52008DC0903

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 12.1.2009

COM(2008)903 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Razgradnja jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki: upravljanje jedrskih obveznosti, ki izhajajo iz dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča (JRC) na osnovi Pogodbe Euratom

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Razgradnja jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki: upravljanje jedrskih obveznosti, ki izhajajo iz dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča (JRC) na osnovi Pogodbe Euratom

KAZALO

1. Povzetek 3

2. Namen Sporočila 4

3. Ozadje 4

4. Dosežki programa za razgradnjo (2004–2008) 4

4.1. Ispra (Italija) 5

4.2. Karlsruhe (Nemčija) 6

4.3. Geel (Belgija) 6

4.4. Petten (Nizozemska) 6

5. Skupna ocena programa (2008) 7

5.1. Stanje programa v Ispri 7

5.1.1. Zunanji pregled 7

5.1.2. Obvladovanje tveganj 7

5.1.3. Vpliv na proračun 10

5.2. Stanje programa v Karlsruheju, Geelu in Pettenu 11

5.2.1. Karlsruhe (Nemčija) 11

5.2.2. Geel (Belgija) 12

5.2.3. Petten (Nizozemska) 12

6. Stanje programa in proračuna od aprila 2008 (povzetek) 12

7. Finančni vpliv 13

8. Mnenje skupine neodvisnih strokovnjakov 13

9. Mnenje sveta guvernerjev JRC 14

10. Sklepi 14

PRILOGA 1: Stroški in časovni potek programa 15

1. POVZETEK

Cilj tega sporočila je predstaviti nove podatke o razvoju programa za razgradnjo zastarelih jedrskih objektov in ravnanje z jedrskimi odpadki (program D&WM), ki ga vodi Skupno raziskovalno središče (JRC) Evropske komisije, za obdobje 2004–2008. Dejavnosti programa so najpomembnejše na lokaciji JRC Ispra v Italiji, kjer je večina zaprtih jedrskih objektov JRC, medtem ko so dejavnosti razgradnje zaenkrat omejene pretežno na lokacije Geel (Belgija), Karlsruhe (Nemčija) in Petten (Nizozemska), kjer vsi jedrski objekti še vedno delujejo.

Program je v zadnjih štirih letih dobil zagon in dosežen je bil precejšen napredek pri vrsti glavnih dejavnosti programa. JRC Ispra se je ob upoštevanju dejstva, da v Italiji ni objektov za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in njihovo skladiščenje, na lokaciji v Ispri osredotočil na načrtovanje in izgradnjo objektov za opredelitev, obdelavo in pripravo odpadkov (predpriprava na razgradnjo). Celotno količino odpadkov v Ispri (12 000 m3) bo treba po končani pripravi skladiščiti na lokaciji, dokler v Italiji ne bo na voljo začasno ali dokončno odlagališče. JRC v ta namen pripravlja začasni objekt za skladiščenje na lokaciji. Večina jedrskega materiala je bila odpremljena z lokacije ali je v postopku predaje tretjim stranem. Medtem se na ostalih treh lokacijah nadaljujejo dejavnosti predpriprave na razgradnjo, usmerjene na zastarele objekte in opremo, uporabljene pri preteklih raziskovalnih dejavnostih, ter na odstranitev goriv in jedrskih materialov z lokacije.

Notranja in zunanja ocena, ki sta se izvedli leta 2008, sta potrdili lokalne strategije, sprejete za izvajanje programa D&WM, ter prepoznali doseženi napredek na lokacijah. Vendar so z izvajanjem programa v Ispri povezane nekatere resne omejitve in negotovosti, kot na primer:

- Odsotnost dokončnih standardov za ureditev skladiščenja odpadkov v Italiji („merila za sprejemljivost odpadkov“), zaradi česar mora JRC odložiti pripravo nekaterih odpadkov.

- Negotovost glede stroškov dokončnega odlaganja odpadkov na prihodnjem kraju skladiščenja v Italiji. To pomeni možnost znatnega finančnega tveganja za Skupnost, za katero JRC pripravlja načrte nepredvidenih izdatkov.

- Nizka mejna vrednost za izpostavljenost javnosti, ki velja v Italiji, povzroča dodatne prepreke za ravnanje z odpadki in njihovo začasno skladiščenje ter s tem povezane dodatne stroške.

- Na lokaciji v Ispri veljajo „italijanske obveznosti“, ki kot posledica nekdanjih italijanskih jedrskih dejavnosti v Ispri povečujejo delovno obremenitev JRC in pomenijo finančno tveganje za Skupnost.

Poleg teh omejitev so k zamudam pri nekaterih projektih v Ispri prispevali tudi omejeno število lokalnih jedrsko usposobljenih pogodbenih izvajalcev ter notranji postopki Komisije za nabavo in zaposlovanje, ki so včasih omejevalni glede na tehnično zahtevnost programa.

Skupni učinki zunanjih in notranjih dejavnikov, kakršni so postopki za nabavo, so upočasnili nekatere ključne dejavnosti programa v Ispri ter povzročili višje stroške od predvidenih (+6 %) in počasnejše izvajanje programa (več kot 8 let za dostavo v končni nacionalni center za skladiščenje). JRC je za reševanje naraščajoče negotovosti sprejel strategijo za zmanjševanje tveganja. Predvidene dejavnosti vključujejo krepitev stikov z italijanskimi zainteresiranimi stranmi, večji pomen pogodb na ključ in racionalizacijo dobavnih poti. Kar zadeva načrtovanje nepredvidenih izdatkov, bo moral JRC program v Ispri preusmeriti v varno shranjevanje in odložiti pripravo odpadkov, dokler ne bo zagotovljena rešitev za dokončno odlaganje, če se bo nadaljevala negotovost glede meril za sprejemljivost odpadkov.

