subvencije, ugotovljena v OPP za sodelujočega proizvajalca v okviru te sheme, znaša 5,7 %.

4. Shema za podporo izvozu investicijskega blaga („EPCGS“)

(a) Pravna podlaga

38. EPCGS je podrobno opisana v poglavju 5 Zunanjetrgovinske politike 2004–2009 in Zunanjetrgovinske politike 2009–2014 ter poglavju 5 HOP I 2004–2009 in HOP I 2009–2014.

(b) Upravičenost

39. Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, ki so povezani s podpornimi izdelovalci, in izvajalci storitev.

(c) Praktično izvajanje

40. Na podlagi pogoja obveznosti izvoza je družbi dovoljen uvoz investicijskega blaga (novega in od aprila 2003 do deset let starega rabljenega) po znižani stopnji dajatve. Indijska vlada v ta namen izda dovoljenje za EPCGS po vlogi in plačilu pristojbine. Od aprila 2000 shema določa znižano stopnjo uvozne dajatve v višini 5 % za vse investicijsko blago, uvoženo v okviru te sheme. Do 31. marca 2000 se je uporabljala 11-odstotna stopnja dajatve (vključno z 10-odstotno dodatno dajatvijo), v primeru uvozov z visoko vrednostjo pa ničelna stopnja dajatve. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza je treba uvoženo investicijsko blago uporabiti za proizvodnjo določene količine izvoznega blaga v določenem obdobju. V skladu z novo zunanjetrgovinsko politiko 2009–2014 se investicijsko blago lahko uvaža po ničelni stopnji dajatve v okviru EPCGS, vendar je v tem primeru čas za izpolnitev obveznosti izvoza krajši.

41. Imetnik dovoljenja EPCGS lahko investicijsko blago nabavlja tudi na domačem trgu. V tem primeru domači proizvajalec investicijskega blaga lahko izkoristi ugodnost dajatev prostega uvoza surovin, potrebnih za proizvodnjo takšnega investicijskega blaga. Domači proizvajalec pa lahko zahteva tudi ugodnost predvidenega izvoza glede na dobavo investicijskega blaga imetniku dovoljenja EPCGS.

42. Ugotovljeno je bilo, da je sodelujoči proizvajalec izvoznik v OPP uporabljal to shemo.

(d) Sklepna ugotovitev o EPCGS

43. EPCGS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve predstavlja finančni prispevek IV, ker ta koncesija zmanjša prihodek IV od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega znižanje dajatve pomeni ugodnost za izvoznika, saj ob uvozu privarčevane dajatve izboljšajo likvidnost družbe.

44. EPCGS je zakonsko pogojena z opravljenim izvozom, ker takšnih dovoljenj ni mogoče dobiti brez obveznosti izvoza. Zato velja za specifično in se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 4(4)(a) osnovne uredbe. Sodelujoči proizvajalec izvoznik je trdil, da se subvencije EPCGS v zvezi z nabavo investicijskega blaga, ne smejo več obravnavati kot pogojene z opravljenim izvozom, kadar je bila obveznost izvoza že izpolnjena pred OPP. Zato se ne smejo obravnavati kot specifične subvencije in se proti njim ne smejo uvesti izravnalni ukrepi. Vendar je to trditev treba zavrniti. Poudariti je treba, da je bila sama subvencija pogojena z opravljenim izvozom, tj. ne bi bila podeljena, če družba ne bi sprejela določene obveznosti izvoza.

45. EPCGS se ne more šteti za dovoljen sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem vračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Takšni dovoljeni sistemi iz točke (i) Priloge I k osnovni uredbi ne zajemajo investicijskega blaga, ker se ne uporablja v proizvodnji izvoznih izdelkov.

(e) Izračun višine subvencije

46. Znesek subvencije je bil izračunan v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carinskih dajatev na uvoženo investicijsko blago v obdobju, ki odraža običajno obdobje amortizacije takega investicijskega blaga v zadevni industriji. Obresti so bile dodane temu znesku, da bi se odrazila polna vrednost ugodnosti skozi čas. V ta namen se je štela za primerno komercialna obrestna mera v Indiji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

47. V skladu s členom 7(2) in členom 7(3) osnovne uredbe je ta znesek subvencije dodeljen na izvozni promet v OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom.

48. Stopnja subvencije, ugotovljena za sodelujočega proizvajalca v OPP v zvezi s to shemo, znaša 0,9 %.

5. Shema za oprostitev dajatve na elektriko („EDES“) – regionalna shema države Madhja Pradeš

49. Na podlagi politike spodbujanja industrije iz leta 2004 država Madhja Pradeš („MP“) ponuja industrijskim družbam, ki vlagajo v proizvodnjo elektrike za lastno porabo, oprostitev dajatve na elektriko.

(a) Pravna podlaga

50. EDES je podrobno opisana v Obvestilu vlade Madhje Pradeša št. 29 z dne 21. julija 2006 in Prilogi C Odredbe št. 4238-XIII-2006 z dne 12. julija 2006.

(b) Upravičenost

51. Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec, ki vloži določen znesek kapitala v ustanovitev elektrarne v državi Madhja Pradeš.

(c) Praktično izvajanje

52. EDES določa oprostitev plačila dajatve na elektriko – lokalnega prometnega davka, ki ga je običajno treba plačati v državi Madhja Pradeš – za družbe, ki vložijo določen znesek kapitala v gradnjo elektrarne. Oprostitev se odobri za določeno obdobje, odvisno od vrednosti naložbe. Cilj te sheme je razvijati infrastrukturo, saj elektrarne v državni lasti lokalnim družbam ne morejo dobavljati dovolj elektrike. Oprostitev dajatve se odobri le za lastno porabo elektrike.

