Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

(2008/C 87/07)

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„AIL BLANC DE LOMAGNE“

Št. CE: FR/PGI/005/0470/15.06.2005

ZOP ( ) ZGO ( X )

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1.   Pristojna služba v državi članici:

2.   Vlagatelj:

3.   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.6: Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani.

4.   Specifikacija proizvoda:

(Povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1   Ime: „Ail blanc de Lomagne“

4.2   Opis: Glavice bele do slonokoščeno bele barve z včasih vijoličnim odtenkom imajo več strokov ali zarodkov (8 do 12 odvisno od velikosti). Česen Ail blanc de Lomagne se odlikuje po debelini in pravilnosti svojih zarodkov bež do krem barve, včasih z vijoličnimi progami. Vsak strok je ovit z mreno, ki je sestavljena iz ene kožice. Skupek strokov, ki sestavlja glavico, je pokrit z več tankimi kožicami.

Glavice česna Ail blanc de Lomagne se prodajajo kot kategoriji extra ali I, za kateri veljajo ustrezne omejitve, med drugim imajo glavice premer najmanj 45 mm.

Česen Ail blanc de Lomagne se trži posušen in na tradicionalen način, tj. v kitah ali košari, v vreči ali na paletah ali na drobno v mrežicah.

4.3   Geografsko območje: Česen se goji, suši, lupi in pakira na tradicionalen način ter odobri na zadevnem geografskem območju. Za razmejitev geografskega območja ZGO se upošteva:

zgodovina pridelave na območju,

uvedba pridelave od štetja pridelovalcev na ravni organizacije pridelovalcev,

pedo-klimatološka označitev tal, na katerih se že več desetletij goji česen.

Geografsko območje sestoji iz 200 občin v dveh departmajih:

4.4   Dokazilo o poreklu: Za identifikacijo enot rabe ali poljin pridelovalec zabeleži v register pridelovalcev česna: ime občine, površino, katastrsko številko, sorto, predhodni posevek.

Za vsako serijo, dobavljeno v pakirni center, se identifikacijska številka, ki ustreza enoti rabe ali poljini, označi na dobavnici. Po preverjanju skladnosti serij glede na lastnosti česna Ail blanc de Lomagne se serije ZGO določijo na poseben način in so pakirane ločeno od drugih serij. Vsako pakiranje (paleta ali prodajna enota) ima enotno identifikacijsko številko, ki zagotavlja sledljivost.

4.5   Metoda pridobivanja:

V fazi pridelave:

Pridelava, sušenje in lupljenje potekajo na določenem območju.

Pridelovalec izbere seme s seznama vrst, ki ga letno razpošlje združenje, in poseje izključno certificirano seme.

Odobrene sorte za posaditev so izbrane glede na dve poskusni sorti iz populacije porekla „Blanc de Lomagne“. Za nove vrste so določeni pragovi sprejemljivosti, da se primerja njihove značilnosti z značilnostmi poskusnih sort.

V Lomagni imajo tla, ugodna za gojenje česna, vsebnost gline višjo od 20 %. Kisla tla, ki imajo pH nižji od 7,5, niso primerna. Za določitev, ali so tla primerna za uvedbo gojenja, se izvede fizikalno-kemijska analiza enote rabe ali poljine.

Za uvedbo gojenja mora pridelovalec določiti enote rabe ali poljine, ki je na geografskem območju in kjer zadnja tri leta ni bil posajen česen. Česen ne sme biti posajen na zemlji, kjer so bili predhodno sirek, koruza, lucerna, druge vrste luka in kjer je bil prej pašnik.

Sejanje poteka med 15. oktobrom in 15. decembrom.

Vsi fitosanitarni ukrepi morajo biti upravičeni na podlagi opazovanja enote rabe ali poljine in/ali opazovanja referenčnih enot rabe ali poljine s strani tehnikov in/ali tehničnega poročila. Za izmenjavo uporabljene aktivne snovi mora pridelovalec upoštevati zabeležene podatke o predhodnih fitosanitarnih ukrepih v registru pridelovalcev in seznam odobrenih proizvodov za uporabo na pridelku. Vsaki dve leti se izvaja diagnostična kontrola na opremi za škropljenje.

Gnojila proizvajalec lahko uporabi na podlagi analize zemlje na enoti rabe ali poljine, ki ne sme biti starejša od treh let. Gnojila se uporabijo v majhnih količinah in omejeno. Upošteva se faza rasti rastlin.

