52006PC0817

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 20.12.2006

COM(2006) 817 konč.

2006/0310 (CNS)

Predlog

SKLEP SVETA

o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (EUROPOL)

(predložila Komisija) {SEC(2006) 1682}{SEC(2006) 1683}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Ozadje predloga

● Razlogi za predlog in njegovi cilji

Evropski policijski urad (Europol) je bil ustanovljen leta 1995 na podlagi konvencije med državami članicami[1]. Europol je bila prva organizacija, ustanovljena v skladu z določbami Pogodbe o Evropski uniji. V tem času mednarodni organizirani kriminal ni bil tako razširjen, evropsko sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev pa je bilo predvsem omejeno na okvir TREVI.

Od takrat je bil na tem področju sprejet pomemben pravni red, h kateremu sodijo tudi sklepi Sveta, na podlagi katerih sta bili ustanovljeni instituciji, kot sta Eurojust in CEPOL (Evropska policijska akademija). Sklep ima v nasprotju s konvencijo prednost predvsem zaradi razmeroma preproste prilagoditve spremenljivim okoliščinam, ker ne zahteva ratifikacije.

To je zlasti pomembno za Europol kot organizacijo, ker so izkušnje pokazale, da obstaja ponavljajoča se potreba po prilagoditvi njegove pravne podlage. Od ustanovitve Evropske policijske akademije leta 1995 so bili v letih 2000, 2002 in 2003 sprejeti trije različni protokoli za dopolnitev Konvencije o Europolu, ki vključujejo določbe, ki bodo znatno izboljšale učinkovitost Europola[2]. V času pisanja še ni začel veljati nobeden od teh instrumentov, ker jih niso ratificirale vse države članice.

Poleg tega so razprave o delovanju Europola pokazale, da je bilo tudi po začetku veljavnosti treh protokolov še vedno zaželeno nadaljnje izboljšanje delovanja Europola. To je deloma posledica pojava ali povečanja novih groženj na področju varnosti, kot je terorizem, ki za Europol predstavlja nove izzive in zahteva nove pristope. Poleg tega izboljšana izmenjava informacij in izvajanje načela dostopnosti, kakor je poudarjeno v Haaškem programu, zahtevata nadaljnjo prilagoditev pravnega okvira Europola, pri čemer se še vedno poudarjajo trdne določbe o varstvu podatkov.

Predlagana znatna sprememba je, da je treba Europol financirati iz proračuna Skupnosti. Tako bo Europol v enakem položaju kot Eurojust in CEPOL, vloga Evropskega parlamenta pri nadzoru Europola pa se bo povečala, kar bo okrepilo demokratični nadzor nad Europolom na evropski ravni. K poenostavitvi bo znatno prispevala tudi uporaba kadrovskih predpisov EU. To je v skladu z resolucijo, ki jo je sprejel Evropski parlament[3].

Cilj sedanjega predloga je ustanovitev Europola na podlagi sklepa Sveta, vključno z vsemi spremembami, ki so že vključene v tri protokole, ter nadaljnje izboljšanje za obravnavanje novih izzivov, s katerimi se spopada Europol.

● Splošno ozadje

Razprave o pravni podlagi Europola niso nove. Že leta 2001 se je na Svetu razpravljalo o možnosti, da bi sklep Sveta nadomestil Konvencijo o Europolu. Takrat je bilo sklenjeno, da se to vprašanje obravnava na Evropski konvenciji in na naslednji medvladni konferenci, ki je pripravila Ustavno pogodbo. Trenutni člen III-276 Ustavne pogodbe vključuje vizijo o prihodnosti Europola, ki je bila upoštevana pri pripravi predloga.

Nedavno avstrijsko predsedstvo Sveta je prihodnost Europola odločno uvrstilo nazaj na politični dnevni red. Z začetkom razprave na neformalnem Svetu PNZ januarja 2006, kateremu je februarja sledila konferenca na visoki ravni o prihodnosti Europola, se je delo nadaljevalo na podlagi številnih srečanj skupine prijateljev Predsedstva, ki je oblikovala vrsto možnosti glede tega, kako izboljšati delovanje Europola (dokument Sveta 9184/1/06 rev 1). Znatno število teh zahteva spremembe k pravnemu okviru Europola. Te možnosti so bile pri pripravi tega predloga skrbno proučene.

Poleg tega se je glede sklepov Sveta o prihodnosti Europola razpravljalo v okviru struktur Sveta, junija 2006 pa so bili sprejeti na Svetu PNZ. Ti sklepi vsebujejo jasne politične smernice o tem, kako je treba nadaljevati delo glede prihodnosti Europola. Sklep 4 zlasti navaja: „Pristojni organi Sveta morajo začeti z delom, da bi proučili, ali in kako do 1. januarja 2008, ali čim prej potem, Konvencijo o Europolu nadomestiti s sklepom Sveta, kakor je predvideno v členu 34(2)(c) PEU, kadar je to mogoče na podlagi dejanske pobude ali predloga.“

● Obstoječe določbe na področju, na katerega se nanaša predlog

Pravni okvir Europola je trenutno Konvencija o Europolu, ki ustanavlja organizacijo, določa njeno pristojnost, naloge in upravljanje, ter vsebuje določbe glede njenih organov, osebja in proračuna. Konvencija vsebuje tudi veliko število določb o obdelavi podatkov, varstvu podatkov in drugih vprašanjih, vključno s pravicami državljanov. Poleg Konvencije o Europolu sta Svet in upravni odbor Europola sprejela velik del sekundarne zakonodaje. Vsi ti pravni instrumenti so bili pri pripravi predloga proučeni.

Pomemben razmislek pri pripravi predloga je bil namenjen, da se zagotovi nemoten prehod od trenutnih razmer k razmeram, ki jih ta predlog predvideva. Vključeno je bilo znatno število prehodnih določb, da se zagotovi, da prehod ne bo oviral operativne dejavnosti Europola in da ne bo posegal v obstoječe pravice osebja.

● Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Predlog je skladen z obstoječimi politikami in cilji Evropske unije, zlasti s ciljem izboljšanja učinkovitosti organov kazenskega pregona držav članic pri preprečevanju hujših oblik kriminala in boju proti njim.

Pri pripravi predloga so bili upoštevani tudi nedavni predlogi Komisije glede izmenjave informacij iz načela dostopnosti ter glede varstva osebnih podatkov, obdelanih v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

Sklep si prizadeva tudi za zagotovitev popolnega spoštovanja pravice do svobode in zaščite, pravice spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravice do varstva osebnih podatkov ter načel zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni (členi 6, 7, 8, 48 in 49 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah).

Obdelava osebnih podatkov na podlagi tega sklepa bo potekala v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2007/XX/PNZ o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, in v skladu s posebnimi določbami iz tega osnutka predloga, od katerih so mnoge že vključene v Konvencijo o Europolu.

2. Posvetovanje z zainteresiranimi strankami in ocena učinka

● Posvetovanje z zainteresiranimi strankami

Komisija z zainteresiranimi strankami ni organizirala posebnega kroga posvetovanj. Razlog za to je, da je, kakor je opisano zgoraj, avstrijsko predsedstvo že organiziralo proces, kar bi lahko označili kot široko posvetovanje na vseh ravneh. Ta proces je vključeval razprave na ministrski ravni, ravni Odbora iz člena 36 (CATS) in na ravni tehničnih strokovnjakov, vključno s strokovnjaki za varstvo podatkov. Kakor je navedeno zgoraj, so bili rezultati tega dela pri pripravi predloga skrbno proučeni.

● Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Zunanje izvedensko mnenje ni bilo potrebno.

● Ocena učinka

Pred predložitvijo sedanjega predloga so se upoštevale številne alternativne možnosti.

Prva možnost je bila ohraniti trenutno stanje. Ta možnost je bila izločena zaradi očitnih težav pri postopkih za spreminjanje Konvencije o Europolu. Učinkovita evropska organizacija za kazenski pregon svojih zmogljivosti ne more optimalno uporabiti, če lahko spremembe njenega glavnega pravnega instrumenta začnejo veljati šele nekaj let po tem, ko so bile sklenjene. Poleg tega so posvetovanja med avstrijskim predsedstvom pokazala, da so države članice podprle veliko možnosti za nadaljnje izboljšanje delovanja Europola.

Druga možnost, ki je bila tudi izločena, je bila nadomestitev Konvencije o Europolu s sklepom Sveta in hkrati predlagati protokol za odpravo Konvencije o Europolu, ker nekateri strokovnjaki menijo, da bi sklep Sveta o Europolu veljal šele po začetku veljavnosti takšnega protokola. Glavna pomanjkljivost te možnosti je jasno ta, da bi bil protokol za odpravo Konvencije o Europolu instrument, ki bi zahteval dolg postopek ratifikacije s strani vseh držav članic.

Po temeljiti pravni analizi so bili v delovnem dokumentu služb Komisije [SEC(2006) 851 z dne 21. junija 2006] opisani glavni razlogi, zakaj je Komisija mnenja, da je Konvencijo o Europolu možno nadomestiti s sklepom Sveta, ne da bi potrebovali protokol za odpravo Konvencije o Europolu.

Tretja možnost bi bila nadomestitev Konvencije o Europolu s sklepom Sveta, ne da bi se Europol financiral iz proračuna Skupnosti. Vendar ta metoda financiranja izhaja iz člena 41(3) PEU, ki predvideva splošno pravilo, da, razen če Svet soglasno ne odloči drugače, bodo odhodki iz poslovanja, ki nastanejo pri izvajanju Naslova VI, bremenili proračun Evropskih skupnosti. Poleg tega so zneski za takšno financiranje že vključeni v proračunsko načrtovanje v finančnem okviru za obdobje 2007–2013.

3. Pravni elementi predloga

● Povzetek predlaganih ukrepov

Cilj predloga je, da sklep Sveta nadomesti Konvencijo o Europolu. V predlog so vključene spremembe h konvenciji, uveden s tremi protokoli, kot so razširitev pooblastila Europolu in njegovih nalog, ki obsegajo pranje denarja, pomoč na področju preprečevanja kriminala, tehnične in forenzične policijske metode, možnost sodelovanja v skupnih preiskovalnih enotah, ali zahteva, da države članice vodijo ali usklajujejo preiskave ter bolj obveščajo Evropski parlament.

Predlog predvideva financiranje Europola iz proračuna Evropskih skupnosti in uporabo kadrovskih predpisov EU, kar bo okrepilo sodelovanje Evropskega parlamenta pri upravljanju Europola ter poenostavilo postopke pri upravljanju proračuna in osebja Europola.

Za povečanje učinkovitosti delovanja Europola predlog zajema izboljšave glede pooblastil in nalog Europola ter na področju obdelave in varstva podatkov.

Spremembe pooblastil in nalog:

Predlog razširja pooblastila Europola na kriminaliteto, ki ni strogo povezana z organiziranim kriminalom (člen 4). Europol bo tako državam članicam lažje nudil podporo pri čezmejnem preiskovanju kaznivih dejanj, kadar na začetku ni dokazana vpletenost organiziranega kriminala.