53. Ugotovljeno je bilo, da je sodelujoči proizvajalec izvoznik v OPP uporabljal to shemo.

(d) Sklepna ugotovitev o EDES

54. EDES zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Oprostitev dajatve predstavlja finančni prispevek vlade države Madhja Pradeš, ker ta koncesija zmanjša prihodek vlade države Madhja Pradeš od dajatve, ki bi sicer zapadla v plačilo. Poleg tega zmanjšanje davka izvozniku prinese korist, saj dajatev, privarčevana pri nakupu elektrike, izboljša njegovo likvidnost.

55. EDES ni zakonsko pogojena z opravljenim izvozom. Prav tako ni zakonsko omejena na nekatera geografska območja znotraj države Madhja Pradeš ali samo na nekatera podjetja ali industrijske panoge. Zato je sodelujoči proizvajalec izvoznik trdil, da se ta shema ne sme šteti za specifično in da se zato proti njej ne smejo uvesti izravnalni ukrepi, ker upravičenost do nje temelji na objektivnih in nevtralnih gospodarskih merilih.

56. Zaradi pomanjkljivega sodelovanja vlade države Madhja Pradeš Komisija glede te sheme ni mogla priti to trdnega sklepa v zvezi s specifičnostjo in praktično uporabo tega zakona ter stopnjo diskrecije, ki jo ima pri odločanju glede zahtevkov organ, ki subvencijo dodeljuje. Ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je izpolnjena točka (b) prvega pododstavka člena 4(2), ker ni bilo mogoče ugotoviti, da je vlada države Madhja Pradeš za dodeljevanje subvencije uporabila objektivna merila ali pogoje. Tudi če se izkaže, da shema ni zakonsko specifična, še vedno ni jasno, ali dejansko res ni specifična. Zato velja za specifično in je proti njej mogoče uvesti izravnalne ukrepe v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 4(2) in četrtim pododstavkom člena (4)(2) osnovne uredbe.

(e) Izračun višine subvencije

57. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bila višina subvencije izračunana na osnovi neplačane prometne dajatve na elektriko, kupljeno v OPP (števec) ter skupnega prihodka družbe od prodaje (imenovalec), saj EDES ni pogojena z opravljenim izvozom, pa tudi uporaba elektrike ni bila omejena na proizvodnjo zadevnega izdelka.

58. Stopnja subvencije, ugotovljena za sodelujočega proizvajalca v OPP v zvezi s to shemo, znaša 0,5 %.

6 . Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi

59. Dokončna višina subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu z določbami osnovne uredbe, izražena ad valorem , za preiskovanega proizvajalca izvoznika znaša 7,1 %. Ta znesek subvencije presega prag de minimis , naveden v členu 14(5) osnovne uredbe.

60. Stopnja subvencioniranja, ugotovljena v sedanjem postopku, ustreza stopnji subvencioniranja v višini 7,2 %, ki je bila za istega proizvajalca izvoznika ugotovljena med zadnjim vmesnim pregledom.

61. Zato se v skladu s členom 18 osnovne uredbe šteje, da se je subvencioniranje nadaljevalo v OPP.

SHEME | AAS | DEPBS | EPCGS | EDES | Skupaj |

HEG Ltd. | Nič. | 5,7 % | 0,9 % | 0,5 % | 7,1 % |

7. Sklep o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja

62. V skladu s členom 18(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi iztek veljavnih ukrepov lahko povzročil nadaljevanje ali ponovitev subvencioniranja.

63. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je sodeloval le eden od dveh znanih proizvajalcev izvoznikov izdelka. Ugotovljeno je bilo, da je v OPP sodelujoči proizvajalec izvoznik še naprej koristil ugodnosti subvencioniranja s strani indijskih organov, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Ugodnosti analiziranih shem subvencioniranja se koristijo še naprej in ne kaže, da bodo ti programi v bližnji prihodnosti postopno odpravljeni ali spremenjeni ali da bi sodelujoči proizvajalec izvoznik prenehal koristiti ugodnosti v okviru teh shem. Zadevne sheme še vedno vsebuje Zunanjetrgovinska politika 2009–2014.

64. Drugi znani proizvajalec izvoznik v Indiji je glede na zahtevek za pregled še vedno koristil ugodnosti analiziranih shem subvencioniranja. Na voljo ni informacij, ki bi kazale nasprotno. Zato je bilo ugotovljeno, da se je subvencioniranje na ravni države nadaljevalo.

65. Glede na navedene ugotovitve je bilo ugotovljeno, da se je subvencioniranje nadaljevalo v OPP in da je verjetno, da bi se nadaljevalo tudi v prihodnosti.

66. Ker je bilo prikazano, da se je subvencioniranje nadaljevalo v OPP, in obstaja verjetnost, da se bo nadaljevalo tudi v prihodnosti, je vprašanje verjetnosti ponovitve subvencioniranja nepomembno.

D. OPREDELITEV INDUSTRIJE UNIJE

1. Proizvodnja Unije

67. V Uniji podobni izdelek izdeluje pet družb ali skupin družb, katerih obseg proizvodnje predstavlja celotno proizvodnjo podobnega izdelka Unije v smislu člena 9(1) osnovne uredbe.

2. Industrija Unije

68. Dve od teh petih družb nista podprli zahtevka in z oddajo vprašalnika sodelovali pri preiskavi v zvezi s pregledom. Naslednje tri skupine proizvajalcev so vložile zahtevek in se strinjale s sodelovanjem: Graftech International, SGL Carbon GmbH in Tokai ERFTCARBON GmbH.

69. Te tri skupine proizvajalcev predstavljajo večji delež celotne proizvodnje Unije podobnega izdelka, ker predstavljajo več kot 90 % celotne proizvodnje Unije nekaterih sistemov grafitnih elektrod, kot je navedeno v uvodni izjavi (4). Zato zanje velja, da predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 9(1) in člena 10(8) osnovne uredbe in bodo v nadaljnjem besedilu imenovane „industrija Unije“.

E. RAZMERE NA TRGU UNIJE

1. Uvodna opomba

70. Glede na to, da je pri tej preiskavi sodeloval le en indijski proizvajalec izvoznik zadevnega izdelka, niso navedene natančne številke iz podatkov, ki so se nanašali na uvoz zadevnega izdelka v Evropsko unijo s poreklom iz Indije, da bi se ohranila zaupnost podatkov v skladu s členom 29 osnovne uredbe.