JRC je o svoji strategiji za razgradnjo na široko razpravljal s strokovnjaki iz industrije in s skupino neodvisnih strokovnjakov, ki JRC svetujejo o programu, zato so vsi ti prispevali k sprejetim strateškim odločitvam ter jih podprli.

2. NAMEN SPOROčILA

Cilj tega sporočila je posodobiti podatke, ki sta jih Evropski parlament in Svet prejela o razvoju programa za razgradnjo zastarelih jedrskih objektov in ravnanje z jedrskimi odpadki (program D&WM[1]), ki ga vodi Skupno raziskovalno središče (JRC) Evropske komisije. Navezuje se na sporočili iz leta 1999 (COM(1999)114) in leta 2004 (SEC(2004)621).

3. OZADJE

JRC, ki je bil ustanovljen na podlagi člena 8 pogodbe Euratom in je bil v zasnovi namenjen izključno raziskavam v zvezi z jedrsko energijo, je pozneje svoje dejavnosti razširil, da bi zadostil potrebam drugih generalnih direktoratov Komisije ter drugih institucij. Jedrske raziskave sedaj zajemajo 30 % dejavnosti JRC. Pogodba določa, da mora JRC sprejeti svoje jedrske obveznosti in po dokončnem zaprtju razgraditi svoje objekte. V ta namen je bila zagotovljena proračunska postavka v dogovoru z Evropskim parlamentom in Svetom.

Program D&WM se nanaša na vse jedrske objekte JRC, čeprav nekateri med njimi (v Geelu, Karlsruheju in Pettenu) še vedno delujejo. Zaprti jedrski objekti so večinoma v Ispri. Komisija se je konkretno zavezala, da bo zastarele objekte razgradila do popolne in brezpogojne predaje objektov, tj. brez radioloških omejitev. Objekti se bodo tako lahko uporabljali za drugačne namene od jedrskih.

4. DOSEžKI PROGRAMA ZA RAZGRADNJO (2004–2008)

Kot je bilo razloženo zgoraj, lokacije v Geelu, Karlsruheju in Pettenu izvajajo raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju jedrske energije, medtem ko so v Ispri vsi objekti (reaktorji in vroči laboratoriji) že več let dokončno zaprti, razen Cyclotrona in laboratorijev, ki se uporabljajo za podporo programa zaščitnih ukrepov JRC. Program za razgradnjo je torej v Ispri na bolj napredni stopnji, zato vsebuje ta del sporočila več podrobnosti o Ispri kot o drugih lokacijah.

4.1. Ispra (Italija)

Stanje v Italiji je drugačno kot v drugih državah, kjer gostuje JRC, ker v Italiji ni nobenega ponudnika storitev za obdelavo radioaktivnih odpadkov niti nacionalnega odlagališča za začasno ali dokončno skladiščenje odpadkov. Zato mora JRC Ispra na lokaciji v Ispri zgraditi več objektov obdelavo in pripravo odpadkov. V skladu z italijansko zakonodajo morajo biti ti odpadki primerni za začasno skladiščenje za obdobje, ki še ni določeno, vendar lahko traja vse do 50 let.

Ta posebna zahteva se je upoštevala pri oblikovanju programa v Ispri in JRC je v skladu s tem sprejel svojo strategijo.

Program v Ispri ima štiri glavne cilje, ki jih je treba izvesti po naslednjem vrstnem redu:

- zastareli objekti morajo biti zavarovani v skladu z veljavnimi varnostnimi standardi, kar so dejavnosti, znane kot „varno shranjevanje“[2];

- izgradnja ali prenova objektov za opredelitev, obdelavo, pripravo in začasno skladiščenje odpadkov;

- priprava jedrskih materialov za skladiščenje na lokaciji ali predajo tretjim stranem;

- prevzem, obdelava in ponovna priprava obstoječih odpadkov;

- razgradnja zastarelih objektov in ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri tem.

Program je bil od leta 2004 osredotočen predvsem na opredelitev odpadkov in pripravo objektov za ravnanje z odpadki. Do konca leta 2007 so bili pripravljeni naslednji objekti:

- objekt za obdelavo tekočih odpadkov;

- objekt za dekontaminacijo trdnih odpadkov s peskanjem;

- objekt za fizično in radiološko opredeljevanje trdnih odpadkov, ki omogoča spremljanje vsebine in radiološke sestave bobnov za odpadke;

- objekt za spremljanje odpadkov, ki so le rahlo radioaktivni ali niso radioaktivni ter se lahko reciklirajo po tradicionalnih industrijskih distribucijskih poteh.

Poleg tega so se izvedle ali bodo v kratkem izvedene naslednje operacije:

- 20 ton neizsevanega goriva je bilo poslanega v Združene države in Francijo;

- 1 500 radioaktivnih virov, umaknjenih iz uporabe, je v postopku predaje tretji strani;

- alkalijske kovine so v postopku odstranitve;

- izvaja se preoblikovanje in prenova vročih celic, s čimer se bo omogočila priprava neizsevanih jedrskih materialov, ki so še na lokaciji;

- izvaja se fizična in radiološka opredelitev štirih glavnih zastarelih objektov (reaktorjev in vročih laboratorijev);

- izvedene so bile še druge operacije, namenjene vzdrževanju ali izpolnjevanju novih zakonodajnih zahtev.

Izvedenih je bilo nekaj dejavnosti predpriprave na razgradnjo, kot so na primer rušenje hladilnega stolpa jedrskega reaktorja Ispra-1 in cevovoda za prenos tekočih odpadkov v nekdanji objekt za obdelavo, rušenje več sekundarnih stavb, odstranitev opreme ter priprava več kot 1 200 ton kovin in drugih materialov za odstranitev.