Besedilo predvideva pravno podlago za Europol za sprejemanje podatkov od zasebnih organov, kar je v skladu s priporočilom št. 22 Poročila skupine prijateljev Predsedstva (člen 5(1)).

Predvidena je tudi možnost podpore državi članici, v kateri poteka glavni mednarodni dogodek, ki vpliva na javni red zadevne države članice (člen 5(1)(f)).

Nova orodja za obdelavo informacij in povečana učinkovitost obstoječih orodij:

Glavni obstoječi orodji Europola so Europolov informacijski sistem in Europolove delovne datoteke za analizo.

Europol ima, če je to potrebno za doseganje njegovih ciljev, pravico do upravljanja novih orodij za obdelavo informacij, na primer o terorističnih skupinah ali otroški pornografiji (člen 10). Svet določi pogoje, povezane z obdelavo osebnih podatkov v takšnih sistemih.

Europol sprejme vse ukrepe, da zagotovi interoperabilnost svojih sistemov za obdelavo podatkov s sistemi za obdelavo podatkov v državah članicah ter s sistemi za obdelavo podatkov, ki jih uporabljajo povezani organi Evropske unije, s katerimi lahko Europol vzpostavi odnose. To bo oblikovalo tehnične pogoje za nemoteno izmenjavo podatkov, pod pogojem, da pravni okviri omogočijo takšno izmenjavo in brez poseganja v osnovna načela varstva podatkov (člen 10(5)).

Europolov informacijski sistem je neposredno dostopen za uporabo nacionalnim enotam. Obveznost iz člena 7(1) Konvencije o Europolu za dokazovanje potrebe po določeni preiskavi, da se pridobi popoln dostop prek uradnikov za zvezo, se je zdela preveč zapletena, da bi jo izvajali v praksi, ne da bi ogrožala učinkovitost dela (člen 11).

Pogostost preverjanja potrebe po neprekinjenem shranjevanju podatkov v podatkovnih zbirkah, ki jih hrani Europol, je podaljšana od enega na tri leta po vnosu podatkov, da se zmanjša upravna obremenitev za analitike, ki delajo na teh zbirkah (člen 20). Obdobje pregleda treh let ustreza tudi obdobju, predvidenem v členu 16(4), kadar je treba za vsako analitično datoteko določiti, ali obstaja potreba po njenem nadaljevanju. Zmanjšanje upravne obremenitve za analitike pomeni, da se lahko osredotočijo na njihov glavni cilj, tj. zagotavljanje kriminalne analize.

Nove določbe v okviru varstva podatkov:

Obdelava osebnih podatkov na podlagi tega sklepa bo potekala v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2007/XX/PNZ o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, in v skladu s posebnimi določbami iz tega osnutka predloga, od katerih so mnoge že vključene v Konvencijo o Europolu.

Kadar so za Europol oblikovane nove možnosti za obdelavo osebnih podatkov, lahko takšna obdelava poteka le v skladu z jasnimi in natančnimi pravnimi predpisi, ki jih mora odobriti Svet.

Delovne datoteke za analizo se zadržijo največ tri leta. Kadar je za namene datoteke nujno potrebno, se lahko delovne datoteke za analizo še naprej uporabljajo za nadaljnje obdobje 3 let po tem, ko se obvesti upravni odbor, in po posvetovanju s skupnim nadzornim organom (člen 16).

Za odkrivanje kakršnega koli neupravičenega dostopa do podatkov se bodo nadzorni mehanizmi, da se omogoči preverjanje zakonitosti dostopov iz avtomatiziranih podatkovnih zbirk, ki se uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov, okrepili tako, da se podaljša čas shranjevanja podatkov o revizijah s šest na osemnajst mesecev (člen 18).

Varstvo podatkov se bo okrepilo z imenovanjem pooblaščenca za varstvo podatkov, ki bo popolnoma neodvisen (člen 27).

● Pravna podlaga

Člen 30(1)(b), člen 30(2) in člen 34(2)(c) Pogodbe o Evropski uniji.

● Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti se uporablja za ukrepe Unije.

Države članice ne morejo zadostno doseči ciljev predloga zaradi naslednjega(-ih) razloga(-ov).

Organa Evropske unije ni možno ustanoviti s pomočjo ukrepov držav članic samih, ki morajo svoja prizadevanja uskladiti, da bi se bolje spopadale s hujšim čezmejnim kriminalom in terorizmom, zlasti s pomočjo centralizirane analize in izmenjave informacij.

Okvir predloga je omejen na način, da se Europolu zagotovijo tisti instrumenti, ki mu omogočajo pomoč in podporo organov kazenskega pregona držav članic, ter povečajo možnosti Europola za njegovo posredovanje.

Predlog je zato skladen z načelom subsidiarnosti.

● Načelo sorazmernosti

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjega(-ih) razloga(-ov).

Predlog je v skladu s Konvencijo o Europolu omejen na urejanje ukrepov institucionalnega okvira ter ukrepov za obdelavo in varstvo podatkov, ki so potrebni za zagotovitev učinkovitega delovanja Europola. Po potrebi se sklicuje na nacionalno zakonodajo, ki na primer določa, kateri podatki se lahko izmenjajo z Europolom in pod kakšnimi pogoji. Proučila se je tudi sorazmernost pri uvedbi pristojnosti Europola, ki je omejena na hujše oblike kriminala, navedenega v Okvirnem sklepu o evropskem nalogu za prijetje.

Finančna obremenitev Skupnosti kot posledica predloga je sorazmerna s trenutnimi stroški držav članic za financiranje Europola. Predlog bo zmanjšal upravno obremenitev tako, da se uskladijo postopki Skupnosti in izogne potrebi po postopkih ratifikacije sprememb k pravnemu instrumentu Europola.

● Izbira instrumentov

Sklep Sveta, ki temelji na členu 34(2)(c) PEU, je najprimernejši instrument za ustanovitev organa iz Naslova VI PEU. Ker cilj predloga ni približati zakonodajo držav članic, okvirni sklep ne bi bil primeren.

4. Proračunske posledice

Na podlagi finančnega okvira 2007–2013 je bilo za financiranje Europola iz proračuna Skupnosti namenjenih skupno 334 milijonov EUR za obdobje 2010–2013. Te številke so skladne z zadnjim petletnim finančnim načrtom Europola. Letni proračun Europola za leto 2007 znaša blizu 68 milijonov EUR. Leta 2007 se bodo iz tega proračuna financirala delovna mesta za skupno 406 zaposlenih.

5. Dodatne informacije

● Simulacija, pilotna faza in prehodno obdobje

Za predlog bo veljalo prehodno obdobje.

● Poenostavitev

V predlogu je predvidena znatna poenostavitev upravnih postopkov, ki bi se za organe EU in nacionalne javne organe poenostavili, zlasti z nesprejetjem številnih pravnih instrumentov in odločitev, povezanih z upravljanjem proračuna in osebja, ter z usklajevanjem delovanja in skupne prakse drugih organov in agencij EU.

● Razveljavitev obstoječe zakonodaje

Sprejetje predloga bo povzročilo razveljavitev obstoječe zakonodaje.

● Preoblikovanje zakonodaje

Predlog zajema preoblikovanje zakonodaje.

2006/0310 (CNS)

Predlog

SKLEP SVETA

o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (EUROPOL)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 30(1)(b), člena 30(2) in člena 34(2)(c) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[4],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[5],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Ustanovitev Evropskega policijskega urada (Europol) je bila sklenjena v Pogodbi o Evropski uniji z dne 7. februarja 1992 in urejena v Konvenciji, ki temelji na členu K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o ustanovitvi Evropskega policijskega urada („Konvencija o Europolu“)[6].

(2) Konvencija o Europolu je bila predmet številnih predlaganih sprememb, vključenih v tri protokole, ki zaradi dolgotrajnega postopka ratifikacije, povezanega s takšnimi spremembami, še niso začeli veljati, nadomestitev Konvencije s sklepom pa bo olajšala nadaljnje spremembe, ki so potrebne.

(3) Poenostavitev in izboljšanje pravnega okvira Europola se lahko deloma dosežeta z ustanovitvijo Europola kot agencije Evropske unije, ki se financira iz splošnega proračuna Evropskih skupnosti, da se splošna pravila in postopki za takšne organe uporabljajo tudi za Europol.

(4) Nedavni pravni instrumenti, ki so podlaga za ustanavljanje agencij ali organov Evropske unije, imajo na področjih iz Naslova VI Pogodbe o Evropski uniji (Sklep Sveta z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala[7] in Sklep Sveta z dne 20. septembra 2005 o ustanovitvi Evropske policijske akademije (CEPOL) in razveljavitvi Sklepa 2000/820/PNZ[8]) obliko sklepov Sveta, ker se lahko takšni sklepi lažje prilagodijo spremenljivim okoliščinam in novim političnim prednostnim nalogam.

(5) Ustanovitev Europola kot agencije Evropske unije, ki se financira iz splošnega proračuna Evropskih skupnosti, bo okrepila vlogo Evropskega parlamenta pri nadzoru nad Europolom na podlagi vključenosti Evropskega parlamenta pri sprejetju proračuna.

(6) Uporaba splošnih pravil in postopkov za Europol, ki veljajo za druge organe in agencije, bo zagotovila upravno poenostavitev, kar bo Europolu omogočilo, da več svojih virov nameni svojim bistvenim nalogam.

(7) Nadaljnja poenostavitev in izboljšanje delovanja Europola se lahko dosežeta s pomočjo ukrepov, katerih cilj je povečanje možnosti Europola za pomoč in podporo pristojnim organom kazenskega pregona držav članic, ne da bi se pri tem zagotovila izvršilna pooblastila za uradnike Europola.

(8) Eno teh izboljšanj je zagotovitev, da lahko Europol brez trenutnih omejitev pristojne organe držav članic podpira pri boju posebnih oblik hujšega kriminala, da morajo obstajati dejanski znaki o vpletenosti organiziranih kriminalnih združb.

(9) Imenovanje Europola kot kontaktne točke Evropske unije za zatiranje ponarejanja valute eura ne posega v Mednarodno konvencijo za preprečevanje ponarejanja denarja, podpisano v Ženevi 20. aprila 1929, in v njen protokol.

(10) Nacionalne enote Europola morajo imeti neposreden dostop do vseh podatkov v Europolovem informacijskem sistemu, da bi se izognili nepotrebnim postopkom.

(11) Ta sklep je v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2007/XX/PNZ o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

(12) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[9] se uporablja za podatke, obdelane v skladu z zakonodajo Skupnosti, zlasti za osebne podatke v zvezi z osebjem Europola.

(13) Obstaja potreba po pooblaščencu za varstvo podatkov, ki bi moral v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 45/2001 na neodvisen način zagotavljati zakonitost obdelave podatkov in skladnost z določbami tega sklepa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, vključno z obdelavo osebnih podatkov o osebju Europola.