71. Položaj industrije grafitnih elektrod je tesno povezana s položajem jeklarskega sektorja, ker se grafitne elektrode uporabljajo predvsem v industriji elektrojekla. V zvezi s tem je treba opozoriti, da so leta 2007 in do prvih treh četrtletij leta 2008 v jeklarskem sektorju prevladovale zelo pozitivne tržne razmere, posledično pa tudi v industriji grafitnih elektrod.

72. Opozoriti je treba, da je gibanje obsega prodaje grafitnih elektrod bolj ali manj v skladu z obsegom proizvodnje jekla. Vendar se dobavne pogodbe za grafitne elektrode, ki obsegajo cene in količine, običajno izposlujejo za obdobja 6–12 mesecev. Zato običajno obstaja časovni zamik med gibanjem obsega prodaje, ki je posledica sprememb v povpraševanju, in kakršnega koli posledičnega vpliva na cene.

2. Potrošnja na trgu Unije

73. Potrošnja Unije je bila ugotovljena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije, ocene obsega prodaje drugih proizvajalcev Unije na trgu Unije, Eurostatove podatke o uvozu in podatke, zbrane v skladu s členom 24(6) osnovne uredbe. Enako kot v prvotni preiskavi[10] nekaj uvoza ni bilo upoštevanega, ker na podlagi razpoložljivih informacij ni bilo videti, da gre pri njem za izdelek v preiskavi.

74. Med letom 2006 in OPP se je potrošnja zmanjšala za skoraj 25 %, večinoma med letom 2008 in OPP. Treba je opozoriti, da je bila zaradi zelo pozitivnih tržnih razmer na začetku obravnavanega obdobja stopnja potrošnje Unije zelo visoka in se je med preiskovalnem obdobjem prvotne preiskave in letom 2006 zvišala za 30 %.

Tabela 1

2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Celotna potrošnja EU (v tonah) | 170.035 | 171.371 | 169.744 | 128.437 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 101 | 100 | 76 |

3. Obseg, tržni delež in cene uvoza iz Indije

75. Obseg uvoza s poreklom iz Indije („zadevna država“) se je v obravnavanem obdobju postopno povečal za 143 procentnih točk in v OPP dosegel stopnjo od 5 000 do 7 000 ton. Tržni delež uvoza iz zadevne države se je med letom 2006 in OPP več kot potrojil ter v OPP dosegel 5 %. V OPP se je tržni delež kljub znatnemu zmanjšanju povpraševanja še vedno povečeval. Cene izvoza iz zadevne države so se v obravnavanem obdobju povečale za 52 %, pri čemer je bilo njihovo gibanje podobno gibanju cen industrije Unije, vendar so bile ves čas nižje od cen industrije Unije. Ker sta v Indiji le dva znana proizvajalca izvoznika, tabela 2 ne vsebuje natančnih številk.

Tabela 2

2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Obseg uvoza iz zadevne države (v tonah) | od 2.000 do 3.000 | od 3.000 do 4.000 | od 7 000 do 9 000 | 5.000 to 7.000 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 123 | 318 | 243 |

Tržni delež dampinškega uvoza iz zadevne države | Around 1,5 % | Around 2 % | Around 5 % | Around 5 % |

Cena uvoza iz zadevne države (EUR/tono) | približno 2.000 | približno 2 600 | približno 3 000 | približno 3 200 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 133 | 145 | 152 |

4. Gospodarski položaj industrije Unije

76. Komisija je v skladu s členom 8(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in indekse, ki vplivajo na položaj industrije Unije.

4.1. Proizvodnja

77. V OPP se je proizvodnja v primerjavi z letom 2006 zmanjšala za 29 %. Proizvodnja industrije Unije se je leta 2007 v primerjavi z letom 2006 najprej povečala za 2 %, nato pa se je močno zmanjšala, zlasti v OPP.

Tabela 3

2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Proizvodnja (v tonah) | 272.468 | 278.701 | 261.690 | 192.714 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 102 | 96 | 71 |

4.2. Zmogljivost in stopnje izkoriščenosti zmogljivosti

78. Proizvodna zmogljivost se je med letom 2006 in OPP nekoliko zmanjšala (skupno za 2 %). Ker se je v letu 2008 in zlasti v OPP zmanjšala tudi proizvodnja, je med 2006 in OP tudi izkoriščenost zmogljivosti izkazovala skupno zmanjšanje za 25 procentnih točk.

Tabela 4

2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Proizvodna zmogljivost (v tonah) | 298.500 | 292.250 | 291.500 | 293.500 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 98 | 98 | 98 |

Izkoriščenost zmogljivosti | 91 % | 95 % | 90 % | 66 % |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 104 | 98 | 72 |

4.3. Zaloge

79. Raven končnih zalog industrije Unije je leta 2007 v primerjavi z letom 2006 ostala stabilna, nato pa se je leta 2008 zmanjšala za 10 %. V OPP se je raven zalog nekoliko povečala, vendar je bila za 5 % nižja kot leta 2006.

Tabela 5

2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Končne zaloge (v tonah) | 21.407 | 21.436 | 19.236 | 20.328 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 100 | 90 | 95 |

4.4. Obseg prodaje

80. Prodaja industrije Unije nepovezanim strankam na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 39 %. Na začetku obravnavanega obdobja je bila njena stopnja zelo visoka in se je v primerjavi s preiskovalnim obdobjem prvotne preiskave povečala za skoraj 70 %. V letih 2007 in 2008 se je obseg prodaje nekoliko zmanjšal, vendar je bila stopnja še vedno razmeroma visoka (leta 2008 je bila še vedno 47 % višja od stopnje v preiskovalnem obdobju prvotne preiskave). Vendar se je obseg prodaje med letom 2008 in OPP znatno zmanjšal (za skoraj tretjino).