Tudi območje za obdelavo in začasno skladiščenje odpadkov je bilo preoblikovano in prenovljeno, da bo lahko sprejelo nove objekte. V fazi načrtovanja je začasno skladišče za do 12 000 m3 pripravljenih odpadkov, kar ustreza celotni ocenjeni količini odpadkov v Ispri.

4.2. Karlsruhe (Nemčija)

Za razliko od Ispre lahko JRC Karlsruhe večino svojih radioaktivnih odpadkov odlaga v začasno skladišče v upravi raziskovalnega središča Forschungszentrum Karlsruhe GmbH, ki je odgovorno za zbiranje, obdelavo in pripravo radioaktivnih odpadkov v regiji z namenom, da se dokončno odložijo na prihodnjem nacionalnem odlagališču.

JRC Karlsruhe je od leta 2004 uspel odstraniti odpadke, ki so se nabrali od preteklih raziskovalnih dejavnosti, in zastarelo opremo za razgradnjo, na primer škatle za rokavice, ki so se uporabljale pri delu z nevarnimi snovmi. Vsako leto je bilo v povprečju razgrajenih dvajset škatel za rokavice.

4.3. Geel (Belgija)

JRC Geel je leta 2004 zaključil začetno fazo svojega programa za razgradnjo, ki je obsegal čiščenje radiokemičnega laboratorija. Od leta 2004 je bilo z lokacije predčasno odstranjenega tudi nekaj neizsevanega jedrskega materiala.

4.4. Petten (Nizozemska)

Poleg izvajanja raziskovalnih in razvojnih dejavnosti na drugih področjih razen jedrske energije, ima Inštitut za energijo (IE) reaktor z visokim pretokom (HFR), ki se uporablja za raziskave o varnosti reaktorjev: ravnanje z gorivi in sestavnimi deli, varnost prihodnjih reaktorjev (IV. generacije). Od leta 2004 je JRC prenesel operativno licenco za HFR na družbo NRG (Nizozemska), ki je reaktor upravljala že pod licenco JRC. Tako so se razjasnile odgovornosti do nacionalnih varnostnih organov, saj je od zdaj upravljavec in imetnik licence isti organ. JRC bo kljub temu HFR ohranil v lasti, medtem ko njegove obratovalne stroške, vključno s prispevkom za dokončno razgradnjo, plačujejo njegovi končni uporabniki.

JRC Petten je od leta 2004 v Združene države poslal sveženj 420 gorivnih elementov, ki so bili podedovane obveznosti. Poleg tega je sveženj močno neizsevanih materialov iz preteklosti leta 2007 prešel v last NRG. V okviru proračuna programa se niso izvedle nobene druge finančne operacije in do končnega zaprtja reaktorja, ki se ne bo izvedlo pred letom 2016, niso načrtovane nobene druge dejavnosti.

5. SKUPNA OCENA PROGRAMA (2008)

V začetku leta 2008 je JRC začel ocenjevati program za razgradnjo na svojih lokacijah, da bi preveril napredek pri izvajanju programa D&WM med letoma 2004 in 2008. Izsledki ocene so omogočili, da je JRC prilagodil strategijo programa ter s tem povezane stroške in časovni načrt.

5.1. Stanje programa v Ispri

5.1.1. Zunanji pregled

Poleg notranjega pregleda je JRC pri industrijskem podjetju, specializiranem za upravljanje jedrskih projektov in razgradnje, naročil izvedbo pregleda programa v Ispri. Ta pregled se je izvedel v prvi polovici leta 2008 z namenom, da se opredelijo tisti elementi programa D&WM, ki nadzorujejo skupna tveganja za program v smislu stroškov in časovnega poteka.

Pregled je v celoti potrdil izbiro strategije za razgradnjo in tehnični pristop k programu D&WM v Ispri. Ugotovljeno je bilo, da je izbrana strategija skladna s trenutno najboljšo prakso za razgradnjo, ki podpira zgodnji pristop k razgradnji v skladu z razpoložljivostjo objektov za skladiščenje ali odlaganje odpadkov, varnostnimi zahtevami in proračunskimi omejitvami.

Vendar zunanji pregled potrjuje ugotovitve notranjega pregleda o številnih ovirah in težavah, ki za program pomenijo znatna tveganja ter negotovosti glede stroškov in časovnega poteka, ter priporoča izvedbo ukrepov za ublažitev teh tveganj. Ta tveganja in negotovosti ter strategija za njihovo ublažitev so opisani v nadaljevanju.

5.1.2. Obvladovanje tveganj

Program D&WM za JRC Ispra je bil leta 2003 zasnovan na podlagi podatka, da se bo leta 2012 odprl nacionalni center za skladiščenje radioaktivnih odpadkov. Zaradi dvomov o centru, izbranem leta 2003, se sedaj pričakuje, da se italijanska lokacija ne bo odprla pred letom 2020 za dokončno skladiščenje odpadkov 2. kategorije (kratkoživi in nizko do srednje radioaktivni), medtem ko bo objekt, namenjen le začasnemu (ne dokončnemu) skladiščenju odpadkov 3. kategorije (dolgoživi in visoko radioaktivni), morda na voljo na isti lokaciji.

Program IRC Ispra se torej razvija znotraj nacionalnega okvira, kar povzroča težave zlasti zaradi odsotnosti dokončnih standardov za ureditev skladiščenja odpadkov in tudi neprimerno strogih nacionalnih predpisov. Program še dodatno omejujejo lokalni tržni pogoji in notranja pravila Komisije.