(14) Poleg poenostavitve določb o obstoječih sistemih za obdelavo podatkov je treba povečati možnosti Europola za oblikovanje in upravljanje drugih orodij za obdelavo podatkov, ki bi podprla naloge Europola; takšna orodja za obdelavo podatkov je treba vzpostaviti in vzdrževati v skladu s splošnimi načeli varstva podatkov, vendar tudi v skladu s podrobnimi pravili, ki jih mora oblikovati Svet.

(15) Zagotoviti je treba sodelovanje med skupnim nadzornim organom in evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

(16) Za namene opravljanja njegovih nalog je primerno, da Europol sodeluje z evropskimi organi in agencijami, ki zagotavljajo ustrezno raven varstva podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

(17) Europol mora sodelovati tudi z Eurojustom, ki zagotavlja ustrezno raven varstva podatkov v skladu s Sklepom o njegovi ustanovitvi.

(18) Europol mora imeti možnost, da s povezanimi organi in agencijami Skupnosti ter Unije sklene delovne dogovore, da se poveča vzajemna učinkovitost pri boju proti hujšim oblikam kriminala, ki sodijo v pristojnost obeh strank, in da bi se izognili podvajanju dela.

(19) Možnosti Europola za sodelovanje s tretjimi državami in organi je treba racionalizirati, da se zagotovi usklajenost s splošno politiko Unije na tem področju, nove določbe pa urejajo, kako naj bi takšno sodelovanje potekalo v prihodnosti.

(20) Vodenje Europola je treba izboljšati s poenostavljenimi postopki in bolj splošnim opisom nalog upravnega odbora, z omejitvijo števila sestankov upravnega odbora in uvedbo skupnega pravila, da je treba vse odločitve sprejeti z dvotretjinsko večino.

(21) Določbe za okrepljen nadzor Evropskega parlamenta nad Europolom so zaželene tudi za zagotovitev, da ostane Europol popolnoma odgovorna in pregledna organizacija ob upoštevanju potrebe po varovanju zaupnosti operativnih informacij.

(22) Sodni nadzor nad Europolom se bo izvajal v skladu s členom 35 Pogodbe o Evropski uniji.

(23) Da bi lahko Europol nadaljeval opravljanje svojih nalog po svojih najboljših močeh, je treba določiti skrbno načrtovane prehodne ukrepe.

(24) Ker države članice ciljev tega sklepa, namreč potrebo po ustanovitvi agencije, ki bi bila odgovorna za sodelovanje na področju kazenskega pregona na ravni EU, ne morejo uresničiti v zadostni meri in jih je torej zaradi obsega in učinkov ukrepanja lažje uresničiti na ravni Unije, lahko Svet sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji, ki je določen v členu 5 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. V skladu z načelom sorazmernosti ta sklep ne presega tega, kar je potrebno za uresničitev navedenih ciljev.

(25) Ta sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva sprejeta načela, zlasti načela Listine Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah –

SKLENIL:

POGLAVJE I - USTANOVITEV IN NALOGE

Člen 1Ustanovitev

1. S tem sklepom se ustanovi Evropski policijski urad, v nadaljnjem besedilu „Europol“, kot agencija Unije. Europol ima sedež v Haagu na Nizozemskem.

2. Europol se obravnava kot pravni naslednik Europola, kakor je bil ustanovljen s Konvencijo, ki temelji na členu K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o ustanovitvi Evropskega policijskega urada („Konvencija o Europolu“).

Člen 2 Pravna sposobnost

1. Europol je pravna oseba.

2. Europol v vsaki državi članici uživa najobsežnejšo pravno in pogodbeno sposobnost, ki je na voljo pravnim osebam v okviru nacionalne zakonodaje. Europol lahko zlasti pridobi in razpolaga s premičninami ali nepremičninami ter je stranka v pravnih postopkih.

3. Europol se pooblasti za sklenitev sporazuma o sedežu s Kraljevino Nizozemsko.

Člen 3 Cilj

Cilj Europola je podpirati in krepiti dejavnosti pristojnih organov držav članic ter njihovo medsebojno sodelovanje pri preprečevanju in boju proti hujšim oblikam kriminala in terorizmu. Za namen tega sklepa pomenijo „pristojni organi“ vse javne organe, ki obstajajo v državah članicah in ki so v okviru nacionalne zakonodaje odgovorni za preprečevanje in boj proti kaznivim dejanjem.

Člen 4Pristojnost

1. Pristojnost Europola zajema hujše oblike kriminala, ki vplivajo na dve ali več držav članic, zlasti organiziran kriminal in terorizem.

2. Za namen tega sklepa se oblike kriminala, določene v Prilogi I k temi sklepu, štejejo za hujše oblike kriminala.

3. Pristojnost Europola zajema tudi povezana kazniva dejanja. Za povezana kazniva dejanja se štejejo naslednja kazniva dejanja:

- kazniva dejanja, storjena z namenom pridobitve sredstev za izvrševanje takšnih dejanj v pristojnosti Europola,

- kazniva dejanja, storjena z namenom omogočanja ali izvrševanja takšnih dejanj v pristojnosti Europola,

- kazniva dejanja, storjena z namenom zagotavljanja nekaznivosti takšnih dejanj v pristojnosti Europola.

4. Svet s kvalificirano večino in po posvetovanju z Evropskim parlamentom določi prednostne naloge za Europol v zvezi z bojem in preprečevanjem oblik kriminala v pristojnosti Europola ob upoštevanju prednostnih mehanizmov Evropske unije na območju pristojnosti Europola.

Člen 5 Naloge

1. Glavne naloge Europola so:

(a) zbiranje, hramba, obdelava, analiza in izmenjava informacij ter obveščevalnih podatkov, ki so jih posredovali organi držav članic ali tretjih držav oziroma drugi javni ali zasebni subjekti;

(b) usklajevanje, organizacija in izvajanje preiskovalnih in operativnih dejanj, ki se izvajajo skupaj s pristojnimi organi držav članic ali v okviru skupnih preiskovalnih enot, po potrebi v povezavi z evropskimi organi ali organi tretjih držav;

(c) takojšnje obveščanje pristojnih organov držav članic o informacijah, ki jih zadevajo, in o vseh ugotovljenih povezavah med kaznivimi dejanji;

(d) pomoč pri preiskavah v državah članicah s posredovanjem vseh ustreznih informacij nacionalnim enotam;

(e) zaprositi pristojne organe zadevnih držav članic za vodenje ali usklajevanje preiskav v posebnih primerih;

(f) zagotavljanje obveščevalnih podatkov in analitične podpore državi članici v zvezi z glavnim mednarodnim dogodkom, ki vpliva na javni red zadevne države članice.

2. Naloge, opredeljene v odstavku 1, zajemajo usklajevanje preiskovalnih dejanj za kriminalne dejavnosti, ki naj bi temeljile na uporabi interneta, zlasti glede kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom, distribucije otroške pornografije in drugega nezakonitega materiala ter spremljanje interneta, da bi se pripomoglo k prepoznavanju takšnih kriminalnih dejavnosti in oseb, ki so jih storile.

3. Europol vsa svoja operativna dejanja izvaja v povezavi in v dogovoru z organi držav članic ali držav, katerih ozemlje to zadeva. Uporaba prisilnih ukrepov je v izključni pristojnosti pristojnih nacionalnih organov.

4. Dodatne naloge Europola so:

(a) poglabljanje strokovnega znanja pristojnih organov v državah članicah o preiskovalnih postopkih in svetovanje v zvezi s preiskavami;

(b) zagotavljanje strateških obveščevalnih podatkov za pomoč in podporo uspešni in učinkoviti uporabi sredstev, ki so za operativne dejavnosti na voljo na nacionalni ravni in na ravni Unije, ter podpore takšnim dejavnostim;

(c) pripravljanje ocen nevarnosti in poročil o splošnem stanju, povezanih z njegovim ciljem, vključno z letno oceno nevarnosti organiziranega kriminala.

5. Poleg tega lahko Europol v okviru svojega cilja v skladu s členom 3 državam članicam pomaga zlasti na naslednjih področjih:

(a) usposabljanje članov njihovih pristojnih organov, po potrebi v sodelovanju z Evropsko policijsko akademijo;

(b) organizacija in oprema teh organov s tem, da se olajša zagotavljanje tehnične podpore med državami članicami;

(c) metode za preprečevanje kriminala;

(d) tehnične in forenzične metode in analize ter preiskovalni postopki.

6. Europol je pri svojih stikih s tretjimi državami in organizacijami za zatiranje ponarejanja valute eura kontaktna točka Evropske unije.

Člen 6 Sodelovanje v skupnih preiskovalnih enotah

1. Uradniki Europola lahko sodelujejo v podporni funkciji v skupnih preiskovalnih enotah, vključno z enotami, vzpostavljenimi v skladu s členom 1 Okvirnega sklepa Sveta z dne 13. junija 2002 o skupnih preiskovalnih enotah[10], v skladu s členom 13 Konvencije z dne 29. maja 2000 o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije[11], ali v skladu s členom 24 Konvencije z dne 18. decembra 1997 o medsebojni pomoči in sodelovanju med upravnimi organi[12]. Uradniki Europola lahko v skladu s členom 5(1)(b) in dogovorom iz odstavka 3 ter skladno z zakonodajo države članice, v kateri deluje skupna preiskovalna enota, pomagajo pri vseh dejavnostih in v skladu z odstavkom 5 pri izmenjavi informacij z vsemi člani skupne preiskovalne enote. V tem okviru lahko tudi predlagajo, da nacionalni člani skupne preiskovalne enote sprejmejo posebne prisilne ukrepe.

2. V primerih, ko se vzpostavi skupna preiskovalna enota za obravnavanje primerov ponarejanja valute eura, se lahko uradnika Europola imenuje za usmerjanje preiskave, ki je pod neposredno odgovornostjo vodje enote. Če imata tako imenovani uradnik Europola in vodja enote različno mnenje, prevlada mnenje slednjega.

3. Upravno izvajanje sodelovanja uradnikov Europola v skupni preiskovalni enoti je določeno v dogovoru med direktorjem Europola in pristojnimi organi držav članic, ki sodelujejo v skupni preiskovalni enoti, skupaj z nacionalnimi enotami. Pravila, ki urejajo takšne dogovore, določi upravni odbor.

4. Uradniki Europola svoje naloge opravljajo pod vodstvom vodje enote ob upoštevanju pogojev, določenih v dogovoru iz odstavka 3.

5. Uradniki Europola se lahko neposredno povežejo s člani skupne preiskovalne enote ter članom in sekundarnim članom skupne preiskovalne enote zagotovijo informacije v skladu s tem sklepom ob upoštevanju pogojev, določenih v dogovoru iz odstavka 3.

6. Med delovanjem skupne preiskovalne enote se uradniki Europola, kar zadeva kazniva dejanja, ki so bila storjena proti njim ali ki so jih storili sami, obravnavajo po nacionalni zakonodaji države članice, v kateri deluje enota, in se uporablja za osebe s primerljivimi funkcijami.

