52006SC0787

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 21.6.2006

SEC(2006) 787 konč.

Priporočilo

ODLOČBA SVETA

o razveljavitvi Odločbe 2005/184/ES o obstoju čezmernega primanjkljaja na Cipru

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Uvod

Člen 104 Pogodbe določa, da se morajo države članice izogibati čezmernemu primanjkljaju, in predpisuje postopek za ugotavljanje obstoja in zmanjševanje čezmernega primanjkljaja. Ta postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem je podrobneje določen v Uredbi Sveta (ES) št. 1467/97 o „pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem“[1], ki je del Pakta stabilnosti in rasti.

V skladu s Protokolom o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen k Pogodbi, Komisija zagotavlja podatke za izvajanje postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Države članice morajo v okviru uporabe tega protokola dvakrat na leto sporočiti podatke o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu ter drugih povezanih spremenljivkah, in sicer pred 1. aprilom in pred 1. oktobrom, v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 3605/93[2].

Dne 7. aprila 2004 je Komisija objavila spomladanske napovedi za leto 2004[3]. V skladu s temi napovedmi, pri katerih so bili upoštevani podatki, ki jih je sporočila ciprska vlada marca 2004, je javnofinančni primanjkljaj na Cipru zrasel z več kot 4½ % BDP v letu 2002 na približno 6¼ % BDP v letu 2003 in tako presegel referenčno vrednost 3 % BDP, določeno v Pogodbi. Poročilo Komisije je ugotovilo tudi, da se bo razmerje med javnim dolgom in BDP, ki je doseglo 72¼ % BDP v letu 2003, še oddaljilo od referenčne vrednosti 60 % BDP, določene s Pogodbo, na več kot 74½ % BDP v letu 2004. Na podlagi tega dokaza je Komisija 12. maja 2004 začela postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Ciper s sprejetjem poročila, predvidenega v členu 104(3) Pogodbe[4]. Dne 24. maja 2004 so ciprski organi predložili konvergenčni program, ki zajema obdobje 2004–2007, v katerem je potrjen primanjkljaj v višini približno 6¼ % BDP za leto 2003 in predvideno razmerje med dolgom in BDP v višini 75¼ % BDP za leto 2004. Ob upoštevanju vseh pomembnih dejavnikov iz tega poročila in mnenja Ekonomsko-finančnega odbora v skladu s členom 104(4) je Komisija dne 24. junija 2004 sprejela mnenje (v skladu s členom 104(5)), v katerem je navedeno, da na Cipru obstaja čezmerni primanjkljaj. Dne 5. julija 2004 je Svet zaradi tega sprejel odločbo[5] v skladu s členom 104(6).

Svet je hkrati sprejel mnenje o ciprskem konvergenčnem programu z dne 24. maja v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1466/97[6] z dne 7. julija 1997 in priporočilo, naslovljeno na Ciper, v skladu s členom 104(7) Pogodbe, da se odpravi stanje čezmernega javnofinančnega primanjkljaja.

2. Priporočila v OKVIRU POSTOPKA V ZVEZI S čEZMERNIM PRIMANJKLJAJEM

Svet je ciprski vladi priporočil da „čimprej končajo sedanje stanje čezmernega primanjkljaja“. Posebno je priporočil da „odločno izvaja ukrepe, ki so bili predvideni v konvergenčnem programu iz maja 2004; zlasti naj do 5. novembra 2004 učinkovito ukrepa, da bi verodostojno in trajnostno dosegli cilj zmanjšanja primanjkljaja pod 3 % BDP v letu 2005, kot je določeno v Mnenju Sveta z dne 5. julija 2004 o konvergenčnem programu, predloženem v maju 2004.“ Svet je priporočil tudi, da „ciprski organi zagotovijo, da se v letu 2004 ustavi naraščanje deleža javnega dolga in da se zatem trend obrne, kakor je navedeno v Mnenju Sveta o konvergenčnem programu“.

V priporočilih za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja je Svet pozval ciprske organe, da „zagotovijo ohranjanje konsolidacije proračuna v smeri srednjeročnega proračunskega stanja blizu ravnovesja ali v presežku tudi, ko se čezmerni primanjkljaj odpravi“.

Dne 22. decembra 2004 je Komisija sklenila[7], da je ciprska vlada v odgovor na priporočilo Sveta do roka dne 5. novembra učinkovito ukrepala, kar zadeva predvidene ukrepe za doseganje ciljnega primanjkljaja za leto 2005, s čimer se je Svet seznanil 18. januarja 2005.