Tabela 6

2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Obseg prodaje EU nepovezanim strankam (v tonah) | 143.832 | 139.491 | 124.463 | 88.224 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 97 | 87 | 61 |

4.5. Tržni delež

81. Tržni delež industrije Unije se je med letom 2006 in OPP postopno zmanjšal za skoraj 16 odstotnih točk (s 84,6 % na 68,7 %).

Tabela 7

2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Tržni delež industrije Unije | 84,6 % | 81,4 % | 73,3 % | 68,7 % |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 96 | 87 | 81 |

4.6. Rast

82. Med letom 2006 in OPP se je potrošnja Unije zmanjšala za skoraj 25 %. Industrija Unije je izgubila skoraj 16 odstotnih točk tržnega deleža, medtem ko je zadevni uvoz pridobil 3,4 odstotne točke tržnega deleža.

4.7. Zaposlovanje

83. Stopnja zaposlenosti v industriji Unije se je med letom 2006 in OPP zmanjšala za 7 %.

Tabela 8

2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Zaposlovanje na področju zadevnega izdelka (osebe) | 1.942 | 1.848 | 1.799 | 1.804 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 95 | 93 | 93 |

4.8. Produktivnost

84. Produktivnost delovne sile v industriji Unije, merjena z donosom po zaposleni osebi na leto, se je med letom 2006 in OPP zmanjšala za 24 %. Med letoma 2007 in 2008 se je nekoliko povečala, nato pa se je med OPP zmanjšala za skoraj 25 %.

Tabela 9

2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Produktivnost (v tonah na zaposlenega) | 140 | 151 | 146 | 107 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 107 | 104 | 76 |

4.9. Prodajne cene in dejavniki, ki vplivajo na domače cene

85. Prodajne cene na enoto industrije Unije kažejo pozitivno gibanje, saj so v obravnavnem obdobju narasle za 40 %. To je posledica: i) splošne ravni cen na trgu, ii) potrebe po kritju naraslih proizvodnih stroškov, in iii) načina določanja cen v dobavnih pogodbah.

86. V letih 2007 in 2008 je industrija Unije lahko zvišala cene glede na to, da so cene na trgu na splošno rasle zaradi stalnega velikega povpraševanja po grafitnih elektrodah. To povpraševanje je bilo posledica zelo pozitivnih tržnih razmer, ki so v jeklarskem sektorju prevladovale do tretjega četrtletja leta 2008, kot je navedeno v uvodni izjavi (71).

87. Cene so rasle tudi v letih 2007 in 2008, deloma tudi za kritje naraščajočih proizvodnih stroškov, zlasti stroškov za surovine. Med leti 2006 in 2008 se je uvoz povečal za 23 %. Vendar jih je industrija Unije lahko krila s precejšnjim zvišanjem cen (+33 %).

88. V OPP so cene še vedno rasle, a manj (+5 %). Dejstvo, da cene niso padle v obdobju, ko se je zmanjšalo povpraševanje, lahko pojasnimo z načinom sklepanja dobavnih pogodb na trgu in dejstvom, da je bila večina dobavnih pogodb za leto 2009 sklenjenih leta 2008. Kot je navedeno v uvodni izjavi (72), je gibanje obsega prodaje grafitnih elektrod bolj ali manj usklajeno z jeklarsko proizvodnjo. Vendar sklepanje dobavnih pogodb za grafitne elektrode za obdobja od 6 do 12 mesecev lahko povzroči, da se učinek kakršne koli spremembe (povečanja ali zmanjšanja) povpraševanja na cene pokaže šele pozneje. Pogodbe se sklepajo na podlagi pričakovanega obsega prodaje, ki je lahko drugačen od dejansko dosežene stopnje prodaje, zato ni nujno, da gibanje cen v določenem obdobju odraža gibanje obsega prodaje v istem obdobju. Tako je bilo v OPP, ko se je obseg prodaje zmanjšal, cene pa so ostale visoke, ker je bila večina nabavnih pogodb za leto 2009 sklenjena leta 2008, nekaj dobave, predvidene za leto 2008, pa je bilo odložene do leta 2009. Vendar 5-odstotno povečanje cen v OPP ni bilo dovolj za kritje povečanih stroškov (+13 %) kot v predhodnih obdobjih. Nižje stopnje cen so se ponovno izposlovale šele po OPP.

89. Kot je obrazloženo v uvodni izjavi (75), je bilo gibanje cen iz zadevne države podobno gibanju cen industrije Unije, vendar so bile ves čas nižje od cen industrije Unije.

Tabela 10

2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Cena na enoto na trgu EU (EUR/tono) | 2.569 | 3.103 | 3.428 | 3.585 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 121 | 133 | 140 |

4.10. Plače

90. Med letom 2006 in OPP se je povprečna plača zaposlenega zvišala za 15 %.

Tabela 11

2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Letni stroški dela na zaposlenega (000 EUR) | 52 | 56 | 61 | 60 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 108 | 118 | 115 |

4.11. Naložbe

91. Med letom 2006 in OPP se je letni naložbeni tok v zadevni izdelek s strani industrije Unije povečal za 37 %. Vendar so se v OPP v primerjavi z letom 2008 naložbe zmanjšale za 14 %.

Tabela 12

2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Neto naložbe (EUR) | 30.111.801 | 45.383.433 | 47.980.973 | 41.152.458 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 151 | 159 | 137 |

4.12. Dobičkonosnost in donosnost naložb

92. Kljub 40-odstotnemu zvišanju stroškov med obravnavanim obdobjem je industriji Unije med letoma 2006 in 2007 uspelo zvišati cene za več kot za porast stroškov. Zato se je stopnja dobička povečala z 19 % leta 2006 na 26 % leta 2007. Od leta 2007 do leta 2008 so cene in stroški naraščali v istem razmerju, zato je stopnja dobička industrije Unije ostala stabilna, na stopnji iz leta 2007. Nato se je dobiček spet zmanjšal na 19 % zaradi učinka, ki so ga na stroške imele nižja stopnja izkoriščenosti proizvodne zmogljivosti in višje cene surovin. Dobiček se je leta 2009 še naprej zmanjševal, ker je morala industrija Unije znižati cene, da bi te odražale splošno znižanje prodajnih cen na trgu grafitnih elektrod zaradi upadanja povpraševanja v jeklarskem sektorju.