Člen 7 Zahteve Europola za začetek preiskovanja kaznivih dejanj

1. Države članice vse zahteve Europola za začetek, vodenje ali usklajevanje preiskav obravnavajo v posebnih primerih in takšne zahteve ustrezno upoštevajo. Europol obvestijo, ali se bo zahtevana preiskava začela.

2. Če se pristojni organi zadevnih držav članic odločijo, da ne bodo ugodili zahtevi Europola, morajo o svoji odločitvi in razlogih za to obvestiti Europol, razen če ne morejo navesti razlogov, ker bi:

(a) v primeru, da bi to storili, škodilo osnovnim interesom državne varnosti; ali

(b) v primeru, da bi to storili, ogrozilo uspeh preiskav, ki se izvajajo, ali varnost posameznikov.

3. Odgovore na zahteve Europola za začetek, vodenje ali usklajevanje preiskav v posebnih primerih ter obveščanje Europola o rezultatih preiskav pristojni organi držav članic Europolu posredujejo v skladu s pravili, določenimi v tem sklepu in ustrezni nacionalni zakonodaji.

Člen 8 Nacionalne enote

1. Vsaka država članica ustanovi ali določi nacionalno enoto, ki izvaja naloge, navedene v tem členu. Vsaka država članica imenuje enega uradnika za vodjo nacionalne enote.

2. Nacionalna enota je organ za zvezo med Europolom in pristojnimi nacionalnimi organi. Vendar države članice lahko omogočijo neposredne stike med imenovanimi pristojnimi organi in Europolom v skladu s pogoji, ki jih določi zadevna država članica, ki lahko vključujejo predčasno vključitev nacionalne enote.

3. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev sposobnosti nacionalnih enot, da lahko opravljajo svoje naloge, in zlasti, da imajo dostop do ustreznih nacionalnih podatkov.

4. Nacionalne enote:

(a) Europolu na svojo lastno pobudo posredujejo potrebne informacije in obveščevalne podatke za opravljanje njegovih nalog;

(b) odgovorijo na zahteve Europola po informacijah, obveščevalnih podatkih in svetovanju;

(c) posodabljajo informacije in obveščevalne podatke;

(d) ocenjujejo informacije in obveščevalne podatke v skladu z nacionalno zakonodajo za pristojne organe in jim ta material posredujejo;

(e) Europolu izdajo zahteve glede svetovanja, informacij, obveščevalnih podatkov in analiz;

(f) Europolu posredujejo informacije za shranjevanje v njegovih podatkovnih bazah;

(g) zagotavljajo skladnost z zakonodajo pri vsaki izmenjavi informacij med njimi in Europolom.

5. Brez poseganja v izpolnjevanje obveznosti, ki jo imajo države članice glede vzdrževanja javnega reda in miru ter zagotavljanja notranje varnosti, nacionalna enota v določenem primeru ni dolžna zagotoviti informacij in obveščevalnih podatkov, če bi to pomenilo:

(a) ogrožanje uspeha tekoče preiskave ali varnosti posameznikov;

(b) razkritje informacij o organizacijah ali posebnih obveščevalnih dejavnostih na področju državne varnosti.

6. Stroške, ki jih ustvarijo nacionalne enote pri komunikaciji z Europolom, nosijo države članice in se, razen stroškov vzpostavitve zveze, Europolu ne zaračunajo.

7. Vodje nacionalnih enot se redno sestajajo in pomagajo Europolu tako, da mu svetujejo na lastno pobudo ali na zahtevo direktorja oziroma upravnega odbora.

Člen 9 Uradniki za zvezo

1. Vsaka nacionalna enota napoti v Europol najmanj enega uradnika za zvezo. Razen če ni s posebnimi določbami tega sklepa predvideno drugače, uradniki za zvezo delujejo v okviru nacionalne zakonodaje države članice pošiljateljice.

2. Brez poseganja v člen 8(4) in (5) uradniki za zvezo:

(a) Europolu zagotavljajo informacije iz nacionalne enote pošiljateljice;

(b) nacionalni enoti pošiljateljici pošiljajo informacije iz Europola;

(c) sodelujejo z uradniki Europola tako, da zagotavljajo informacije in svetovanje, ter

(d) izmenjujejo informacije iz njihovih nacionalnih enot z uradniki za zvezo drugih držav članic.

Dvostranska izmenjava, predvidena v točki (d) prvega pododstavka, lahko zajema tudi kazniva dejanja izven pristojnosti Europola, če to dovoljuje nacionalna zakonodaja.

3. Člen 34 se smiselno nanaša na dejavnost uradnikov za zvezo.

4. Pravice in obveznosti uradnikov za zvezo v zvezi z Europolom določi upravni odbor.

5. Uradniki za zvezo uživajo privilegije in imunitete, ki so potrebne za opravljanje njihovih nalog v skladu s členom 50(4).

6. Europol zagotavlja, da so uradniki za zvezo v celoti obveščeni in povezani z vsemi njihovimi dejavnostmi, če so združljive z njihovimi nalogami.

7. Europol državam članicam za dejavnosti njihovih uradnikov za zvezo brezplačno priskrbi vse potrebne prostore v stavbi Europola. Vse druge stroške, ki nastanejo v povezavi s pošiljanjem uradnikov za zvezo, nosi država članica pošiljateljica, vključno s stroški opreme za uradnike za zvezo, v kolikor upravni odbor pri pripravi proračuna Europola v posebnih primerih ne predlaga drugače.

POGLAVJE II – SISTEMI ZA OBDELAVO PODATKOV

Člen 10Obdelava podatkov

1. Europol, če je to potrebno za doseganje njegovih ciljev, informacije in obveščevalne podatke, vključno z osebnimi podatki, obdela v skladu s tem sklepom. Europol vzpostavi in vzdržuje Europolov informacijski sistem iz člena 11 in delovne datoteke za analizo iz člena 14.

2. Europol lahko obdeluje podatke za določitev, ali so takšni podatki ustrezni za te naloge in se lahko vključijo v enega od teh informacijskih sistemov.

3. Kadar koli namerava Europol vzpostaviti sistem za obdelavo podatkov, ki ni Europolov informacijski sistem iz člena 11 ali ki niso delovne datoteke za analizo iz člena 14, Svet s kvalificirano večino in po posvetovanju z Evropskim parlamentom določi pogoje, pod katerimi to lahko Europol stori. Takšni pogoji zlasti zadevajo dostop in uporabo podatkov ter roke za shranjevanje in brisanje podatkov ob upoštevanju načel iz člena 26.

4. Glede pogojev, določenih v skladu z odstavkom 3, upravni odbor na predlog direktorja odloči o vzpostavitvi sistemov za obdelavo podatkov v skladu z navedenim odstavkom. Pred sprejetjem odločitve se upravni odbor posvetuje s skupnim nadzornim organom iz člena 33.

5. Europol sprejme vse ukrepe, da s pomočjo naslednjih najboljših praks in uporabo odprtih standardov zagotovi interoperabilnost svojih sistemov za obdelavo podatkov s sistemi za obdelavo podatkov v državah članicah ter zlasti s sistemi za obdelavo podatkov, ki jih uporabljajo povezani organi Skupnosti in Unije, s katerimi lahko Europol vzpostavi odnose v skladu s členom 22.

Člen 11 Europolov informacijski sistem

1. Europol vzdržuje Europolov informacijski sistem. Europolov informacijski sistem je neposredno na vpogled nacionalnim enotam, uradnikom za zvezo, direktorju, namestnikom direktorjev in pooblaščenim uslužbencem Europola.

2. Europol zagotavlja skladnost z določbami tega sklepa, ki urejajo delovanje informacijskega sistema. Odgovoren je za ustrezno delovanje informacijskega sistema v tehničnem in operativnem smislu, zlasti pa sprejema vse potrebne ukrepe, da se zagotovi ustrezno izvajanje ukrepov iz členov 20, 28, 30 in 34 v zvezi z informacijskim sistemom.

3. Nacionalna enota vsake države članice je odgovorna za povezavo z informacijskim sistemom. Zlasti je odgovorna za varnostne ukrepe iz člena 34 glede opreme za obdelavo podatkov, ki je v uporabi na območju zadevne države članice, za pregled, predviden v členu 20, ter, v kolikor je zahtevano v okviru zakonodaje, predpisov, upravnih določb in postopkov navedene države članice, za ustrezno izvajanje tega sklepa v drugih pogledih.

Člen 12 Vsebina Europolovega informacijskega sistema

1. Europolov informacijski sistem se lahko uporablja za obdelavo samo takšnih podatkov, ki so potrebni za opravljanje Europolovih nalog. Vneseni podatki se nanašajo na:

(a) osebe, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne države članice osumljene storitve ali sodelovanja v kaznivem dejanju, za katero je Europol pristojen, ali pravnomočno obsojene zaradi storitve takih dejanj;

(b) osebe, za katere v okviru nacionalne zakonodaje zadevne države članice obstaja utemeljen sum, da bodo storile kaznivo dejanje, za katero je Europol pristojen.

2. Podatki o osebah iz odstavka 1 smejo vsebovati samo naslednje podrobnosti:

(a) priimek, dekliški priimek, imena in vsa druga imena ali privzeta imena;

(b) datum in kraj rojstva;

(c) državljanstvo;

(d) spol; ter

(e) kadar je potrebno, druge značilnosti, ki bi lahko pomagale pri identifikaciji, vključno z vsemi posebnimi stvarnimi fizičnimi značilnostmi, ki jih ni mogoče spreminjati.

3. Poleg podatkov iz odstavka 2 se lahko Europolov informacijski sistem uporablja tudi za obdelavo naslednjih podrobnosti v zvezi z osebami iz odstavka 1:

(a) kazniva dejanja, domnevna kazniva dejanja ter kje in kdaj so bila (domnevno) storjena;

(b) sredstva, ki so bila ali utegnejo biti uporabljena za storitev kaznivih dejanj;

(c) oddelki, ki se ukvarjajo z zadevo, in njihove referenčne številke;

(d) domnevno članstvo v kriminalni združbi;

(e) obsodbe, kadar so povezane s kaznivimi dejanji, za katera je Europol pristojen;

(f) stranka, ki je podatke vnesla.

Te podatke je mogoče vključiti tudi, ko se še ne nanašajo na nobeno osebo. Kadar Europol vnese podatke sam in hkrati posreduje referenčno številko zadeve, navede tudi vir podatkov.

4. Dodatne informacije, ki jih hrani Europol ali nacionalne enote v zvezi z osebami iz odstavka 1, se lahko na njuno zahtevo sporočijo kateri koli nacionalni enoti ali Europolu. Nacionalne enote to opravijo v skladu s svojo nacionalno zakonodajo.

5. Če so postopki proti zadevni osebi opuščeni ali če je ta oseba oproščena obtožbe, se podatki v zvezi z zadevo, o kateri je bila sprejeta odločitev, izbrišejo.