V skladu s členom 104(12) je treba na podlagi priporočila Komisije odločbo Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljaviti, ko je čezmerni primanjkljaj v zadevni državi članici po mnenju Sveta odpravljen.

3. Razvoj primanjkljaja do leta 2005

V obvestilu o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz aprila 2006 (ki je bilo predloženo dne 22. marca 2006, Statistični urad Evropskih skupnosti pa ga je objavil dne 24. aprila 2006) je bilo ocenjeno, da je javnofinančni primanjkljaj v letu 2005 znašal 2,4 % BDP (preglednica 1). Ta rezultat je primerljiv s ciljno vrednostjo 2,9 % BDP iz konvergenčnega programa iz maja 2004, potrjeno z Zakonom o proračunu za leto 2005, ki ga je Parlament odobril decembra 2004, in s ciljno vrednostjo 2,5 % zadnje dopolnitve konvergenčnega programa, predloženo dne 14. decembra 2005. V skladu s proračunom za leto 2005 naj bi se prilagoditev dosegla s povečanjem prihodkov in omejevanjem odhodkov. Proračunski ukrepi so bili sestavljeni iz strukturnih ukrepov (stopnje DDV so bile zvišane v skladu s pravnim redom Evropskih skupnosti maja 2004 s celoletnim vplivom v letu 2005) in enkratnih ukrepov (davčna amnestija, ki je omogočila pobiranje dodatnih prihodkov v višini ¾ odstotne točke v letu 2004 in skoraj 1 % v letu 2005). Nominalna rast odhodkov je bila omejena z zgornjo mejo nominalne stopnje rasti tekočih in investicijskih odhodkov, zadrževanjem rasti tekočih transferjev in subvencij v skladu z inflacijo ter dvigom upokojitvene starosti za uslužbence v javnem sektorju. Ker je gospodarska rast, ki jo je spremljala trajna rast zaposlenosti, skoraj v celoti temeljila na povečanju domače porabe, so bili davčni prihodki visoki, zaradi česar je bil rezultat boljši od pričakovanega. Prihodki, ki izhajajo iz davčne amnestije, so bili tudi višji od pričakovanih. Poleg tega je bil rezultat primanjkljaja za leto 2004 (malo več kot 4 % BDP) nižji od tistega, ki je bil predviden ob koncu leta 2004 (približno 4¾ % BDP), ko je bil odobren proračun za leto 2005. Rezultat primanjkljaja bi bil lahko še boljši, če se del teh učinkov baznega leta in dodatnih prihodkov ne bi izravnal s prekoračitvami odhodkov. Kljub temu da je bila omejitev plač splošno upoštevana in so se investicijski odhodki nominalno dejansko zmanjšali, so se socialni transferji povišali na 13 %.

Preglednica 1: Proračunski razvoj v 2003–2005 (v % BDP) |

Realizacija | 2003 | 2004 | 2005 |

Javnofinančni saldo | -6,3 | -4,1 | -2,4 |

- Celotni prihodki | 39,1 | 39,7 | 42,3 |

Od tega: tekoči davki | 26,2 | 25,6 | 26,9 |

socialni prispevki | 7,1 | 7,8 | 8,4 |

- Celotni odhodki | 45,3 | 43,8 | 44,7 |

Od tega: skupna poraba | 10,9 | 9,9 | 10,0 |

transferji v naravi | 9,0 | 8,2 | 8,3 |

transferji razen tistih v naravi | 11.4 | 12,2 | 12,9 |

odhodki za obresti | 3,4 | 3,2 | 3,4 |

bruto naložbe v osnovna sredstva | 3,4 | 4,1 | 3,2 |

Primarni saldo | -2,8 | -0,9 | 1,0 |

Pm Davčna obremenitev | 33,2 | 33,4 | 35,3 |

Pm Ciklično prilagojeni saldo (1)1 | -6,1 | -3,9 | -2,1 |

Pm Enkratni ukrepi (2) | 1,8 | 1,0 | 0,9 |

Pm Strukturni saldo (1-2)1 | -7,9 | -4,9 | -3,0 |

Pm Primarni strukturni saldo1 | -4,4 | -1,7 | 0,4 |

Pm Realni BDP 1 (letna sprememba v odstotkih) | 1,9 | 3,9 | 3,8 |

Odhodki za obresti in saldi vključujejo zamenjave v skladu z opredelitvami, uporabljenimi v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Celotni prihodki in celotni odhodki so v skladu z usklajenimi opredelitvami iz ESR 95. 1 Gospodarska napoved služb Komisije, pomlad 2006. Vir: službe Komisije. |