93. Donosnost naložb se je zvišala s stopnje 71 % leta 2006 na 103 % leta 2007. Leta 2008 se je zvišala na 119 %, v OPP pa znižala na 77 %. Donosnost naložb se je med letom 2006 in OPP povečala le za 6 odstotnih točk.

Tabela 13

2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Neto dobiček prodaje v EU nepovezanim strankam (% neto prodaje) | 19 % | 26 % | 25 % | 19 % |

Donosnost naložb (neto dobiček v % neto knjigovodske vrednosti naložb) | 71 % | 103 % | 119 % | 77 % |

4.13. Denarni tok in zmožnost zbiranja kapitala

94. Neto denarni tok se je med letoma 2006 in 2007 povečal. Leta 2008 se je še naprej povečeval, v OPP pa se je zmanjšal. Denarni tok v OPP je bil 28 % višji kot na začetku obravnavanega obdobja.

95. Ni bilo znakov, da bi imela industrija Unije težave pri zbiranju kapitala, zlasti zato, ker so nekateri proizvajalci vključeni v večje skupine.

Tabela 14

2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Denarni tok (EUR) | 109.819.535 | 159.244.026 | 196.792.707 | 140.840.498 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 145 | 179 | 128 |

4.14. Stopnja subvencioniranja

96. Glede na obseg, tržni delež in cene uvoza iz Indije vpliva dejanskih stopenj subvencioniranja na industrijo Unije ni mogoče obravnavati kot zanemarljivega.

4.15. Okrevanje po učinkih preteklega subvencioniranja in dampinga

97. Proučeni kazalci kažejo na določeno izboljšanje gospodarskega in finančnega položaja industrije Unije po uvedbi dokončnih izravnalnih in protidampinških ukrepov leta 2004. Industrija Unije je imela korist od višjih cen in dobička zlasti med letoma 2006 in 2008. To je bilo zaradi pozitivnih tržnih razmer, ki so omogočile ohranjanje višje ravni cen in dobičkonosnosti, čeprav je tržni delež industrije Unije upadal, kot je obrazloženo v uvodni izjavi (81). Vendar se je v istem obdobju tržni delež indijskega uvoza kljub ukrepom povečal, indijski izdelki pa so se uvažali po nižjih cenah od cen industrije Unije. V OPP se je dobiček industrije Unije že začel zmanjševati in se je leta 2009 še bolj zmanjšal zaradi zvišanja stroškov in omejenega povečanja cen.

5. Vpliv subvencioniranega izvoza in drugih dejavnikov

5.1. Vpliv subvencioniranega uvoza

98. Kljub povečani potrošnji v Evropski uniji v obravnavanem obdobju se je obseg izvoza iz zadevne države več kot podvojil, tržni delež tega uvoza pa več kot potrojil (glej uvodno izjavo (75)). Če ne upoštevamo protidampinških in izravnalnih dajatev, je uvoz iz zadevne države nelojalno znižal cene industrije Unije, čeprav v OPP za manj kot 2 %.

5.2. Vpliv gospodarske krize

99. Ker so leta 2007 in v prvih treh četrtletjih leta 2008 v jeklarski industriji in sorodnih industrijah, vključno z industrijo grafitnih elektrod, prevladovale zelo pozitivne gospodarske razmere, je bilo ob začetku gospodarske krize ob koncu leta 2008 gospodarsko stanje industrije Unije razmeroma dobro. Vendar se zaradi dejstva, da se dobavne pogodbe za grafitne elektrode običajno izposlujejo za 6–12 mesecev, učinek kakršne koli spremembe (povečanja ali zmanjšanja) povpraševanja na cene pokaže šele pozneje. Ker so bile pogodbe za OPP izposlovane v obdobju, ko vplivov gospodarske krize ni bilo mogoče predvideti, je gospodarska kriza v OPP vplivala predvsem na obseg, ker bi industrija Unije kakršen koli vpliv na cene občutila šele pozneje. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se je položaj industrije Unije v določenem oziru poslabšal tudi v obdobju pozitivnih gospodarskih razmer, ker je zaradi uvoza iz zadevne države izgubila tržni delež. To poslabšanje ni imelo večjih negativnih vplivov delno zaradi visoke stopnje povpraševanja od leta 2007 do leta 2008, zaradi katerega je industrija Unije obdržala visoko stopnjo obsega proizvodnje in prodaje, delno pa tudi zato, ker je ob zmanjšanju tega obsega v OPP še vedno lahko vzdrževala raven cen zaradi navedenega časovnega zamika.

5.3. Uvoz iz drugih držav

100. Ker so v Eurostatove podatke o uvozu po oznakah KN vključeni tudi izdelki, ki so drugi kot izdelek v preiskavi, je bila opravljena naslednja analiza podatkov o uvozu po oznakah TARIC, dopolnjenih z informacijami iz podatkov, zbranih v skladu s členom 24(6) osnovne uredbe. Nekaj uvoza se ni upoštevalo, ker na podlagi razpoložljivih informacij ni bilo videti, da gre za izdelek v preiskavi.

101. Ocenjuje se, da se je obseg izvoza iz tretjih držav povečal za 63 %, s približno 11 000 ton leta 2006 na približno 18 500 ton v OPP. Tržni delež uvoza iz drugih držav se je povečal s 6,6 % leta 2006 na 14,4 % v OPP. Povprečna cena uvoza iz tretjih držav se je med letom 2006 in OPP zvišala za 42 %. Videti je, da glavnina uvoza prihaja iz Ljudske republike Kitajske („LRK“), Rusije, Japonske in Mehike, ki so edine države s tržnim deležem, ki je v OPP znašal več kot 1 %. Uvoz iz teh držav je podrobneje proučen v uvodnih izjavah, ki sledijo. Uvoz iz devetih drugih držav skupno predstavlja le tržni delež v višini 2 % in ni podrobneje proučen.