Omejitve za razvoj programa in ukrepi, ki jih je sprejel JRC za njihovo ublažitev, se lahko povzamejo, kot sledi:

A: Odsotnost dokončnih standardov za ureditev skladiščenja odpadkov (ali „meril za sprejemljivost odpadkov“ oziroma WAC). To je povezano predvsem z dejstvom, da še ni bilo določeno nacionalno odlagališče za odlaganje radioaktivnih odpadkov. Dokler ne bodo določena dokončna merila, bo za JRC prisotno tveganje, da bo treba odpadke ponovno pripravljati pozneje. S tem povezano finančno tveganje bi bilo zelo veliko.

- Ukrep JRC: Da bi ublažil to tveganje, je JRC okrepil stike z italijanskimi oblastmi z namenom, da pridobi njihovo zavezo glede odpadkov, ki bi se lahko pripravili v Ispri v skladu z začasnimi merili za sprejemljivost za odpadke 2. kategorije[3]. Prvi odziv, prejet od italijanskega ministrstva, je bil pozitiven. Komisija še naprej razvija stike na politični ravni, da bi dosegla uradni sporazum o dokončnem skladiščenju in merilih za sprejemljivost odpadkov. V vmesnem času je JRC preoblikoval projekt gradnje objekta za začasno skladiščenje odpadkov tako, da ta lahko sprejema samo odpadke 2. kategorije, ker za odpadke 3. kategorije ni meril za sprejemljivost odpadkov. Poleg tega JRC razmišlja o možnosti, da bi pripravljal samo odpadke 2. kategorije, ki jih je treba prevzeti iz varnostnih razlogov (npr. bituminizirani bobni), in s pripravo ostalih odpadkov 2. kategorije ter predvsem odpadkov 3. kategorije počakal do izdaje dokončnih meril za sprejemljivost odpadkov ali do uradne zaveze italijanskih upravnih organov. Ta preusmeritev strategije je močno vplivala na program, saj je bil načrt za začasno skladišče spremenjen tako, da bo to sprejemalo samo odpadke 2. kategorije, njegovo odprtje pa se zdaj pričakuje leta 2012 namesto 2009. Dodatna posledica prej omenjenih omejitev zadeva uporabo zabojnikov za začasno skladiščenje odpadkov, ki jo ovira dejstvo, da zabojniki za odpadke, ki bi bili skladni z novimi italijanskimi predpisi, niso na razpolago. JRC mora zato sam oblikovati svoje (ustrezne) zabojnike.

B: Odsotnost mejnih vrednosti za izpust odpadkov. V Italiji je dovoljeno načelo izpuščanja zelo nizko radioaktivnih snovi. To načelo omogoča recikliranje materiala, ki ne pomeni radiološkega tveganja za prebivalstvo. Mejne vrednosti za izpust se odobrijo na osnovi vsakega posameznega primera in za vsak radionuklid (v vsakem primeru je največja dovoljena vrednost določena na 1 Bq/g, dejanska vrednost pa je lahko od 1 do 0,1 Bq/g). Lokacija v Ispri je julija 2008 dobila to dovoljenje, omejeno na odpadke in material, ki so doslej nastali med obratovanjem objektov. Zato je zdaj mogoč izpust te vrste odpadkov.

- Ukrep JRC: JRC bo potrebovala podobno dovoljenje, ko bodo vloge za licenco za razgradnjo vsakega objekta poslane pristojnim organom.

C: Nizka mejna vrednost za izpostavljenost javnosti. V Italiji je dozna ograda za izpostavljenost javnosti ionizirajočemu sevanju, ki izhaja iz jedrskih dejavnosti, vključno z razgradnjo, obdelavo in začasnim skladiščenjem odpadkov, najnižja med vsemi evropskimi državami (10 µSv/leto oziroma od 15- do 100-krat nižja kot ustrezne omejitve v drugih evropskih državah), razen če upravni organi ne odobrijo posebnega odstopanja. Nizka je tudi v primerjavi s predlogi iz priporočil Mednarodne komisije za radiološko varstvo (ICRP) iz leta 2007[4]. Ta nizka dozna ograda je resna ovira za načrtovane dejavnosti razgradnje.

- Ukrep JRC: JRC je okrepil objekt za začasno skladiščenje odpadkov na lokaciji, da bi znižal zunanjo izpostavljenost sevanju, kar je zvišalo stroške programa, čeprav ne pretirano. V prihodnosti bi lahko sedanja dozna ograda povzročala težave pri drugih dejavnostih razgradnje in privedla do dodatnih stroškov.

D: „Italijanske obveznosti“ na lokaciji v Ispri. Nekateri objekti in odpadki iz preteklosti v Ispri v celoti ali delno pripadajo italijanskim organom[5]. Ti objekti in odpadki so „italijanske obveznosti“, vrednost katerih se ocenjuje na več deset milijonov EUR. JRC je pripravil svoj seznam vsebine teh obveznosti, vendar italijanske udeležene strani seznama in z njim povezanih stroškov še niso sprejele. Ker med udeleženimi stranmi ni sporazuma, to vpliva na izvajanje programa in pomeni negotovost glede finančnega bremena za proračun Skupnosti.

- Ukrep JRC: JRC je italijanskim zainteresiranim stranem priskrbel vso razpoložljivo dokumentacijo, da bi dosegel poravnavo glede zadevnih projektov. Komisija še naprej razvija stike na politični ravni, da bi dosegla uradni sporazum o italijanskih obveznostih.

E: Negotovosti v zvezi s programom, vključno s stroški dokončnega odlaganja odpadkov. Ker centra za dokončno odlaganje ni, so zneski nadomestila za dokončno odlaganje neznani, prav tako pa tudi parametri za izračun tega stroška[6]. Ta negotovost vpliva na izbiro postopkov za obdelavo in pripravo odpadkov[7] ter posledično tudi na časovni potek in stroške programa.