Člen 13 Dostop do informacijskega sistema

1. Pravico do neposrednega vnosa podatkov v Europolov informacijski sistem in do dostopa do njih v sistemu imajo nacionalne enote, uradniki za zvezo, direktor, namestniki direktorja ter pooblaščeni uslužbenci Europola. Europol ima lahko dostop do podatkov, kadar je to potrebno za opravljanje njegovih nalog v zvezi z določenim primerom. Dostop nacionalnih enot in uradnikov za zvezo se izvrši v skladu z zakonodajo, predpisi, upravnimi določbami in postopki stranke, ki do podatkov dostopa, ob upoštevanju vseh dodatnih določb iz tega sklepa.

2. Samo stranka, ki je podatke vnesla, lahko te podatke spreminja, popravlja ali briše. Kadar druga stranka upravičeno meni, da so podatki iz člena 12(2) nepravilni, ali kadar jih želi dopolniti, o tem takoj obvesti stranko, ki je podatke vnesla. Stranka, ki je podatke vnesla, nemudoma prouči takšno obvestilo in podatke po potrebi takoj spremeni, dopolni, popravi ali izbriše.

3. Kadar sistem vsebuje podatke iz člena 12(3) v zvezi z določeno osebo, lahko katera koli stranka vnese dodatne podatke iz tega odstavka. Kadar med vnesenimi podatki obstajajo očitne razlike, se zadevne stranke posvetujejo med seboj in sklenejo dogovor.

4. Kadar namerava stranka v celoti izbrisati podatke iz člena 12(2), ki veljajo za določeno osebo, in kadar shranjeni podatki iz člena 12(3) veljajo za isto osebo, vnesle pa so jih druge stranke, se odgovornost glede zakonodaje o varstvu podatkov ter pravica spreminjanja, dopolnjevanja, popravljanja in brisanja teh podatkov v skladu s členom 12(2) prenese na stranko, ki je naslednja vnesla podatke iz člena 12(3) o navedeni osebi. Stranka, ki namerava podatke izbrisati, o svojem namenu obvesti stranko, na katero je bila prenesena odgovornost glede varstva podatkov.

5. Odgovornost glede dopustnosti dostopa do informacijskega sistema, vnosa vanj ali sprememb v informacijskem sistemu nosi stranka, ki do podatkov dostopa, jih vnaša ali spreminja. Navedena stranka mora biti prepoznavna. Sporočanje informacij med nacionalnimi enotami in pristojnimi organi držav članic je urejeno z nacionalno zakonodajo.

6. Poleg nacionalnih enot in oseb iz odstavka 1 lahko pristojni organi, ki so jih v ta namen imenovale države članice, naročijo poizvedbo Europolovega informacijskega sistema, ki bo v skladu z njihovo zakonodajo, predpisi, upravnimi določbami in postopki, ob upoštevanju vseh dodatnih določb iz tega sklepa. Vendar bo rezultat poizvedbe navajal le to, ali so zahtevani podatki na voljo v Europolovem informacijskem sistemu. Nadaljnje informacije se lahko potem pridobijo prek nacionalne enote.

7. Podatki v zvezi s pristojnimi organi, imenovanimi v skladu z odstavkom 6, vključno z naknadnimi spremembami, se posredujejo Generalnemu sekretariatu Sveta, ki podatke objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 14 Delovne datoteke za analizo

1. Europol lahko, kadar je to potrebno za doseganje njegovih ciljev, v delovnih datotekah za analize hrani, spreminja in uporablja podatke o kaznivih dejanjih, in tudi podatke o povezanih kaznivih dejanjih iz člena 4(3), za katera je Europol pristojen. Takšne delovne datoteke za analizo lahko vsebujejo podatke o naslednjih kategorijah oseb:

(a) osebe, navedene v členu 12(1);

(b) osebe, ki bi lahko bile poklicane, da pričajo pri preiskavah v zvezi z obravnavanimi kaznivimi dejanji ali pri nadaljnjih kazenskih postopkih;

(c) osebe, ki so bile žrtve enega izmed obravnavanih kaznivih dejanj ali v zvezi s katerimi na podlagi nekaterih dejstev obstaja utemeljen sum, da lahko postanejo žrtve takšnega kaznivega dejanja;

(d) kontaktne osebe in spremljevalci; ter

(e) osebe, ki lahko zagotovijo informacije o obravnavanih kaznivih dejanjih.

Zbiranje, hramba, obdelava podatkov, navedenih v členu 6(1) Okvirnega sklepa Sveta 2007/XX/PNZ o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ni dovoljeno, razen če je za namene zadevne datoteke nujno potrebno in razen če takšni podatki dopolnjujejo druge osebne podatke, ki so že vneseni v navedeno datoteko. Prepovedano je izbrati določeno skupino ljudi izključno na podlagi podatkov, navedenih v členu 6(1) Okvirnega sklepa Sveta 2007/XX/PNZ o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, s čimer bi se kršila prej navedena pravila glede namena.

Svet s kvalificirano večino in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme izvedbena pravila za delovne datoteke za analizo, ki vsebujejo dodatne podrobnosti, zlasti glede kategorij osebnih podatkov iz tega člena ter določbe o varnosti zadevnih podatkov in notranjem nadzoru njihove uporabe.

2. Delovne datoteke za analizo se odprejo za namene analize, kar pomeni zbiranje, obdelavo ali uporabo podatkov, da se olajšajo kriminalistične preiskave. Vsak analitični projekt je povod za ustanovitev analitične skupine, v kateri tesno sodelujejo naslednji udeleženci:

(a) analitiki in drugimi uradniki Europola, ki jih imenuje direktor Europola;

(b) uradniki za zvezo in/ali strokovnjaki iz držav članic, ki prispevajo informacije ali za katere velja analiza v smislu odstavka 4.

Za vnos podatkov v zadevno datoteko in za njihovo spreminjanje so pooblaščeni izključno analitiki. Vsi udeleženci imajo lahko dostop do podatkov v datoteki.

3. Nacionalne enote na zahtevo Europola ali na svojo lastno pobudo v okviru člena 8(5) Europolu posredujejo vse informacije, ki bi jih le-ta lahko potreboval za zadevne delovne datoteke za analizo. Podatki iz nacionalnih enot lahko, odvisno od stopnje občutljivosti podatkov, do analitičnih skupin prispejo neposredno in z vsemi ustreznimi sredstvi, bodisi preko uradnikov za zvezo ali ne. Europol nacionalnim enotam sporoči, katero obliko podatkov, ki jih je treba posredovati, želi imeti.

4. Če je analiza splošnega in strateškega tipa, so vse države članice z vsemi njenimi ugotovitvami povezane preko uradnikov za zvezo in/ali strokovnjakov, zlasti na podlagi poročil, ki jih sestavi Europol.

Če analiza obravnava posebne primere, ki ne veljajo za vse države članice, in ima neposreden operativni cilj, so v njej udeleženi predstavniki naslednjih držav članic:

(a) držav članic, ki so bile vir informacij, na podlagi katerih je prišlo do odločitve o odprtju delovne datoteke za analizo, ali držav članic, za katere navedene informacije veljajo neposredno, ter držav članic, ki jih je analitična skupina naknadno povabila k sodelovanju v analizi, ker so tudi one postale vpletene;

(b) držav članic, ki iz indeksnega sistema iz člena 15 razberejo, da morajo biti obveščene, in uveljavijo to potrebo pod pogoji iz odstavka 5.

5. Pooblaščeni uradniki za zvezo se lahko sklicujejo na potrebo po obveščanju. Vsaka država članica imenuje in pooblasti omejeno število takšnih uradnikov za zvezo. Njihov seznam pošlje upravnemu odboru.

Uradnik za zvezo se na potrebo po obveščanju sklicuje v skladu z odstavkom 4 v obliki pisno utemeljene izjave, ki jo odobri organ, kateremu je podrejen v svoji državi članici, in ki jo pošlje vsem udeležencem analize. S tem se avtomatično udeleži analize, ki je v teku.

Če analitična skupina temu ugovarja, se avtomatična udeležba odloži do zaključka spravnega postopka, ki zajema tri stopnje:

(a) udeleženci analize si prizadevajo doseči dogovor z uradnikom za zvezo, ki se sklicuje na potrebo po obveščanju; za to imajo največ osem dni časa;

(b) če ni dosežen noben dogovor, se vodje zadevnih nacionalnih enot in Direktorata Europola sestanejo v treh dneh in poskušajo doseči dogovor;

(c) če se nesoglasje ne reši, se predstavniki zadevnih strank v upravnem odboru sestanejo v osmih dneh. Če se zadevna država članica ne odpove potrebi po obveščanju, se odločitev o udeležbi navedene države članice sprejme s soglasjem.

6. Država članica, ki Europolu sporoči podatek, sama presodi glede stopnje njegove občutljivosti in njegovih sprememb ter ima pravico določiti pogoje ravnanja s podatki. Odločitev o vsakem širjenju ali operativni uporabi sporočenih podatkov sprejme država članica, ki je Europolu podatke sporočila. Če ni mogoče opredeliti, katere države članice so Europolu sporočile podatke, odločitev o vsakem širjenju ali operativni uporabi sprejmejo udeleženci analize. Država članica ali pridruženi strokovnjak, ki se pridruži analizi v teku, zlasti ne sme širiti ali uporabiti podatkov brez predhodnega dogovora držav članic, na katere se to nanaša že od samega začetka.

7. Z odstopanjem od odstavka 6 se v teh primerih, za katere Europol meni, da se v času vključitve podatkov v delovno datoteko za analizo ti podatki nanašajo na osebo ali predmet, o kateri ali o katerem so podatki, ki jih je predložila druga država članica ali tretja stranka, že vključeni v datoteko, zadevne države članice ali tretje stranke takoj obvesti o tej povezavi v skladu s členom 17.

8. Europol lahko povabi strokovnjake tretjih držav v smislu členov 22 ali 23, da se pridružijo dejavnostim analitične skupine, kadar:

(a) med Europolom in tretjo stranko velja sporazum, ki vsebuje ustrezne določbe o izmenjavi informacij, vključno s prenosom osebnih podatkov, ter o zaupnosti izmenjanih informacij;

(b) je pridružitev strokovnjakov tretje stranke v interesu držav članic;

(c) se analiza neposredno nanaša na tretjo stranko; ter

(d) se vsi udeleženci strinjajo o pridružitvi strokovnjakov tretje stranke k dejavnostim analitične skupine.

Če analitični projekt zadeva goljufijo ali katere koli druge nezakonite dejavnosti, ki škodujejo finančnim interesom Evropskih skupnosti, Europol povabi k sodelovanju v analitični skupini strokovnjake Evropskega urada za boj proti goljufijam.

Pridružitev strokovnjakov tretje stranke k dejavnostim analitične skupine se obravnava v dogovoru med Europolom in tretjo stranko. Pravila, ki urejajo takšne dogovore, določi upravni odbor.

Podrobnosti dogovorov med Europolom in tretjimi strankami se pošljejo skupnemu nadzornemu organu iz člena 33, ki lahko vse po njegovem mnenju potrebne pripombe pošlje upravnemu odboru.