Skupaj se je primanjkljaj v letu 2005 izboljšal za skoraj 4 odstotne točke BDP v primerjavi z letom 2003 in za 1¾ odstotne točke BDP v primerjavi z letom 2004. Začasni prihodki so v letih 2004 in 2005 znašali približno 1 % BDP. Primarni saldo je prvič po letu 2002 postal pozitiven. Bolj natančno je bil v letu 2005 dosežen primarni presežek v višini 1 % BDP v primerjavi s primarnim primanjkljajem, ki je znašal 3 % v letu 2003 in 1 % v letu 2004. Glede na ocenjeno spremembo strukturnega salda (ciklično prilagojeni saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov) je izboljšanje proračunskega salda pomenilo proračunska sredstva v višini skoraj 5 odstotnih točk BDP med letoma 2003 in 2005, ko je strukturni primanjkljaj dosegel skoraj 8 % oziroma 3 % BDP.

4. Proračunska pričakovanja za leto 2006 in naprej

V skladu s spomladansko napovedjo služb Komisije za leto 2006 je pričakovani javnofinančni primanjkljaj za leto 2006 malo čez 2 % BDP (preglednica 2) ali približno ¼ odstotne točke BDP višji od uradne ciljne vrednosti. Razliko je v glavnem mogoče pojasniti z bolj optimističnim scenarijem rasti v uradnih napovedih, ki jih je predložil Ciper. V skladu z dopolnitvijo konvergenčnega programa iz leta 2005 naj bi bila rast BDP letos 4,2-odstotna, spomladanska napoved služb Komisije za leto 2006 pa predvideva, da bo rast BPD 3,8-odstotna. Primarni presežek naj bi ostal na 1 % BDP, ker bi bilo zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja v primerjavi z rezultatom v letu 2005 (malo več kot ¼ % BDP) samo odsev predvidenega znižanja plačil obresti.

Preglednica 2: Napovedi za javne finance (v % BDP) |

2005 | 2006 | 2007 |

KP | Kom. | KP | Kom. (1) |

Javnofinančni saldo | -2,4 | -1,9 | -2,1 | -1,8 | -2,0 |

- Celotni prihodki | 42,3 | 41,9 | 41,8 | 41,9 | 41,8 |

Od tega: tekoči davki | 26,9 | 26,9 | 26,9 | 27,0 | 26,8 |

socialni prispevki | 8,4 | 8,1 | 8,1 | 8,1 | 8,1 |

- Celotni odhodki | 44,7 | 43,8 | 43,9 | 43,7 | 43,8 |

Od tega: - skupna poraba | 10,0 | 9,5 | 9,8 | 9,0 | 9,8 |

- transferji razen tistih v naravi | 12,9 | 11,4 | 11,4 | 11,5 | 11,4 |

- odhodki za obresti | 3,4 | 3,1 | 3,1 | 3,.0 | 3,0 |

- bruto naložbe v osnovna sredstva | 3,2 | 3,4 | 3,4 | 3,4 | 3,4 |

Primarni saldo | 1,0 | 1,2 | 1,0 | 1,2 | 1,0 |

Pm Ciklično prilagojeni saldo (1) | -2,1 | -1,8 | -1,9 | -1,8 | -2,0 |

Pm Enkratni ukrepi (2) | 0,9 | 0,3 | 0,3 | 0,3 | 0,3 |

Pm Strukturni saldo (1-2) | -3,0 | -2,1 | -2,2 | -2,1 | -2,3 |

Pm Primarni strukturni saldo | 0,4 | 1,0 | 0,9 | 0,9 | 0,7 |

Pm Realni BDP (letna sprememba v odstotkih) | 3,8 | 4,2 | 3,8 | 4,2 | 3,8 |

Viri: Obvestilo v skladu s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz aprila 2006, dopolnitev konvergenčnega programa iz decembra 2005 (KP) in spomladanska napoved služb Komisije za leto 2006 (Kom.). Ciklično prilagojeni in strukturni saldo za KP so izračunale službe Komisije na podlagi podatkov iz programa (razlika med tem in Kom. izraža različne makroekonomske scenarije). Celotni prihodki in celotni odhodki za KP se povečajo za 1,9 odstotne točke BDP v skladu z usklajenimi opredelitvami iz ESR 95. (1) Po običajnem scenariju brez spremembe politik. |