102. Tržni delež kitajskega uvoza se je v obravnavanem obdobju povečal za 2,4 odstotne točke (z 0,2 % na 2,6 %). Razpoložljive informacije kažejo, da je ta uvoz potekal po cenah, nižjih od cen industrije Unije in tudi nižjih od cen uvoza s poreklom iz Indije.

103. Tržni delež uvoza iz Rusije se je v obravnavanem obdobju povečal za 4,2 odstotne točke (z 1,9 % na 6,1 %). Razpoložljive informacije kažejo, da je ta uvoz potekal po cenah, nekoliko nižjih od cen industrije Unije, vendar višjih od cen uvoza s poreklom iz Indije.

104. Tržni delež uvoza iz Japonske se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 0,4 odstotne točke (z 2,0 % na 1,6 %). Razpoložljive informacije kažejo, da je ta uvoz potekal po cenah, ki so bile podobne cenam ali višje od cen industrije Unije in tudi višje od cen uvoza s poreklom iz Indije.

105. Tržni delež uvoza iz Mehike se je v obravnavanem obdobju povečal za 1,0 odstotne točke (z 0,9 % na 1,9 %). Razpoložljive informacije kažejo, da je ta uvoz potekal po cenah, višjih od cen industrije Unije in tudi višjih od cen uvoza s poreklom iz Indije.

106. Zato ne more biti izključeno, da bi razvoj uvoza iz LRK in Rusije lahko do neke mere vplival na poslabšanje tržnega deleža industrije Unije. Vendar glede na splošnost razpoložljivih podatkov iz uvoznih statistik, ki ne omogočajo primerjave cen glede na tip izdelka, kot je bilo to mogoče pri Indiji na podlagi podrobnih informacij, ki jih je predložil proizvajalec izvoznik, učinka uvoza iz LRK in Rusije ni mogoče zanesljivo ugotoviti.

Tabela 15

2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Obseg uvoza iz drugih držav (v tonah) | 11.289 | 11.243 | 19.158 | 18.443 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 100 | 170 | 163 |

Tržni delež uvoza iz drugih držav | 6,6 % | 6,6 % | 11,3 % | 14,4 % |

Cena uvoza iz drugih držav (EUR/tono) | 2.467 | 3.020 | 3.403 | 3.508 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 122 | 138 | 142 |

2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Obseg uvoza iz LRK (v tonah) | 421 | 659 | 2.828 | 3.380 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 157 | 672 | 804 |

Tržni delež uvoza iz LRK | 0,2 % | 0,4 % | 1,7 % | 2,6 % |

Cena uvoza iz LRK (EUR/tono) | 1.983 | 2.272 | 2.818 | 2.969 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 115 | 142 | 150 |

2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Obseg uvoza iz Rusije (v tonah) | 3.196 | 2.887 | 8.441 | 7.821 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 90 | 264 | 245 |

Tržni delež uvoza iz Rusije | 1,9 % | 1,7 % | 5,0 % | 6,1 % |

Cena uvoza iz Rusije (EUR/tono) | 2.379 | 2.969 | 3.323 | 3.447 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 125 | 140 | 145 |

2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Obseg uvoza iz Japonske (v tonah) | 3.391 | 2.223 | 3.731 | 2.090 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 66 | 110 | 62 |

Tržni delež uvoza iz Japonske | 2,0 % | 1,3 % | 2,2 % | 1,6 % |

Cena uvoza iz Japonske (EUR/tono) | 2.566 | 3.131 | 3.474 | 3.590 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 122 | 135 | 140 |

2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Obseg uvoza iz Mehike (v tonah) | 1.478 | 2.187 | 2.115 | 2.465 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 148 | 143 | 167 |

Tržni delež uvoza iz Mehike | 0,9 % | 1,3 % | 1,2 % | 1,9 % |

Cena uvoza iz Mehike (EUR/tono) | 2.634 | 3.629 | 4.510 | 4.554 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 138 | 171 | 173 |

6. Sklep

107. Kot je razvidno iz uvodne izjave (75), se je obseg uvoza iz zadevne države med letom 2006 in OPP več kot podvojil. Dejstvo, da se je potrošnja v istem obdobju zmanjšala za 25 %, je povzročilo veliko povečanje tržnega deleža indijskih izvoznikov, in sicer z 1,5 % leta 2006 na približno 5 % v OPP. Čeprav so indijske cene izvoza v Unijo med obravnavanim obdobjem precej narasle zaradi na splošno visokih tržnih cen, so še vedno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije.

108. Med letom 2006 in OPP je kljub protidampinškim in izravnalnim ukrepom prišlo do negativnega razvoja številnih pomembnih kazalcev: obseg proizvodnje in prodaje sta se zmanjšala za 29 % oziroma 39 %, izkoriščenost zmogljivosti se je zmanjšala za 28 %, čemur je sledilo znižanje stopenj zaposlenosti in produktivnosti. Čeprav se del tega negativnega razvoja lahko pojasni z močnim zmanjšanjem potrošnje, ki je v obravnavanem obdobju upadla za skoraj 25 %, je treba močno zmanjšanje deleža industrije Unije (za 15,9 odstotne točke med letom 2006 in OPP) pripisati tudi stalnemu naraščanju tržnega deleža uvoza iz Indije.

109. Razmeroma visoke stopnje dobička v OPP so bile večinoma posledica stalno visoke ravni cen iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi (88). Zato je bilo ugotovljeno, da se je položaj industrije Unije med obravnavanim obdobjem poslabšal in da je bil ob koncu OPP kljub razmeroma visoki stopnji dobička občutljiv, ko jo je pri naporu, da bi obdržala obseg prodaje in dovolj visoko raven cen ob zmanjšanju povpraševanja ovirala vedno večja prisotnost indijskega subvencioniranega uvoza.