Člen 15Indeksni sistem

1. Europol vzpostavi indeksni sistem za podatke, shranjene v delovnih datotekah za analizo.

2. Direktor, namestniki direktorjev, pooblaščeni uslužbenci Europola ter uradniki za zvezo in pooblaščeni uslužbenci nacionalnih enot imajo pravico do dostopa v indeksni sistem. Indeksni sistem je takšen, da je osebi, ki ga uporablja, iz uporabljenih podatkov razumljivo, ali delovna datoteka za analizo vsebuje podatke, ki so v interesu za opravljanje nalog osebe, ki uporablja indeksni sistem.

3. Dostop do indeksnega sistema se uredi tako, da je mogoče ugotoviti, ali je neka informacija shranjena v delovni datoteki za analizo ali ne, ni pa mogoče določiti povezav ali priti do nadaljnjih ugotovitev glede vsebine datoteke.

4. Podrobne postopke za oblikovanje indeksnega sistema opredeli upravni odbor po prejetju mnenja skupnega nadzornega organa.

Člen 16 Odredba o odprtju delovne datoteke za analizo

1. V odredbi o odprtju datoteke Europol za vsako delovno datoteko za analizo navede:

(a) ime datoteke;

(b) namen datoteke;

(c) skupine oseb, o katerih so podatki shranjeni;

(d) značaj podatkov, ki jih je treba shraniti, in vse podatke, navedene v členu 6(1) Okvirnega sklepa Sveta 2007/XX/PNZ o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, ki so nujno potrebni;

(e) splošni okvir, ki je podlaga za odločitev o odprtju datoteke;

(f) udeležence v analitični skupini v času odprtja datoteke;

(g) pogoje za sporočanje osebnih podatkov, shranjenih v datoteki, prejemnike in vrste postopkov;

(h) roke za proučitev podatkov in čas shranjevanja;

(i) metodo za pisanje zapisnika.

2. Direktor Europola takoj obvesti upravni odbor in skupni nadzorni organ iz člena 33 o odredbi o odprtju datoteke in jima pošlje zapisnik. Skupni nadzorni organ lahko vse po njegovem mnenju potrebne pripombe naslovi na upravni odbor. Direktor Europola lahko od skupnega nadzornega organa zahteva, da to stori v določenem časovnem obdobju.

3. Upravni odbor lahko direktorju Europola kadar koli da navodila glede spremembe odredbe o odprtju ali zapre delovno datoteko za analizo. Upravni odbor odloči, kdaj začnejo veljati vse spremembe ali zaprtje.

4. Delovna datoteka za analizo se zadrži za največ tri leta. Europol pred iztekom veljavnosti triletnega obdobja preveri potrebo po nadaljnji uporabi datoteke. Kadar je nujno potrebno za namen datoteke, lahko direktor Europola odredi nadaljnjo uporabo datoteke za novo obdobje treh let. Direktor Europola takoj obvesti upravni odbor in skupni nadzorni organ iz člena 33 o elementih v datoteki, ki utemeljujejo nujno potrebo po njeni nadaljnji uporabi. Skupni nadzorni organ lahko vse po njegovem mnenju potrebne pripombe naslovi na upravni odbor. Direktor Europola lahko od skupnega nadzornega organa zahteva, da to stori v določenem časovnem obdobju. Uporablja se odstavek 3.

POGLAVJE III – SKUPNE DOLOČBE O OBDELAVI INFORMACIJ

Člen 17Dolžnost uradnega obveščanja

Brez poseganja v člen 14(6) in (7) Europol takoj obvesti nacionalne enote in njihove uradnike za zvezo, če nacionalne enote tako zahtevajo, o vseh informacijah v zvezi z njihovo državo članico in prepoznanimi povezavami med kaznivimi dejanji, za katera je Europol pristojen. Sporočijo se lahko tudi informacije in obveščevalni podatki o drugih hujših kaznivih dejanjih, s katerimi se Europol seznani med opravljanjem svojih dolžnosti.

Člen 18Določbe o nadzoru dostopov

Europol vzpostavi primerne kontrolne mehanizme, da se omogoči preverjanje zakonitosti dostopov iz avtomatiziranih podatkovnih zbirk, ki se uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov.

Tako zbrane podatke se lahko uporablja le za namene Europola in nadzornih organov iz členov 32 in 33 in se izbrišejo po osemnajstih mesecih, razen če so še potrebni za nadzor, ki je v teku. O podrobnostih takšnih kontrolnih mehanizmov odloči upravni odbor po posvetovanju s skupnim nadzornim organom.

Člen 19Pravila o uporabi podatkov

1. Osebni podatki iz katere koli datoteke Europola za obdelavo podatkov prenesejo ali uporabljajo le pristojni organi držav članic v namen preprečitve ali boja proti kriminalu, za katerega je Europol pristojen, ter boj proti drugim hujšim oblikam kriminala. Europol uporablja podatke samo za opravljanje svojih nalog.

2. Če, v primeru določenih podatkov, država članica ali tretja stranka, ki podatke sporoča, določi posebne omejitve za uporabo teh podatkov v navedeni državi članici ali s strani tretje stranke, se mora po teh omejitvah ravnati tudi uporabnik podatkov, razen v posebnem primeru, kadar nacionalna zakonodaja določa, da omejitve za uporabo ne veljajo za sodne organe, zakonodajne organe ali kateri koli drug neodvisen organ, ki je ustanovljen na podlagi zakonodaje in odgovoren za nadziranje nacionalnih pristojnih organov. V takšnih primerih se podatki uporabljajo le po predhodnem posvetovanju z državo članico, ki podatke sporoča ter katere interesi in mnenja se, kolikor je to mogoče, upoštevajo.

3. Uporaba podatkov za druge namene ali s strani drugih organov, ki niso nacionalni pristojni organi, je mogoča le po predhodnem posvetovanju z državo članico, ki je podatke posredovala, v kolikor to dovoljuje nacionalna zakonodaja navedene države članice.

Člen 20 Roki za shranjevanje in brisanje podatkovnih zbirk

1. Podatke v podatkovnih zbirkah Europol hrani le toliko časa, kolikor je to potrebno za opravljanje njegovih nalog. Potreba po nadaljnjem shranjevanju se preveri najpozneje v treh letih po vnosu podatkov. Pregled podatkov, shranjenih v informacijskem sistemu, in njihovo brisanje opravi enota, ki je podatke vnesla. Pregled podatkov, shranjenih v drugih podatkovnih zbirkah Europola, in njihovo brisanje opravi Europol. Europol tri mesece vnaprej avtomatično obvesti države članice o izteku roka za pregled shranjevanja podatkov.

2. Med pregledom se enote, navedene v tretjem stavku odstavka 1, lahko odločijo za nadaljnje shranjevanje podatkov do naslednjega pregleda, če je to še potrebno za opravljanje nalog Europola. Če o nadaljnjem shranjevanju podatkov ni bila sprejeta nobena odločitev, se ti podatki avtomatično izbrišejo.

3. Kadar država članica iz svojih nacionalnih podatkovnih zbirk izbriše podatke, sporočene Europolu, ki so shranjeni v drugih podatkovnih zbirkah Europola, o tem obvesti Europol. Europol v takšnih primerih podatke izbriše, razen če za te obstaja nadaljnji interes na podlagi obveščevalnih podatkov, ki so obsežnejši od tistih, ki jih ima država članica, ki je podatke sporočila. Europol zadevno državo članico obvesti o nadaljnjem shranjevanju takšnih podatkov.

4. Brisanje podatkov se ne izvrši, če bi to škodovalo interesom osebe, na katero se podatki nanašajo in ki zahteva zaščito. V takšnih primerih se podatki uporabljajo le s privolitvijo osebe, na katero se podatki nanašajo.

Člen 21 Dostop do nacionalnih in mednarodnih podatkovnih zbirk

Če je Europol na podlagi pravnih instrumentov Evropske unije, mednarodnih ali nacionalnih pravnih instrumentov upravičen do pridobitve računalniškega dostopa do podatkov iz drugih informacijskih sistemov, ki so bodisi nacionalnega ali mednarodnega značaja, ima lahko Europol na ta način dostop do osebnih podatkov, kadar je to potrebno za opravljanje njegovih nalog. Dostop Europola do teh podatkov in njihovo uporabo s strani Europola urejajo veljavne določbe takšnih pravnih instrumentov Unije, mednarodnih ali nacionalnih pravnih instrumentov, v kolikor zagotavljajo strožja pravila od tega sklepa. Europol takšnih podatkov, ki so v nasprotju s tem sklepom, ne sme uporabljati.

POGLAVJE IV – ODNOSI S PARTNERJI

Člen 22Odnosi z drugimi povezanimi organi in agencijami Skupnosti ali Unije

1. Če je to pomembno za opravljanje njegovih nalog, lahko Europol vzpostavi in vzdržuje medsebojne odnose z organi in agencijami, ki so jih ustanovile ali so bile ustanovljene na podlagi Pogodb o ustanovitvi Evropskih skupnosti in Pogodbe o Evropski uniji. Takšni odnosi se lahko oblikujejo z delovnimi dogovori v skladu z odstavkom 2.

Europol zlasti vzpostavi in vzdržuje tesno sodelovanje z naslednjimi institucijami, organi, agencijami in uradi, kadar je to v posameznih primerih potrebno za namene preprečevanja ali boja proti kaznivim dejanjem, za katera je Europol pristojen:

(a) Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex);

(b) Evropska centralna banka;

(c) Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (ECSDO);

(d) Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

Osebni podatki so obdelani samo, če je to potrebno za zakonito opravljanje nalog, ki sodijo v pristojnost prejemnika.

2. Europol lahko sklene delovne dogovore z institucijami, organi, agencijami in uradi iz odstavka 1. Takšni delovni dogovori se lahko nanašajo na izmenjavo operativnih, strateških in tehničnih informacij, vključno z osebnimi podatki, ter na usklajevanje dejavnosti, zagotavljajo pa lahko:

(a) redno posvetovanje, zlasti o delovnih programih in strategijah in glede na njihovo dopolnjevanje, ter o vseh zadevah skupnega interesa;

(b) usklajevanje in sodelovanje v zvezi z dejavnostmi, vključno s preiskovalnimi in operativnimi dejanji;

(c) pogoje, pod katerimi lahko drugi organ ali agencija sodeluje pri zbiranju, shranjevanju, obdelavi, analizi in izmenjavi informacij ter obveščevalnih podatkov, vključno z udeležbo ali podporo delovnih datotek za analizo, ali sprejemanju podatkov in rezultatov, ki izhajajo iz takšnih datotek.

3. Brez poseganja v odstavka 1 in 2 lahko Europol z uradom OLAF neposredno izmenjuje informacije, in tudi osebne podatke, na enak način kot pristojni organi v državah članicah v skladu s členom 7(2) drugega protokola h Konvenciji o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti[13].

4. Europol vzpostavi in vzdržuje tesno sodelovanje z Eurojustom, da se poveča njuna vzajemna učinkovitost pri boju proti hujšim oblikam mednarodnega kriminala, ki sodi v njuno pristojnost, in ob upoštevanju potrebe po tem, da bi se izognili podvajanju dela. Europol zlasti, kadar vloži zahtevo za začetek preiskovanja kaznivih dejanj, o tem obvesti Eurojust.