- Ukrep JRC: JRC načrtuje nepredvidene izdatke tako, da se lahko prilagodi morebitni nadaljnji negotovosti glede meril za sprejemljivost odpadkov; v tem primeru se bo moral program v Ispri preusmeriti v varno shranjevanje in odložiti pripravo odpadkov, dokler ne bo zagotovljena rešitev za dokončno odlaganje. Poleg tega bo JRC izboljšal modeliranje tveganj in vplivov na program ter se bolj posvetil načrtovanju prihodnjih faz programa, da bi obvladal nekatere negotovosti v zvezi z njim.

F: Omejeno število lokalnih jedrsko usposobljenih industrijskih podjetij za izvedbo del na lokaciji: to vpliva na rezultate razpisov, na katerih se običajno prejme malo ponudb z visokimi cenami, zaradi česar je treba razpise pogosto ponavljati s popravljenimi zahtevami ali spremembami postopka nabave.

- Ukrep JRC: JRC prilagaja svoje nabavne poti, da bi skrajšal roke in spodbudil več zanimanja na strani podjetij, ki se prijavljajo na razpise za zbiranje ponudb. Na splošno pa se JRC Ispra odmika od malih in srednjih javnih naročil storitev in približuje rešitvam na ključ.

G: Notranji postopki Komisije za nabavo , ki so včasih pretirano omejevalni glede na tehnično zahtevnost programa, npr. tako, da ne omogočajo dovolj prilagodljivosti za učinkovito pogajanje o ponudbah.

- Ukrep JRC: JRC namerava na najboljši možni način uporabljati pravila Komisije za nabavo in zaposlovanje, da bi se spoprijel z obsežnimi in tveganimi industrijskimi operacijami ter zlasti, da bi se s pogodbenimi izvajalci pogajal na osnovi širokega izbora tehničnih možnosti za izvedbo rešitev na ključ, ki bi hkrati odgovarjale funkcionalnim zahtevam. Poleg tega JRC Ispra krepi svojo ekipo za razgradnjo z dodatnimi sposobnostmi industrijskega upravljanja.

5.1.3. Vpliv na proračun

Skupni proračun za program v Ispri je bil leta 2007 pregledan, da bi se zagotovilo boljše omejevanje tveganj in negotovosti, povezanih z nadaljnjim izvajanjem programa (primerjaj točko 5.1.2.), ter da bi se odzvali na sprejete ali načrtovane spremembe, ki vplivajo na načrtovanje in stroške projektov za razgradnjo.

Skupni revidirani proračun za program v Ispri posledično znaša 676 mio EUR (2003), tj. 37,4 mio EUR (2003) več oziroma 5,9 % več kot v napovedi iz leta 2004. Načrtovanje finančnih obveznosti je bilo revidirano v skladu s tem.

Glavni dejavniki, ki povzročajo spreminjanje stroškov, so:

- Strošek izgradnje objektov za obdelavo odpadkov bi se moral zmanjšati za 6 mio EUR (2003) (–11 %), kar bi povzročilo, da bi se zvišanje stroškov objektov za obdelavo tekočih in trdnih odpadkov več kot izenačilo zaradi znižanja stroška za izgradnjo začasnega skladišča za odpadke, ki zdaj lahko sprejema samo odpadke 2. kategorije, in opravljanja storitev na lokaciji namesto gradnje fiksnih objektov (superkompaktiranje, cementiranje). Stroški teh storitev so v nadaljevanju predstavljeni pod ravnanjem z odpadki.

- Predvideni strošek prevzema odpadkov iz preteklosti, ki so na lokaciji, in ravnanja z njimi, je bil ponovno ocenjen, kar je bila posledica tržnega odziva na razpis za zbiranje ponudb ter zahtev za sprejem paketov z odpadki v prihodnjem nacionalnem centru. Povečanje znaša 31 mio EUR (2003) oziroma +75 %.

- Ravnanje z objekti za obdelavo odpadkov in zagotavljanje prej omenjenih storitev (superkompaktiranje, cementiranje) bo zaupano zunanjim izvajalcem. Strošek znaša 16 mio EUR (2003).

- Izkazalo se je, da so stroški ravnanja z jedrskimi materiali (odstranjevanje in začasno skladiščenje) bistveno višji od pričakovanih. Predvideni strošek je bil ponovno ocenjen na 24 mio EUR (2003) (+109 %), od katerih se 16 mio EUR (2003) nanaša na že plačano ceno prenosa neizsevanih jedrskih materialov v last tretjih strani.

- Podaljšanje programa za 8 let zaradi zamude pri odpiranju skladiščnega centra v Italiji in težave, povezane z nakupi, bodo stroške vzdrževanja in spremljanja objektov podaljšali do leta 2028. Predvideni dodatni strošek te postavke je 28 mio EUR (2003) (+35 %).

- Tudi razgradnja jedrskih objektov (reaktorjev in vročih laboratorijev) je bila ponovno ocenjena na 10 mio EUR (2003) (+10 %), da bi se upoštevalo povečanje paketov z odpadki, povezano z zakonodajnimi zahtevami o odpornosti zabojnikov na rjavenje za dobo 50 let.

- Stroški dokončnega odlaganja paketov z odpadki v prihodnjem skladiščnem centru v Italiji so se zmanjšali za 27 mio EUR (2003) (–15 %) zaradi zmanjšanja negotovosti glede obsega pripravljenih odpadkov. Vendar je treba opomniti na to, da zadevni stroški skladiščenja še niso bili uradno potrjeni. V vsakem primeru so med najvišjimi tovrstnimi stroški, ki se trenutno zaračunavajo v državah članicah.

- Druge prilagoditve stroškov so posledica vključitve stroškov dodatnih storitev za objekte (ki jih opravljajo zunanji izvajalci) in izključitve italijanskega prispevka zaradi „italijanskih obveznosti“ na lokaciji. Kombinacija teh dveh postavk pokaže znižanje v znesku 6 mio EUR (2003), kar je zelo previdna ocena.