F. VERJETNOST NADALJEVANJA IN PONOVITVE ŠKODE

1. Uvodne opombe

110. Kot je že bilo razvidno, je uvedba izravnalnih ukrepov omogočila le delno okrevanje od škode, ki jo je utrpela industrija Unije. Vendar se je, ko so visoke stopnje potrošnje Unije, prisotne v večini obravnavanega obdobja, izginile v OPP, industrija Unije znašla v občutljivem in ranljivem položaju, pri čemer je bila še vedno izpostavljena škodljivemu učinku subvencioniranega uvoza iz Indije. Ob koncu OPP je bila sposobnost industrije Unije, da bi krila povečane stroške, še zlasti majhna.

2. Povezava med obsegom izvoza in cenami za tretje države ter obsegom izvoza in cenami za Unijo

111. Ugotovljeno je bilo, da je bila povprečna cena indijskega izvoza za države, ki niso članice EU, pod povprečno izvozno ceno za Unijo in tudi pod cenami na domačem trgu. Prodaja indijskih izvoznikov v države, ki niso članice EU, je potekala v znatnih količinah, ki so predstavljale večino njihovega celotnega izvoza. Zato se je štelo, da bi prenehanje veljavnosti ukrepov indijske izvoznike spodbudilo, da bi znatno količino izvoza iz drugih tretjih držav preusmerili na privlačnejši trg Unije po ravneh cen, ki bi bile verjetno še vedno pod trenutnimi ravnmi cen izvoza v Unijo, tudi če bi bile višje od cen v tretjih državah.

3. Neizkoriščene zmogljivosti in zaloge na indijskem trgu

112. Sodelujoči indijski proizvajalec je imel znatne neizkoriščene zmogljivosti ter jo je leta 2010/2011 nameraval še povečati. Zato obstaja zmogljivost za znatno povečanje izvoznih količin v EU, zlasti ker ne kaže, da morebitno dodatno proizvodnjo lahko absorbirajo trgi tretjih držav ali domači trg.

113. V pripombah v zvezi z razkritjem je sodelujoči indijski proizvajalec trdil, da sta njegove neizkoriščene zmogljivosti večinoma povzročila gospodarska kriza in posledično zmanjšano povpraševanje. Vendar se precejšen del neizkoriščenih zmogljivosti družbe lahko pojasni z dejstvom, da je družba med letom 2006 in OPP svoje zmogljivosti precej povečala. Treba je tudi opozoriti, da družba načrtuje dodatno povečanje zmogljivosti. Poleg tega je treba tudi opozoriti, da ima podobne zmogljivosti in izkoriščenost tudi drug indijski proizvajalec, ki ni sodeloval, ter da je nedavno tudi sam napovedal še večje povečanje zmogljivosti.

4. Sklep

114. Proizvajalci zadevne države imajo priložnost povečanja in/ali preusmerjanja obsega izvoza na trg EU. Poleg tega so cene indijskega izvoza v tretje države nižje od cen izvoza v EU. Preiskava je pokazala, da je na podlagi primerljivih tipov izdelka sodelujoči proizvajalec izvoznik prodajal zadevni izdelek po cenah, ki so bile nižje od cen industrije Unije. Zelo verjetno je, da bi se te cene znižale v skladu z nižjimi cenami, ki se zaračunavajo za preostali svet. Takšno obnašanje cen bi skupaj z zmožnostjo izvoznikov v zadevni državi, da na trg Unije dobavijo znatne količine zadevnega izdelka, po vsej verjetnosti imelo negativen učinek na gospodarski položaj industrije Unije.

115. Iz zgoraj navedenega je razvidno, da industrija Unije ostaja v občutljivem in ranljivem položaju. Če bi bila industrija Unije izpostavljena povečanemu obsegu uvoza iz zadevne države po subvencioniranih cenah, bi verjetno prišlo do poslabšanja njene prodaje, tržnega deleža, prodajnih cen in posledično tudi do poslabšanja finančnega stanja v takšnih stopnjah, kot so bile ugotovljene v prvotni preiskavi. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da bi bila po vsej verjetnosti posledica razveljavitve ukrepov poslabšanje že tako občutljivega položaja in ponovitev znatne škode v industriji Unije.

G. INTERES UNIJE

1. Uvod

116. V skladu s členom 31 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi bila ohranitev veljavnih izravnalnih ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni različnih vpletenih interesov, tj. interesu industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

117. Opozoriti je treba, da se v prvotni preiskavi sprejetje ukrepov ni štelo za nasprotno interesu Unije. Poleg tega dejstvo, da je sedanja preiskava pregled, tj. analiza položaja, v katerem že veljajo izravnalni ukrepi, omogoča oceno kakršnega koli nesorazmernega negativnega učinka, ki ga imajo trenutni izravnalni ukrepi na zadevne strani.

118. Na podlagi tega je bilo proučeno, ali kljub sklepnim ugotovitvam o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škodljivega subvencioniranja obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi privedli do ugotovitve, da v tem posebnem primeru ohranitev ukrepov ni v interesu Unije.

2. Interes industrije Unije

119. Industrija Unije dokazuje, da je strukturno sposobna preživeti. To je potrdil pozitiven razvoj gospodarskega položaja po uvedbi izravnalnih ukrepov leta 2004. Zlasti pa je dejstvo, da se je dobičkonosnost industrije Unije povečala v nekaj letih pred OPP, v močnem nasprotju s položajem pred uvedbo ukrepov. Vendar je industrija Unije v obravnavanem obdobju stalno izgubljala tržni delež, uvoz iz zadevne države pa se je močno povečal. Brez ukrepov bi bil položaj industrije Unije verjetno še slabši.