5. Europol vzpostavi in vzdržuje tesno sodelovanje z Evropsko policijsko akademijo (CEPOL). Cilj sodelovanja s CEPOL je medsebojno posvetovanje in pomoč na področju usposabljanja, podpora za organizacijo tečajev ali drugih produktov usposabljanja, izvajanje skupnih dejavnosti usposabljanja, vzajemna udeležba ustreznega osebja na tečajih, ki jih organizira druga stranka, in izmenjava neosebnih informacij.

Člen 23 Odnosi s tretjimi organi

1. Če se to zahteva za opravljanje njegovih nalog, lahko Europol vzpostavi in vzdržuje tudi medsebojne odnose s tretjimi organi, odgovornimi za preprečevanje ali boj proti kriminalu, kot so:

(a) javni organi tretjih držav;

(b) mednarodne organizacije in njihovi podrejeni organi javnega prava;

(c) drugi organi javnega prava, ki temeljijo na sporazumu med dvema ali več državami; ter

(d) Mednarodna organizacija kriminalistične policije (Interpol).

2. Svet s kvalificirano večino in po posvetovanju z Evropskim parlamentom določi seznam tretjih organov iz odstavka 1(a), (b) in (c), s katerimi lahko Europol vzpostavi medsebojne odnose.

3. Europol lahko sklene upravne dogovore s tretjimi organi iz odstavkov 1 in 2, če se to zahteva za opravljanje njegovih nalog. Takšni dogovori urejajo zlasti izmenjavo strateških neosebnih podatkov. Osebni podatki se prenesejo samo v skladu s členom 24.

Člen 24 Sporočanje osebnih podatkov tretjim organom

1. Europol lahko pod pogoji iz odstavka 4 sporoči osebne podatke, ki jih hrani, tretjim organom iz člena 23(1), kadar:

(a) je to v posameznih primerih potrebno za namene preprečevanja ali boja proti kaznivim dejanjem, za katera je Europol pristojen;

(b) je Unija sklenila mednarodni sporazum s tretjo državo, mednarodno organizacijo ali zadevnim tretjim organom, ki dovoljuje sporočanje takšnih podatkov na podlagi ocene obstoja ustrezne ravni varstva podatkov, ki jo navedeni organ zagotavlja.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko Europol osebne podatke, ki jih hrani, sporoči tretjim organom iz člena 23(1) pod pogoji, določenimi v odstavku 4, kadar direktor Europola meni, da je prenos podatkov nujno potreben zaradi zaščite osnovnih interesov zadevnih držav članic v okviru ciljev Europola ali preprečitve neposredne nevarnosti, povezane s kriminalom ali terorističnimi kaznivimi dejanji. Direktor Europola v vseh okoliščinah upošteva raven varstva podatkov, ki velja za zadevni organ, da bi bila ta raven varstva podatkov uravnotežena s temi interesi.

3. Pred sporočanjem osebnih podatkov pri uporabi odstavka 2 ustreznost ravni varstva podatkov, ki jo nudijo tretji organi, oceni direktor ob upoštevanju vseh okoliščin, ki igrajo vlogo pri sporočanju osebnih podatkov, zlasti:

(a) značaj podatkov;

(b) namen podatkov;

(c) trajanje predvidene obdelave;

(d) splošne ali posebne določbe o varstvu podatkov, ki jih uporablja tretji organ;

(e) v kolikšni meri se tretji organ strinja s posebnimi pogoji v zvezi s podatki, ki jih zahteva Europol.

4. Če zadevne osebne podatke Europolu sporoči država članica, jih Europol sporoči tretjim organom le s soglasjem države članice. Država članica lahko za takšno sporočanje da svoje soglasje že vnaprej, v splošnem smislu ali pod posebnimi pogoji. To soglasje se lahko kadar koli umakne.

Če podatkov ni sporočila država članica, se Europol prepriča, da sporočanje navedenih podatkov:

(a) ne ovira ustreznega opravljanja nalog, ki so v pristojnosti države članice;

(b) ne ogroža varnosti in javnega reda države članice ali kako drugače škodi njeni splošni blaginji.

5. Europol je odgovoren za zakonitost sporočanja podatkov. Europol vodi evidenco o vsakem sporočanju podatkov iz tega člena in o razlogih za takšno sporočanje. Podatke se odobri le, če se prejemnik zaveže, da bodo podatki uporabljeni le za namen, za katerega so bili sporočeni. To ne velja za sporočanje osebnih podatkov s strani Europola na podlagi zahteve tretjega organa.

Člen 25 Izvedbena pravila, ki urejajo odnose Europola

1. Svet s kvalificirano večino in po posvetovanju z Evropskim parlamentom določi izvedbena pravila, ki urejajo odnose Europola s tretjimi organi iz člena 23(1), vključno s sporočanjem osebnih podatkov s strani Europola takšnim tretjim organom.

2. Upravni odbor določi izvedbena pravila, ki urejajo odnose Europola s povezanimi organi in agencijami Skupnosti in Unije iz člena 22 ter izmenjavo osebnih podatkov med Europolom in takšnimi organi in agencijami. Pred sprejetjem odločitve se upravni odbor posvetuje s skupnim nadzornim organom.

POGLAVJE V – VARSTVO IN VARNOST PODATKOV

Člen 26Standard varstva podatkov

Brez poseganja v posebne določbe tega sklepa Europol uporablja načela Okvirnega sklepa Sveta 2007/XX/PNZ o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, pri zbiranju, obdelavi in uporabi osebnih podatkov. Europol ta načela upošteva pri zbiranju, obdelavi in uporabi osebnih podatkov, ter tudi v zvezi z neavtomatiziranimi podatki, ki se hranijo v obliki podatkovnih zbirk, tj. pri kateri koli strukturirani skupini osebnih podatkov, dostopni v skladu z določenimi merili.

Člen 27Pooblaščenec za varstvo podatkov

1. Europol imenuje pooblaščenca za varstvo podatkov, ki je član osebja. Pooblaščenec za varstvo podatkov je pod neposrednim nadzorom upravnega odbora. Pri opravljanju svojih nalog ne prejema nobenih navodil.

2. Pooblaščenec za varstvo podatkov ima zlasti naslednje naloge:

(a) na neodvisen način zagotavljanje zakonitosti in skladnosti z določbami tega sklepa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, vključno z obdelavo osebnih podatkov v zvezi z osebjem Europola;

(b) zagotavljanje, da je zapis prenosa in prejema osebnih podatkov skladen s tem sklepom;

(c) zagotavljanje, da so osebe, na katere se podatki nanašajo, na njihovo zahtevo obveščene o njihovih pravicah na podlagi tega sklepa;

(d) sodelovanje z osebjem Europola, odgovornim za postopke, usposabljanje in svetovanje o obdelavi podatkov.

3. Pri opravljanju svojih nalog ima pooblaščenec za varstvo podatkov dostop do vseh podatkov, ki jih obdela Europol, in do vseh prostorov Europola.

4. Če pooblaščenec za varstvo podatkov meni, da določbe tega sklepa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov niso izpolnjene, obvesti direktorja.

Če za obdelavo direktor ne zagotovi izpolnjevanja pogojev v razumnem roku, pooblaščenec za varstvo podatkov obvesti upravni odbor, ki potrdi prejem informacije.

Če za obdelavo upravni odbor ne zagotovi izpolnjevanja pogojev v razumnem roku, pooblaščenec za varstvo podatkov zadevo predloži skupnemu nadzornemu organu.

5. Nadaljnja izvedbena pravila v zvezi s pooblaščencem za varstvo podatkov sprejme upravni odbor. Izvedbena pravila se nanašajo predvsem na izbiro in odstavitev ter naloge, dolžnosti in pooblastila pooblaščenca za varstvo podatkov.

Člen 28 Odgovornost v zadevah varstva podatkov

1. Odgovornost za podatke, obdelane v Europolu, zlasti v zvezi z zakonitostjo zbiranja, pošiljanja Europolu in vnosa podatkov, kot tudi v zvezi z njihovo pravilnostjo, posodobljenostjo in preverjanjem rokov za shranjevanje, nosita:

(a) država članica, ki je podatke vnesla ali jih kakor koli drugače sporočila;

(b) Europol, in sicer v zvezi s podatki, ki mu jih sporočijo tretje stranke ali ki so rezultat njegovih analiz.

2. Europol je poleg tega odgovoren za vse podatke, ki jih sam obdela, od trenutka, ko se odloči vključiti takšne podatke v eno od svojih avtomatiziranih ali neavtomatiziranih podatkovnih zbirk. Podatki, poslani Europolu, vendar še nevključeni v eno od podatkovnih zbirk Europola, ostanejo pod pristojnostjo varstva podatkov stranke, ki je podatke poslala. Vendar je Europol odgovoren za zagotovitev, da, dokler takšni podatki niso vključeni v podatkovno zbirko, jih lahko ocenijo le pooblaščeni uradniki Europola z namenom določitve, ali jih lahko obdela Europol, ali pooblaščeni uradniki stranke, ki so podatke posredovali. Če ima Europol po presoji razlog za domnevo, da so posredovani podatki nepravilni ali niso več posodobljeni, obvesti stranko, ki je podatke posredovala.

3. Europol shranjuje podatke tako, da je mogoče ugotoviti, katera država članica ali tretja stranka je podatke poslala, oziroma, ali so podatki rezultat analize, ki jo je opravil Europol.

Člen 29 Pravice osebe, na katero se podatki nanašajo

1. Vsaka oseba ima pravico do dostopa do osebnih podatkov v zvezi z njo, ki jih obdela Europol, ali do preverjanja teh podatkov pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Vsaka oseba, ki želi uveljaviti svoje pravice iz tega člena, lahko v ta namen pristojnemu organu, ki je v ta namen imenovan v navedeni državi članici, pošlje brezplačno zahtevo v državi članici po njeni izbiri. Organ zahtevo nemudoma predloži Europolu in v vsakem primeru v enem mesecu od prejema zahteve.

3. Europol mora zahtevo v celoti razrešiti v treh mesecih po tem, ko jo je prejel v skladu s tem členom ter z zakonodajo in postopki države članice, v kateri je bila zahteva predložena.

4. Dostop do osebnih podatkov se zavrne, če:

(a) bi takšen dostop ogrožal katero od dejavnosti Europola;

(b) bi takšen dostop ogrožal katero koli nacionalno preiskavo, ki ji pomaga Europol;

(c) bi takšen dostop ogrožal pravice in svoboščine tretjih strank.

5. Europol se, preden odloči, ali bo odobril dostop, posvetuje s pristojnimi organi kazenskega pregona zadevnih držav članic. Dostop do podatkov, ki so vneseni v delovne datoteke za analizo, je odvisen od soglasja med Europolom in državami članicami, ki sodelujejo pri analizi, in od soglasja med državo(-ami) članico(-ami), za katero(-e) sporočanje takšnih podatkov neposredno velja. V primeru, da država članica nasprotuje, da bi dala dostop do osebnih podatkov, o svoji zavrnitvi in razlogih za to obvesti Europol.