- Predvideni stroški za osebje so se zmanjšali za 32 mio EUR (2003) (–30 %). To je posledica načrtovane razširitve pogodbenih del na več zunanjih podjetij, kar je privedlo do nekaterih prej opisanih zvišanj stroškov.

5.2. Stanje programa v Karlsruheju, Geelu in Pettenu

5.2.1. Karlsruhe (Nemčija)

JRC Karlsruhe se sooča s podobnimi omejitvami kot Ispra, saj v Nemčiji še ni pripravljen nacionalni skladiščni center. V teku sta dva projekta, prvi v opuščenem rudniku „Schacht KONRAD“, kjer se skladiščijo nizko radioaktivni odpadki, drugi pa v Gorlebenu, kjer se skladiščijo vsi odpadki, vključno z visoko radioaktivnimi.

Glavna tekoča sprememba vključuje odstranitev majhnih količin izsevanih jedrskih materialov, ki so nehomogeni in prisotni v različnih oblikah. Ti ostanki izhajajo iz različnih poskusov, ki se običajno izvajajo v sodelovanju z drugimi raziskovalnimi centri ali po naročilu nosilcev jedrskih dejavnosti. JRC Karlsruhe je poskušal s pogajanji doseči, da bi se del teh materialov, ki vsebujejo plutonij, obdelal v laboratoriju tretje strani, vendar so se stroški izkazali za previsoke. Trenutno se razmišlja le o možnosti skladiščenja, ki pa vključuje opredelitev in pripravo materialov, kar je odvisno tudi od meril za sprejemljivost v nemških skladiščnih centrih. Iz teh razlogov so bile operacije, ki čakajo na specifikacije in razpoložljivost objektov, odložene. Program ima za rešitev tega problema v proračunu na voljo razumna sredstva. Vendar se lahko zgodi, da ne bodo zadostovala, če se bodo dvignile zahteve za sprejem teh materialov za dokončno odlaganje.

Nemška vlada je leta 2007 podrobneje razložila svoje namene v zvezi s skladiščnim centrom KONRAD, ki naj bi se odprl leta 2013. Od zadnjega sporočila se je kot posledica sodbe zveznega sodišča spremenil tudi zakon, ki ureja finančne prispevke uporabnikov nemških skladiščnih centrov. Predplačila za prispevke iz raziskovalnih centrov so se znatno povečala, tudi na retroaktivni osnovi.

Za JRC Karlsruhe se je prispevek od leta 1977 do leta 2012 povečal za 21 mio EUR (2003). Zaradi prihodnjega odprtja centra KONRAD so se oblikovali novi standardi za sprejemljivost predhodno pripravljenih odpadkov.

Sprejeti je treba dodatne ukrepe, ki jih mora spremljati nacionalna nadzorna agencija. Dodatni strošek za JRC znaša 7,2 mio EUR (2003).

Poleg tega mora JRC Karlsruhe zgraditi nov laboratorij, da bi lahko izpolnil zahteve za dodelitev licence. Prihodnja obveznost, povezana s tem novim laboratorijem, se ocenjuje na 10 mio EUR (2003).

Posledično je bil proračun revidiran, tako da zdaj znaša 427,2 mio EUR (2003) (v primerjavi s 389 mio EUR (2003) iz zadnjega sporočila), kar pomeni zvišanje za 9,7 % oziroma 38,2 mio EUR (2003). Posledično je bilo pregledano tudi načrtovanje finančnih obveznosti (glej Prilogo 1).

5.2.2. Geel (Belgija)

Stroški in načrtovanje ostajajo isti kot v napovedih iz leta 2004 (glej Prilogo 1), tj. 42,0 mio EUR (2003).

5.2.3. Petten (Nizozemska)

Od leta 1996 je uporabo reaktorja z visokim pretokom spremljalo oblikovanje določb za njegovo razgradnjo. Sredstva za te določbe izhajajo iz dodatnega programa, ki ga financirata Nizozemska in Francija za znanstveno uporabo reaktorja. Ob koncu leta 2007 so znašala 8,2 mio EUR. Ob upoštevanju negotovosti glede prihodnosti HFR se je JRC leta 2004 odločil, da teh določb zaenkrat ne bo upošteval. Skupni proračun za razgradnjo v Pettenu se zato ni spremenil in znaša 69 mio EUR (2003).

6. STANJE PROGRAMA IN PRORAčUNA OD APRILA 2008 (POVZETEK)

Spodnja razpredelnica predstavlja napredek pri izvajanju programa, tako da primerja napovedi iz leta 2003 z dejanskim napredkom (do aprila 2008); primerja torej pričakovane izdatke za program leta 2003 z dejanskimi izdatki:

Mio EUR 2003 | Skupni proračun | Napoved leta 2003 | Realizacija | Odstotek skupnega zneska |

Geel | SEC 2004 | 41,9 | 6,8 | 16,1 % |

COM 2008 | 41,9 | 6,9 | 16,6 % |

Ispra | SEC 2004 | 638,6 | 165,6 | 25,9 % |

COM 2008 | 676,0 | 119,5 | 17,7 % |

Karlsruhe | SEC 2004 | 389,0 | 30,1 | 7,7 % |

COM 2008 | 427,2 | 43,2 | 10,1 % |

Petten | SEC 2004 | 68,8 | 11,1 | 16,1 % |

COM 2008 | 69,1 | 17,1 | 24,7 % |

Nepredvideni izdatki | SEC 2004 | 6,9 | 0,6 | 8,4 % |

COM 2008 | 7,5 | 0,8 | 11,1 % |

Skupaj | SEC 2004 | 1145,3 | 214,2 | 18,7 % |

COM 2008 | 1221,7 | 187,5 | 15,3 % |

Naslednja razpredelnica predstavlja spremembe med zneski iz leta 2004 in tistimi iz leta 2008 za stroške programa D&WM (vse številke so v milijonih EUR (2003)).