Ko se pri izračunu ciklično prilagojenega salda izločijo enkratni in drugi začasni ukrepi, bi v letu 2006 strukturna izboljšava znašala približno ¾ odstotne točke BDP, strukturni primanjkljaj pa približno 2¼ %. Predvidena raven strukturnega primanjkljaja dosega minimalno letno izboljšavo v višini vsaj ½ % BDP, določeno v Paktu stabilnosti in rasti, in kaže na verodostojno in trajnostno zmanjševanje čezmernega primanjkljaja, kar potrjujejo proračunski obeti za leto 2007 v spomladanskih napovedih služb Komisije za leto 2006. Po običajnem scenariju brez spremembe politik in ob upoštevanju enkratnih prihodkov v višini malo več kot ¼ odstotne točke BDP, se predvideva, da bo strukturni saldo ostal v glavnem nespremenjen na približno 2¼ % BDP. Dejstvo, da ni predvideno izboljšanje strukturnega salda v letu 2007, je posledica predvidenega poslabšanja neto položaja Cipra glede na proračun EU, saj se začasne kompenzacijske subvencije, povezane s pristopom k EU, končajo v letu 2006.

V skladu z Mnenjem Sveta[8] o dopolnitvi konvergenčnega programa Cipra, 2005–2009, bi ukrepi, ki jih načrtujejo ciprski organi v tem programskem obdobju, še dodatno utrdili javne finance do leta 2009, ko bi se primanjkljaj približal ½ % BDP. Primarni presežek, ki je v letu 2005 dosegel ¾ % BDP, naj bi se postopoma dvignil na 1¾ % BDP v letu 2009. Strukturni primanjkljaj bi se zmanjšal s približno 3 % BDP v letu 2005 na približno ½ % BDP do leta 2009[9], pri čemer bi izboljšanje znašalo povprečno več kot ½ % BDP na leto. Na podlagi ocenjene realizacije za 2005 in ob upoštevanju porazdeljenosti tveganj za proračunske cilje se zdi naravnanost proračuna v programu ustrezna za zagotovitev, da se srednjeročni cilj, ki so ga določili ciprski organi, do leta 2009 skoraj doseže, kot je predvideno v programu. V letih po zmanjšanju čezmernega primanjkljaja bi s tako hitrostjo prilagajanja, usmerjenega k programskemu srednjeročnemu cilju, kot jo predvideva program, napredovali skoraj do uravnoteženega proračunskega stanja, ki bi bilo na ustrezni ravni[10], saj bi bilo v mejah, določenih za območje eura in države članice MDT II v Paktu stabilnosti in rasti in njegovem kodeksu ravnanja[11]. Poleg tega Svet meni, da bi proračunska strategija, določena v programu, zagotovila ustrezno varnostno rezervo, da od leta 2008 naprej ob običajnih markoekonomskih nihanjih ne bi bil presežen prag 3 % BDP.

5. Javni dolg

V letu 2005 se je razmerje med bruto javnim dolgom in BDP znižalo na 70¼ % z 71 ¾ v letu 2004 ob zabeleženem primarnem presežku in visoki rasti, pri čemer pa so se vplivi na zmanjšanje dolga delno izravnali s kopičenjem finančnega premoženja v obliki vlog v amortizacijske sklade pri Centralni banki (preglednica 3).

V skladu z Zakonom o proračunu za leto 2006 se pričakuje, da se bo razmerje med dolgom in BDP še zmanjšalo na 67 % v letu 2006. Spomladanske napovedi služb Komisije za leto 2006 tudi predvidevajo znižanje razmerja med dolgom in BDP, vendar manjše, in sicer s 70¼ % BDP v letu 2005 na 69 % v letu 2006. Razliko med napovedjo Komisije in Zakonom o proračunu lahko pojasnimo z različnimi projekcijami primarne bilance in nominalne rasti BDP (različne projekcije učinka snežene kepe) in dejstvom, da napovedi Komisije ne vključujejo vplivov zmanjševanja amortizacijskih skladov na zmanjšanje dolga (če bi, bi se projekcija znižala na približno 68 % BDP). Na podlagi znanih politik službe Komisije predvidevajo, da se bo razmerje med dolgom in BDP še znižalo na 67¾ % BDP v letu 2007. Predvsem na podlagi predvidenega zmanjševanja amortizacijskih skladov dopolnitev konvergenčnega programa iz leta 2005 predvideva nadaljnje zmanjševanje razmerja med dolgom in BDP s 64 % v letu 2007 na 57 % v letu 2008 in 53½ % v letu 2009. Zgoraj navedeno Mnenje Sveta o konvergenčnem programu ugotavlja, da se ob upoštevanju porazdeljenosti tveganj v programu zdi, da se delež dolga ustrezno zmanjšuje proti referenčni vrednosti 60 % BDP.