3. Interes uvoznikov/uporabnikov

120. Za sodelovanje se ni javil noben od kontaktiranih nepovezanih uvoznikov.

121. Javilo se je sedemnajst uporabnikov in predložilo izpolnjene vprašalnike. Večina uporabnikov grafitnih elektrod nekaj let ni dobavljala iz Indije in je zato ostala nevtralna glede možnega nadaljevanja ukrepov, šest uporabnikov pa je vsaj delno uporabljalo indijske elektrode. Štirje uporabniki so trdili, da bi nadaljevanje ukrepov imelo škodljiv učinek na konkurenčnost. Eno združenje (Eurofer) je močno nasprotovalo nadaljevanju ukrepov in trdilo, da se je zaradi ukrepov večina indijskih izvoznikov umaknila s trga EU. Združenje trdi, da bi nadaljevanje ukrepov oviralo proizvajalce jekla pri razvoju drugih nabavnih virov in bi industriji Unije omogočilo ohranjanje dominantnega, skoraj duopolnega položaja. Vendar je iz razvoja indijskega uvoza po uvedbi ukrepov jasno, da do tako velikega umika ni prišlo: v obravnavanem obdobju se je uvoz iz Indije namreč znatno povečal. Poleg tega je preiskava pokazala, da vedno več grafitnih elektrod vstopa na trg EU iz številnih tretjih držav. Glede trdnosti položaja industrije EU na trgu je treba opozoriti, da se je njen tržni delež v obravnavanem obdobju zmanjšal za skoraj 16 procentnih točk (glej uvodno izjavo (81)). Končno pa je to združenje tudi priznalo, da grafitne elektrode predstavljajo le razmeroma majhen del celotnih stroškov proizvajalcev jekla.

122. Treba je tudi opozoriti, da je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da uvedba ukrepov ne bi imela znatnega učinka na uporabnike[11]. Kljub petletnim ukrepom se je dobava uvoznikov/uporabnikov v Uniji nadaljevala, med drugim iz Indije. Prav tako ni bilo navedenih nobenih znakov, ki bi kazali na težave pri iskanju drugih virov. Treba je tudi opozoriti, da je bilo v zvezi z učinkom uvedbe ukrepov na uporabnike v prvotni preiskavi ugotovljeno, da glede na zanemarljive stroške, ki jih ima uporabniška industrija za grafitne elektrode, ni verjetno, da bo kakršno koli povečanje stroškov znatno vplivalo na uporabniško industrijo. Po uvedbi ukrepov ni bilo ugotovljenih znakov, ki bi kazali nasprotno. Zato se sklene, da ni verjetno, da bo ohranitev izravnalnih ukrepov resno vplivala na položaj uvoznikov/uporabnikov v Uniji.

4. Sklep

123. Glede na zgoraj navedeno je bilo ugotovljeno, da ni tehtnih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi obstoječih protidampinških ukrepov.

H. IZRAVNALNI UKREPI

124. Vse strani so bile obveščene o osnovnih dejstvih in pomislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti ohranitev veljavnih ukrepov. Določeno je bilo tudi obdobje, v katerem so lahko predložile pripombe v zvezi s tem razkritjem. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, kadar je bilo to upravičeno.

125. Iz navedenega sledi, da je v skladu s členom 18(2) osnovne uredbe treba ohraniti izravnalne ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih grafitnih elektrod s poreklom iz Indije. Opozoriti je treba, da te ukrepe predstavljajo dajatve ad valorem .

126. Individualne stopnje izravnalne dajatve za družbe, določene v tej uredbi, se uporabljajo le za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvajajo te družbe in tako določeni navedeni pravni subjekti. Uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki v izvedbenem delu te uredbe ni izrecno navedena z nazivom in naslovom, vključno s subjekti, ki so povezani s katerim koli izrecno navedenim subjektom, teh stopenj ne morejo uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

127. Vsak zahtevek za uporabo teh individualnih stopenj izravnalne dajatve (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj predložiti Komisiji[12], skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezani z navedeno spremembo imena ali navedeno spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Ta uredba bo po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

128. Uvede se dokončna izravnalna dajatev na uvoz grafitnih elektrod, ki se uporabljajo za električne peči, navidezne gostote 1,65 g/cm³ ali več in električnega upora 6,0 μΩ.m ali manj, in ki so trenutno uvrščene v oznako KN ex 8545 11 00 (oznaka TARIC 8545 11 00 10), ter šob, ki se uporabljajo za take elektrode in so trenutno uvrščene v oznako KN ex 8545 90 90 (oznaka TARIC 8545 90 90 10), ne glede na to, ali so uvožene skupaj ali ločeno, s poreklom iz Indije.

129. Stopnja veljavne dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelke iz odstavka 1, ki jih proizvajajo spodaj navedene družbe, je:

Družba | Dokončna dajatev (%) | Dodatna oznaka TARIC |

Graphite India Limited (GIL), 31 Chowringhee Road, Kolkatta – 700016, West Bengal | 6,3 | A530 |

Hindustan Electro Graphite (HEG) Limited, Bhilwara Towers, A-12, Sector1, Noida – 201301, Uttar Pradesh | 7,0 | A531 |

vse druge družbe | 7,2 | A999 |

130. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe o carinah.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

[1] UL L 188, 18.7.2009, str. 93.

[2] UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

[3] UL L 295, 18.9.2004, str. 4.

[4] UL L 295, 18.9.2004, str. 10.

[5] UL L 350, 30.12.2008, str. 24.

[6] UL C 34, 11.2.2009, str. 11.

[7] UL C 224, 17.9.2009, str. 24.

[8] UL C 224, 17.9.2009, str. 20.

[9] UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

[10] Glej uvodno izjavo (132) Uredbe Komisije (ES) št. 1008/2004 (UL L 183, 20.5.2004, str. 35).

[11] Glej uvodno izjavo (150) Uredbe Komisije (ES) št. 1008/2004 (UL L 183, 20.5.2004, str. 35) in uvodno izjavo (30) Uredbe Sveta (ES) št. 1628/2004 (UL L 295, 18.9.2004, str. 4).

[12] European Commission, Directorate-General for Trade, Directorate H, B-1049 Bruselj, Belgija.