Mio EUR 2003 | Posebna sredstva | Stroški za osebje | Skupaj | Odstotek skupnega zneska |

Geel | SEC 2004 | 39,8 | 2,1 | 41,9 | 3,7 % |

COM 2008 | 39,8 | 2,1 | 41,9 | 3,4 % |

Ispra | SEC 2004 | 531,3 | 107,3 | 638,6 | 55,8 % |

COM 2008 | 601,1 | 74,9 | 676,0 | 55,3 % |

Karlsruhe | SEC 2004 | 340,0 | 49 | 389,0 | 34,0 % |

COM 2008 | 378,2 | 49 | 427,2 | 35,0 % |

Petten | SEC 2004 | 67,0 | 1,8 | 68,8 | 6,0 % |

COM 2008 | 67,0 | 2,1 | 69,1 | 5,7 % |

Nepredvideni izdatki | SEC 2004 | 0,0 | 6,9 | 6,9 | 0,6 % |

COM 2008 | 0,3 | 7,2 | 7,5 | 0,6 % |

Skupaj | SEC 2004 | 978,2 | 167,2 | 1145,3 | 100 % |

COM 2008 | 1086,4 | 135,3 | 1221,7 | 100 % |

Skupni strošek programa zdaj znaša 1 222 mio EUR (2003) in se je od leta 2004 zvišal za 6,7 % oziroma 76,3 mio EUR (2003).

7. FINANčNI VPLIV

Za obdobje 2008–2013 ni predviden noben dodatni finančni vpliv.

Trenutno stanje v mio EUR

2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 |

28,7 | 32,66 | 26,9 | 26,27 | 32,72 | 30,90 |

V naslednjem sporočilu Evropskemu parlamentu in Svetu, predvidenem za leto 2011, bodo določene vsote, ki se načrtujejo za novi večletni finančni okvir.

8. MNENJE SKUPINE NEODVISNIH STROKOVNJAKOV

Na začetku programa je JRC predlagal in njegov svet guvernerjev odobril skupino neodvisnih strokovnjakov s področja razgradnje in obdelave odpadkov za svetovanje o upravljanju njegovega programa D&WM. Sestavljajo jo evropski strokovnjaki iz različnih držav članic, ki se sestajajo dvakrat letno. Nasveti skupine se nanašajo na strategije za razgradnjo in obdelavo odpadkov, razpoložljivo tehnologijo, organizacijo in upravljanje razpisov za zbiranje ponudb, upravljanje notranjih virov, usposabljanje in vse ostale vidike navedenega programa.

Posvetovanja s skupino so potekala zlasti o strateških vidikih programa v Ispri, vključno z, na primer, možnimi rešitvami za začasno skladišče. JRC je dobil bistvene nasvete in končno tudi popolno podporo sprejete strategije.

Skupina je svetovala tudi v zvezi z besedilom tega sporočila, o katerem je izrazila pozitivno mnenje in dodala naslednje pripombe:

- Vprašanje meril za sprejemljivost odpadkov, za katerega bi morala Italija zagotoviti, da odpadkov, ki se zdaj pripravijo po obstoječih normativih, ne bo treba pozneje ponovno pripraviti ali vsaj, da stroški za takšno morebitno ponovno pripravo ne bodo šli v breme programa D&WM v Ispri.

- Dozna ograda za izpostavljenost javnosti ionizirajočemu sevanju, ki izhaja iz jedrskih dejavnosti, vključno z razgradnjo, obdelavo in začasnim skladiščenjem odpadkov, ki je najnižja med vsemi evropskimi državami (10 µSv/leto oziroma od 15- do 100-krat nižja kot ustrezne omejitve v drugih evropskih državah in nizka tudi v primerjavi s predlogi iz priporočil ICRP iz leta 2007[8]). Dosledno je treba upoštevati vpliv tako nizkih omejitev na stroške nekaterih objektov, ki se bodo gradili v Ispri.

9. MNENJE SVETA GUVERNERJEV JRC

- Svet guvernerjev se strinja, da se predlagano sporočilo o napredku programa za razgradnjo in ravnanje z odpadki predloži Svetu in Evropskemu parlamentu, ter čestita JRC za napredek, ki ga je do sedaj dosegel pri izvirnem programu.

- Svet guvernerjev sprejme revidirani načrt , vključno z revidiranim proračunom in časovnim potekom, čestita JRC za prizadevanja, da bi obvladal stroške izvirnega programa, in spodbuja JRC k nadaljevanju pogajanj z nacionalnimi organi.

- Glede na okoliščine, ki jih zaznamujejo omejitve in negotovosti, svet predlaga, da se Svetu in Parlamentu v dveh letih od tega sporočila predloži poročilo o napredku.

10. SKLEPI

Od zadnjega sporočila iz leta 2004 je bil dosežen znaten napredek. Med ključne premike v programu spadajo odstranitev jedrskih materialov, začetek delovanja več objektov za obdelavo in opredelitev odpadkov ter zagon opredelitev večjih objektov, ki jih je treba razgraditi.

Skupni učinki zunanjih in notranjih dejavnikov, kakršni so postopki za nabavo, so upočasnili nekatere ključne dejavnosti programa v Ispri ter povzročili višje stroške od predvidenih (+6 %) in počasnejše izvajanje programa (več kot 8 let za dostavo v končni nacionalni center za skladiščenje).

Še vedno obstajajo številne negotovosti, zlasti v zvezi z razmerami v Ispri.