Preglednica 3: Gibanje dolga |

2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 |

KP | Kom. | KP | Kom. (1) |

Delež bruto javnega dolga(2) | 69,7 | 71,7 | 70,3 | 67,0 | 69,1 | 64,0 | 67,8 |

Sprememba deleža dolga | 4,5 | 1,9 | -1,3 | -3,5 | -1,2 | -3,0 | -1,3 |

Prispevki k spremembi deleža bruto dolga: |

- Primarni saldo | 2,8 | 0,9 | -1,0 | -1,2 | -1,0 | -1,2 | -1,0 |

- Učinek „snežene kepe“ | -0,8 | -1,0 | -1,1 | -1,6 | -1,0 | -1,2 | -1,0 |

- Odhodki za obresti | 3,4 | 3,2 | 3,4 | 3,1 | 3,1 | 3,0 | 3,0 |

- Prilagoditev za razliko med tokovi in stanji | 2,5 | 2,0 | 0,8 | -0,8 | 0,8 | -0,6 | 0,7 |

Od tega: |

- Razlika med prilivi in obračunanimi prihodki | 0,6 | 0,3 | 0,3 | 0,0 | 0,0 |

- Neto povečanje finančnega premoženja | 1,8 | 1,6 | 0,3 | -0,6 | -0,4 |

od tega: Privatizacijski prihodki | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 |

- Učinki vrednotenja in preostale prilagoditve | 0,1 | 0,1 | 0,1 | 0,0 | 0,0 |

Viri: Obvestilo v skladu s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem za leto 2005 iz aprila 2006, dopolnitev konvergenčnega programa iz decembra 2005 (KP) in spomladanska napoved služb Komisije za leto 2006 (Kom.) (1) Po običajnem scenariju brez spremembe politik (2) Sprememba deleža bruto dolga se lahko razčleni na naslednji način: [pic] pri čemer je t subskript, ki označuje čas; D je višina javnega dolga, PD primarni primanjkljaj, Y nominalni BDP, SR prilagoditev za razliko med tokovi in stanji, i in y pa predstavljata povprečne stroške dolga in nominalno rast BDP. Izraz v oklepaju predstavlja učinek „snežene kepe“.. Viri: |

6. Sklepi

Javnofinančni primanjkljaj se je znižal s 4,1 % BDP v letu 2004 na 2,4 % v letu 2005, pod referenčno vrednost 3 % BDP. Ukrepi, ki so podlaga za zmanjšanje primanjkljaja, so v glavnem trajni. Ocenjuje se, da se je strukturni saldo, torej ciklično prilagojeni saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov, izboljšal za skoraj 2 odstotni točki BDP. Po spomladanski napovedi služb Komisije za leto 2006 naj bi ugotovljeni primanjkljaj znižal na 2¼ % BDP v letu 2006 in na podlagi nespremenjenih politik na 2 % v letu 2007. Iz tega je mogoče sklepati, da se je primanjkljaj verodostojno in trajnostno zmanjšal pod mejo 3 % BDP.

Bruto javni dolg se je zmanjšal z 71¾ % BDP v letu 2004 na 70¼ % v letu 2005 in zanj lahko velja, da se ustrezno približuje referenčni vrednosti 60 % BDP. Po spomladanski napovedi služb Komisije za leto 2006 naj bi se delež dolga, kljub temu da ostaja nad referenčno vrednostjo 60 % BDP, še zmanjšal na približno 69 % BDP v letu 2006 in na 68 % BDP v letu 2007 (na podlagi nespremenjenih politik).

Iz te celovite ocene sledi, da je stanje čezmernega primanjkljaja na Cipru odpravljeno. Skladno s tem Komisija priporoča, naj Svet razveljavi svojo odločbo o obstoju čezmernega primanjkljaja na Cipru.