Za določitev pričetka pobiranja pridelka pridelovalec upošteva vizualna merila zrelosti (rumenenje listov, mehčanje stebla pri korenu) kot tudi razmerje med težo glavice in težo listov.

Česen se suši na tradicionalen način z obešanjem na palice ali z umetnim zračenjem. Z nadzorom izgube teže česna se ugotavlja faza napredka sušenja: med sušenjem česen izgubi 20 do 30 % začetne teže pobranih glavic.

Po sušenju je treba česen obvezno olupiti ročno, da se dobi ustrezna belina glavic. Treba je odstraniti zunanjo obledelo, razbarvano ali raztrgano kožico, tako da se zadnja kožica ohrani nepoškodovana. Ob lupljenju se ročno odreže korenine ob korenu, ne da bi le-tega poškodovali.

Česen se nato lahko razvrsti in odobri v pakirnem centru ali na kmetijskem gospodarstvu na zadevnem območju, kot se je to delalo včasih in kot se še danes. Lokalizacija teh operacij prav tako omogoča sledljivost proizvoda.

Po odobritvi se česen Ail blanc de Lomagne, ki je pobran z listi, lahko predstavi na tradicionalen način v obliki šopa, kite ali v košari.

4.6   Povezava:

Zgodovinski in današnji sloves

Kar zadeva zgodovino pridelave, zbirka poljedelskih statistik iz okolice Castelsarrasin iz leta 1868 omenja gospodarski pomen gojenja česna v departmaju Tarn in Garonne. Od leta 1902 je bilo v občini Beaumont de Lomagne posajenih s česnom 80 ha. Kot kažejo letne poljedelske statistike, je v 20. stoletju gojitev česna stalno naraščala: 500 hektarov v letu 1929, 2 810 hektarov v letu 1980.

Od leta 1936 ustanovitev podjetij DURAN in pojav tradicionalnih trgov, kjer so kmetje prodajali viške pridelkov, pričajo o zgodovini trgovanja s česnom v Lomagne.

Od začetka 60-ih let 20. stoletja so bile na temo česna organizirane številne prireditve:prvo tekmovanje za najlepši šop česna je bilo leta 1961 v Beaumont de Lomagne.

Od leta 1994 je en dan v letu namenjen prazniku česna v Beaumont de Lomagne.

Od leta 1960 se prav tako vodijo študije za izboljšanje tehnik pridelave. Rezultati teh študij so bili predstavljeni na nacionalnih dnevih česna, organiziranih med letoma 1966 in 1974 v Beaumont de Lomagne.

Različne prireditve v zvezi s česnom Ail blanc de Lomagne, vključno s tekmovanji na temo tradicionalnih predstavitev, dajejo gojenju česna prazničen in družaben značaj in prispevajo k slovesu pridelka.

Druge lastnosti: ohranjanje tradicionalnih spretnosti

Za pridelavo česna Ail blanc de Lomagne je značilno to, da ohranja tradicionalno znanje prednikov, kot sta sušenje česna na palici, ročno lupljenje in tradicionalna predstavitev (kite, košare ali šopi).

Za tradicionalno sušenje na palici je značilno, da se pobrani česen z listi obesi na palice v zavetrni prostor, ki je odprt navzven. Veter autan je bistven pri naravnem sušenju česna. Gre za vroč in suh veter iz Sredozemlja. Na območju Lomagne je zelo močan in prispeva k ohranjanju tradicionalnega sušenja na palici.

Obvezno ročno lupljenje daje proizvodu brezhiben videz, značilen za česen Ail blanc de Lomagne: homogena glavica brez raztrganin, bele barve, enakomerno odrezane korenine.

Ker je brez trdega cvetnega stebla, se lahko predstavi v značilni obliki kit in šopov. Te tradicionalne tehnike predstavitve so izrazite na prireditvah v zvezi s česnom Ail blanc de Lomagne.

4.7   Nadzorni organ:

Qualisud je certifikacijski organ, odobren in akreditiran v skladu s standardom EN 45011.

4.8   Označevanje: Ne glede na posebna pravila, določena s francoskimi in mednarodnimi predpisi ali predpisi Skupnosti, morajo nalepke vsebovati naslednje posebne navedbe o ZGO:

ime proizvoda: „Ail blanc de Lomagne“,

logotip Skupnosti „ZGO“,

identifikacijsko številko serije.

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.