JRC je začel izvajati obširno obvladovanje tveganj, da bi se spopadel s temi negotovostmi. Izjemno pomembna je odločitev o merilih za sprejemljivost odpadkov, sicer bo to ovira na poti do njihove dokončne odstranitve. Če se bo nadaljevala negotovost glede meril za sprejemljivost odpadkov, bo moral JRC program v Ispri morda preusmeriti v varno shranjevanje in odložiti pripravo odpadkov, dokler ne bo zagotovljena rešitev za dokončno odstranitev.

PRILOGA 1: Stroški in časovni potek programa

Geel | Ispra | Karlsruhe | Petten | Bruselj | SKUPAJ |

|Obveznosti |Osebje |Obveznosti |Osebje |Obveznosti |Osebje |Obveznosti |Osebje |Obveznosti |Osebje in

nepredvideno |Obveznosti |Osebje | |Leto |SEC

2004 |COM

2008 |SEC

2004 |COM

2008 |SEC

2004 |COM

2008 |SEC

2004 |COM

2008 |SEC

2004 |COM

2008 |SEC

2004 |COM

2008 |SEC

2004 |COM

2008 |SEC

2004 |COM

2008 |SEC

2004 |COM

2008 |SEC

2004 |COM

2008 |SEC

2004 |COM

2008 |SEC

2004 |COM

2008 | |Skupaj |39,832 |39,832 |2,104 |2,104 |531,336 |601,133 |107,311 |74,887 |340,001 |378,201 |49 |49,002 |67 |67 |1,819 |2,071 | |0,275 |6,939 |7,181 |978,169 |1 086,442 |167,174 |135,245 | |<2003 |6,149 |6,149 | | |21,36 |21,36 |8,789 |8,471 |11,611 |11,611 | | | | | | | | | | |39,12 |39,12 |8,789 |8,471 | | 2003-07 |0,52 |794 |0,1 | |116,511 |71,473 |18,921 |17,964 |18,113 |30,66 |0,415 |0,882 |10,9 |16,66 |0,156 |0,408 | |0,275 |0,58 |0,561 |146,044 |119,862 |20,173 |19,814 | | 2008 | |106 | | |20,975 |22,333 |5,2 |3,4 |3,533 |2,927 |0,15 |0,165 | | | | | | |0,264 |0,307 |24,508 |25,367 |5,614 |3,872 | |2009 | | | | |24,8 |25,267 |5,2 |3,4 |3,533 |2,896 |0,15 |0,165 | | | | | | |0,264 |0,314 |28,333 |28,163 |5,614 |3,88 | |2010 | | | | |18,65 |16,915 |5,2 |3,4 |3,533 |5,715 |0,15 |0,165 | | | | | | |0,264 |0,328 |22,183 |22,63 |5,614 |3,894 | |2011 | | | | |14,65 |15,056 |5,3 |3,4 |3,533 |6,505 |0,15 |0,165 | | | | | | |0,269 |0,336 |18,183 |21,561 |5,719 |3,902 | |2012 | | | | |19,84 |19,285 |5,3 |3,4 |3,533 |6,915 |0,15 |0,165 | | | | | | |0,269 |0,345 |23,373 |26,2 |5,719 |3,910 | |2013 | | | | |16,55 |19,686 |5,3 |3,4 |3,533 |4,453 |0,15 |0,165 | | | | | | |0,269 |0,36 |20,083 |24,139 |5,719 |3,925 | |>2013 |33,163 |32,783 |2,004 |2,104 |278 |389,758 |48,1 |28,05 |289,079 |306,519 |47,685 |47,130 |56,1 |50,34 |1,663 |1,663 | | |4,758 |4,63 |656,342 |779,4 |104,21 |83,577 | | Vse številke v milijonih EUR (2003)

Opomba: Stolpec „Leto“ pomeni leto porabe; tj. pred 2003 (<2003), v obdobju 2003–2007, naslednja leta do 2013, po 2013 (>2013).

Sredstva iz obveznosti so sredstva, porabljena za opremo, dejavnosti in storitve. Sredstva za osebje so sredstva, porabljena za osebje JRC.

[1] D&WM: razgradnja in ravnanje z odpadki.

[2] To pomeni, da morajo biti zaprti objekti vzdrževani v varnem in zaščitenem stanju, tako da se upoštevajo staranje objektov ali spremembe nacionalnih in mednarodnih varnostnih predpisov; opravi se pred razgradnjo objektov.

[3] Odpadki 2. kategorije (srednje do nizko radioaktivni odpadki s kratko življenjsko dobo) predstavljajo 95 % radioaktivnih odpadkov v Ispri.

[4] Publikacija ICRP 103, zvezek 37, št. 2–4 2007, str. 116–117 (Izpostavljenost javnosti – dolgotrajna izpostavljenost): „Dozna ograda mora biti nižja od 1mSv in primerna vrednost ne bi smela biti višja od približno 0,3 mSv“.

[5] ENEA in ENEL.

[6] Vprašanje nadomestila za dokončno odlaganje ostaja odprto. Če bo nadomestilo temeljilo na obsegu odpadkov ali prostoru, ki ga bodo odpadki zasedli na odlagališču, bi to lahko vplivalo na strategijo JRC za ravnanje z odpadki.

[7] Glede na višino nadomestila za dokončno odlaganje bi se na primer stiskanje in injektiranje odpadkov lahko nadomestilo s sežiganjem.

[8] Publikacija ICRP 103, zvezek 37, št. 2–4 2007, str. 116–117 (Izpostavljenost javnosti – dolgotrajna izpostavljenost): „Dozna ograda mora biti nižja od 1mSv in primerna vrednost ne bi smela biti višja od približno 0,3 mSv“.