Priporočilo

ODLOČBA SVETA

o razveljavitvi Odločbe 2005/184/ES o obstoju čezmernega primanjkljaja na Cipru

(2006/…/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 104(12) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

1. Z Odločbo Sveta 2005/184/ES[12], ki je sledila priporočilu Komisije v skladu s členom 104(6) Pogodbe, je bila sprejeta odločitev, da na Cipru obstaja čezmerni primanjkljaj.

2. V skladu s členom 104(7) Pogodbe in členom 3(4) Uredbe (ES) št. 1467/97 je Svet dne 5. julija 2004 pripravil priporočilo, naslovljeno na Ciper, da se najkasneje do konca leta 2005 odpravi stanje čezmernega javnofinančnega primanjkljaja. Priporočilo je bilo objavljeno. Posebno je bilo priporočeno, da se odločno izvedejo ukrepi, predvideni v konvergenčnem programu iz maja 2004; zlasti da se do 5. novembra 2004 učinkovito ukrepa, da bi se primanjkljaj verodostojno in trajnostno zmanjšal pod 3 % BDP v letu 2005. Svet je priporočil tudi, da se zagotovi, da se v letu 2004 ustavi naraščanje deleža dolga in da se zatem trend obrne. Svet je pozval ciprske organe, naj zagotovijo, da se usklajevanje proračuna, usmerjeno k srednjeročnemu cilju, ohrani tudi, ko se čezmerni primanjkljaj odpravi.

3. V skladu s členom 104(12) Pogodbe je treba odločbo Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljaviti, ko je čezmerni primanjkljaj v zadevni državi članici po mnenju Sveta odpravljen.

4. V skladu s Protokolom o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen k Pogodbi, Komisija zagotavlja podatke za izvajanje postopka. Države članice morajo v okviru uporabe tega protokola dvakrat na leto sporočiti podatke o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu ter drugih povezanih spremenljivkah, in sicer pred 1. aprilom in pred 1. oktobrom, v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 3605/93 z dne 22. novembra 1993 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti[13].

5. Na podlagi podatkov, ki jih je zagotovila Komisija (Statistični urad Evropskih skupnosti) v skladu s členom 8g Uredbe (ES) št. 3605/93 po obvestilu, ki ga je poslal Ciper pred 1. aprilom 2006, in na podlagi spomladanske napovedi služb Komisije za leto 2006 se utemeljijo naslednji sklepi:

6. Javnofinančni primanjkljaj se je znižal s 4,1 % BDP v letu 2004 na 2,4 % BDP v letu 2005, kar je pod referenčno vrednostjo za primanjkljaj, ki znaša 3 % BDP. To je primerljivo s ciljno vrednostjo 2,9 % BDP, določeno v dopolnitvi konvergenčnega programa iz maja 2004 in s ciljno vrednostjo 2,5 % zadnje dopolnitve konvergenčnega programa iz decembra 2005. Zmanjšanje pod referenčno vrednost v letu 2005 je v skladu s Priporočilom na podlagi člena 104(7). Fiskalno prilagajanje se je v letu 2005 izvajalo s povečanjem prihodkov in omejevanjem odhodkov. Čeprav so nekateri enkratni ukrepi prispevali k zmanjšanju primanjkljaja, je bilo usklajevanje proračuna na Cipru doseženo v glavnem s strukturnimi ukrepi. Strukturni primanjkljaj (ciklično prilagojeni primanjkljaj brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov) se je zmanjšal na 3 % BDP v primerjavi s skoraj 5 % BDP v letu 2004 in 8 % BDP v letu 2003.

7. Spomladanska napoved služb Komisije za leto 2006 predvideva za leto 2006, se da bo primanjkljaj še zmanjšal na 2¼ % BDP, večinoma z ukrepi strukturne narave. To je malo več od uradnega ciljnega primanjkljaja 1,9 % BDP, določenega v dopolnitvi konvergenčnega programa iz decembra 2005. Spomladanska napoved na podlagi nespremenjenih politik za leto 2007 predvideva nadaljnje zmanjševanje primanjkljaja na 2 % BDP. Iz tega je mogoče sklepati, da se je primanjkljaj verodostojno in trajnostno zmanjšal pod mejo 3 % BDP, kot to zahteva Priporočilo v skladu s členom 104(7);

8. Javni dolg se je zmanjšal z 71¾ % BDP v letu 2004 na 70¼ % v letu 2005. Po spomladanski napovedi služb Komisije za leto 2006 naj bi se delež dolga še zmanjšal na približno 69 % BDP v letu 2006 in 68 % BDP v letu 2007. Hitrost zmanjševanja dolga proti referenčni vrednosti 60 % BDP je v skladu s Priporočilom na podlagi člena 104(7).

9. V skladu z Mnenjem Sveta z dne 14. marca 2006 o dopolnitvi konvergenčnega programa Cipra, 2005–2009, bi ukrepi, ki jih načrtujejo ciprski organi v tem programskem obdobju, pripeljali strukturni primanjkljaj na približno ½ % BDP do leta 2009, kar velja za srednjeročni cilj, ki so ga določili ciprski organi. Na podlagi ocenjene realizacije za leto 2005 in ob upoštevanju porazdeljenosti tveganj za proračunske cilje se zdi naravnanost proračuna v programu ustrezna za zagotovitev, da se programski srednjeročni cilj skoraj doseže do leta 2009, kot je predvideno v programu. V letih po zmanjšanju čezmernega primanjkljaja je taka hitrost prilagajanja, usmerjenega k programskemu srednjeročnemu cilju, kot jo predvideva program, na splošno v skladu s Paktom stabilnosti in rasti.

10. Zato je treba razveljaviti Odločbo 2005/184/ES –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Iz celovite ocene sledi, da je čezmerni primanjkljaj na Cipru odpravljen.

Člen 2

Odločba 2005/184/ES se razveljavi.

Člen 3

Odločba je naslovljena na Republiko Ciper.

V Bruslju, dne 11. julija 2006.

Za Svet

Predsednik

[1] UL L 209, 2.8.1997, str. 6. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1056/2005 (UL L 174, 7.7.2005, str. 5).

[2] UL L 332, 31.12.1993, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2103/2005 (UL L 337, 22.12.2005, str. 1).

[3] Napoved Komisije, objavljena spomladi 2004, je na voljo na naslednji spletni strani: http://europa.eu.int/comm/economy_finance/publications/european_economy/2004/ee204en.pdf.

[4] Celotno besedilo tega poročila je na voljo na naslednji spletni strani: http://europa.eu.int/comm/economy_finance/about/activities/sgp/country/edp/edprep2004_cy.pdf

[5] Odločba Sveta 2005/184/ES, objavljena dne 9.3.2005 v Uradnem listu: UL L 062, str. 19.

[6] UL L 209, 2.8.1997, str.1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1055/2005 (UL L 174, 7.7.2005, str. 1).

[7] http://europa.eu.int/comm/economy_finance/about/activities/sgp/edp/comm_comm_22_dec_en.pdf

[8] Mnenje Sveta: http://register.consilium.europa.eu/pdf/sl/06/st07/st07380.sl06.pdf. Tehnična ocena: http://europa.eu.int/comm/economy_finance/about/activities/sgp/country/commwd/cy/com_cy20052006.pdf

[9] Mnenje Sveta: http://register.consilium.europa.eu/pdf/sl/06/st07/st07380.sl06.pdf.Tehnična ocena: http://europa.eu.int/comm/economy_finance/about/activities/sgp/country/commwd/cy/com_cy20052006.pdf

[10] Srednjeročni proračunski cilj se lahko v posameznih državah članicah razlikuje, in sicer od skoraj uravnoteženega proračunskega stanja do presežka. Za območje eura in države članice MDT2 se tako giblje med – 1 % BDP in uravnoteženim stanjem ali presežkom, v ciklično prilagojenem smislu, brez enkratnih in začasnih ukrepov.

[11] Uredbi Sveta (ES) št. 1466/97 – UL L 209, 2.8.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1055/2005 (UL L 174, 7.7.2005, str. 1) – in (ES) št 1467/97 – UL L 209, 2.8.1997, str. 6. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1056/2005 (UL L 174, 7.7.2005, str. 5) – in Resolucija Evropskega Sveta o Paktu stabilnosti in rasti z dne 7. julija 1997. Kodeks ravnanja je na spletni stranihttp://europa.eu.int/comm/economy_finance/about/activities/sgp/codeofconduct_en.pdf

[12] UL L 62, 9.3.2005, str. 19.

[13] UL L 332, 31.12.1993, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2103/2005 (UL L 337, 22.12.2005, str. 1).