6. Če ena ali več držav članic ali Europol nasprotujejo pridobitvi dostopa do podatkov za posameznika, Europol obvesti zadevno osebo o opravljenem preverjanju brez navedbe informacij, ki bi lahko razkrile, ali Europol obdeluje kakršne koli osebne podatke v zvezi z njo ali ne.

Člen 30 Popravljanje in brisanje podatkov

1. Vsaka oseba ima pravico zaprositi Europol, da popravi ali izbriše nepravilne podatke, ki se nanašajo nanjo. Če se izkaže bodisi na podlagi uveljavljanja te pravice ali drugače, da so podatki, ki jih hrani Europol in ki so jih Europolu sporočile tretje stranke ali ki so rezultat Europolovih lastnih analiz, nepravilni, ali da njihov vnos ali shranjevanje krši ta sklep, Europol takšne podatke popravi ali izbriše.

2. Če so podatke, ki so nepravilni ali obdelani v nasprotju s tem sklepom, Europolu neposredno poslale države članice, so jih zadevne države članice obvezne popraviti ali izbrisati v sodelovanju z Europolom.

3. Če so bili nepravilni podatki poslani s pomočjo drugega ustreznega sredstva ali če so napake v podatkih, ki so jih posredovale države članice, posledica napak pri pošiljanju, ali so bili preneseni s kršitvijo določb tega sklepa, ali če napake izhajajo iz nepravilnega vnosa, prevzema ali nepravilnega shranjevanja podatkov ali s kršitvijo določb tega sklepa s strani Europola, je Europol zavezan podatke popraviti ali izbrisati v sodelovanju z zadevnimi državami članicami.

4. V zvezi s primeri iz odstavkov 1, 2 in 3 je treba nemudoma obvestiti države članice ali tretje stranke, ki so podatke sprejele. Države članice in tretje stranke prejemnice navedene podatke tudi popravijo ali izbrišejo.

5. Europol prosilca obvesti, da so bili podatki, ki se nanašajo nanj, popravljeni ali izbrisani. Če prosilec z odgovorom Europola ni zadovoljen ali če v roku treh mesecev ne prejme nobenega odgovora, lahko zadevo predloži skupnemu nadzornemu organu.

Člen 31 Pritožbe

1. Europol v svojem odgovoru na zahtevo za preverjanje, za dostop do podatkov ali na zahtevo za popravljanje in brisanje podatkov prosilca obvesti, da se lahko, če z odločitvijo ni zadovoljen, pritoži skupnemu nadzornemu organu. Prosilec lahko zadevo predloži skupnemu nadzornemu organu tudi, če na svojo prošnjo v roku, določenem v členih 29 ali 30, ni prejel nobenega odgovora.

2. Če prosilec vloži pritožbo skupnemu nadzornemu organu, navedeni organ pritožbo prouči.

3. Kadar se pritožba nanaša na dostop do podatkov, ki jih je v Europolov informacijski sistem vnesla država članica, skupni nadzorni organ sprejme odločitev v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, v kateri je bila zahteva vložena. Skupni nadzorni organ se najprej posvetuje z nacionalnim nadzornim organom ali pristojnim sodnim organom v državi članici, ki je podatke posredovala. Oba nacionalna organa opravita potrebne preglede, zlasti da bi ugotovila, ali je bila odločitev o zavrnitvi dostopa sprejeta v skladu z zadevno nacionalno zakonodajo. Če se to potrdi, skupni nadzorni organ v tesnem sodelovanju z nacionalnim nadzornim organom ali pristojnim sodnim organom sprejme odločitev, ki se lahko razširi na zavrnitev sporočanja kakršnih koli informacij.

4. Kadar se pritožba nanaša na dostop do podatkov, ki jih je v Europolov informacijski sistem vnesel Europol, do podatkov, ki so shranjeni v delovnih datotekah za analizo ali v katerih koli drugih sistemih, ki jih je Europol vzpostavil za obdelavo osebnih podatkov na podlagi člena 10, in v primeru vztrajnih nasprotovanj Europola ali države članice, je skupni nadzorni organ sposoben zavrniti takšna nasprotovanja z dvotretjinsko večino svojih članov samo po tem, ko je zaslišal Europol ali zadevno državo članico. Če takšne večine ni, skupni nadzorni organ o zavrnitvi obvesti prosilca, ne da bi navedel informacije, ki bi lahko razkrile obstoj kakršnih koli osebnih podatkov o prosilcu.

5. Kadar se pritožba nanaša na preverjanje podatkov, ki jih je v Europolov informacijski sistem vnesla država članica, skupni nadzorni organ zagotovi, da so potrebni pregledi opravljeni primerno in v tesnem sodelovanju z nacionalnim nadzornim organom države članice, ki je podatke vnesla. Skupni nadzorni organ prosilca obvesti o opravljenem pregledu, ne da bi navedel informacije, ki bi lahko razkrile obstoj kakršnih koli osebnih podatkov o prosilcu.

6. Kadar se pritožba nanaša na preverjanje podatkov, ki jih je v Europolov informacijski sistem vnesel Europol, ali podatkov, ki so shranjeni v delovnih datotekah za analizo, skupni nadzorni organ zagotovi, da Europol opravi vse potrebne preglede. Skupni nadzorni organ prosilca obvesti o opravljenih pregledih, ne da bi navedel informacije, ki bi lahko razkrile obstoj kakršnih koli osebnih podatkov o prosilcu.

Člen 32 Nacionalni nadzorni organ

1. Vsaka država članica določi nacionalni nadzorni organ, da neodvisno in v skladu z njegovo nacionalno zakonodajo spremlja dopustnost vnosa, dostopa in vsakega sporočanja osebnih podatkov Europolu s strani zadevne države članice, ter prouči, ali takšen vnos, dostop ali sporočanje kršijo pravice osebe, na katero se podatki nanašajo. V ta namen ima nadzorni organ v nacionalni enoti ali v prostorih uradnika za zvezo dostop do podatkov, ki jih je v Europolov informacijski sistem ali drugi sistem, ki ga je Europol vzpostavil za obdelavo osebnih podatkov na podlagi člena 10, vnesla država članica v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopki.

Nacionalni nadzorni organi imajo za izvajanje svoje nadzorne funkcije dostop do pisarn in dokumentov njihovih uradnikov za zvezo v Europolu.

Poleg tega nacionalni nadzorni organi v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopki nadzorujejo dejavnosti nacionalnih enot in dejavnosti uradnikov za zvezo, v kolikor so takšne dejavnosti pomembne za varstvo osebnih podatkov. Skupni nadzorni organi obveščajo tudi o vseh ukrepih, sprejetih zoper Europol.

2. Vsaka oseba ima pravico od nacionalnega nadzornega organa zahtevati, da zagotovi zakonitost vnosa ali sporočanja podatkov v zvezi z njo Europolu v kakršni koli obliki ter dostopa do teh podatkov s strani zadevne države članice.

Ta pravica se prouči v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, v kateri je bila zahteva predložena.

Člen 33 Skupni nadzorni organ

1. Ustanovi se neodvisni skupni nadzorni organ, katerega naloga je, da v skladu s tem sklepom opravlja pregled nad dejavnostmi Europola in tako zagotovi, da s shranjevanjem, obdelavo in uporabo podatkov, ki jih ima Europol, niso kršene pravice posameznika. Poleg tega skupni nadzorni organ spremlja dopustnost prenosa podatkov, ki izhajajo iz Europola. Skupni nadzorni organ sestavljata največ dva člana ali predstavnika (ki jima po potrebi pomagata namestnika) vsakega izmed neodvisnih nacionalnih nadzornih organov, ki imata potrebne sposobnosti in ki ju vsaka država članica imenuje za obdobje petih let. Vsaka delegacija ima pravico do enega glasu.

Skupni nadzorni organ imenuje predsednika med svojimi člani.

Pri opravljanju svojih nalog člani skupnega nadzornega organa ne prejemajo navodil drugih organov.

2. Europol skupnemu nadzornemu organu pomaga pri opravljanju njegovih nalog. Pri tem zlasti:

(a) nadzornemu organu posreduje zahtevane informacije, mu omogoča dostop do vseh dokumentov in datotek ter do podatkov, shranjenih v njegovih podatkovnih zbirkah;

(b) nadzornemu organu kadar koli omogoča prost dostop do vseh njegovih prostorov;

(c) izvaja odločitve skupnega nadzornega organa v zvezi s pritožbami.

3. Skupni nadzorni organ je pristojen za proučitev vprašanj o izvajanju in razlagi v zvezi z dejavnostmi Europola glede obdelave in uporabe osebnih podatkov, za proučitev vprašanj o pregledih, ki so jih neodvisno opravili nacionalni nadzorni organi držav članic, ali o uveljavljanju pravice do informacij, ter za pripravo usklajenih predlogov za skupne rešitve obstoječih težav.

4. Vsaka oseba ima pravico od skupnega nadzornega organa zahtevati, da preveri zakonitost in pravilnost načina zbiranja, shranjevanja, obdelave in uporabe njegovih osebnih podatkov s strani Europola.

5. Če skupni nadzorni organ prepozna kakršno koli kršitev določb iz tega sklepa v zvezi s shranjevanjem, obdelavo ali uporabo osebnih podatkov, direktorju Europola pošlje vse pritožbe, za katere meni, da so potrebne, in zahteva odgovor v določenem roku. Direktor o celotnem postopku obvesti upravni odbor. Če ni zadovoljen z odgovorom, ki ga je na njegovo zahtevo dal direktor, skupni nadzorni organ zadevo predloži upravnemu odboru.

6. Za opravljanje svojih nalog ter prispevanje k izboljšanju doslednosti pri uporabi pravil in postopkov za obdelavo podatkov skupni nadzorni organ po potrebi sodeluje z drugimi nadzornimi organi in z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

7. Skupni nadzorni organ v rednih intervalih sestavi poročilo o dejavnostih, ki zajema njegove dejavnosti in dejavnosti nacionalnih nadzornih organov, v kolikor se te nanašajo na Europol. Takšna poročila se posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu. Upravni odbor ima možnost izraziti pripombe, ki jih priloži k poročilom.

Skupni organ odloči, ali bo svoje poročilo o dejavnostih objavil ali ne in, v kolikor se odloči za objavo, kako bo to storil.

8. Skupni nadzorni organ sprejme svoj poslovnik z dvotretjinsko večino in ga predloži v odobritev Svetu. Svet odloča s kvalificirano večino in po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

9. Skupni nadzorni organ ustanovi notranji odbor, ki ga sestavlja po en usposobljen predstavnik iz vsake države članice s pravico do enega glasu. Naloga odbora je proučitev pritožb, predvidenih v členu 31, s pomočjo vseh ustreznih sredstev. Odbor lahko zasliši stranke na njihovo zahtevo, pri čemer jim lahko pomagajo njihovi svetovalci, v kolikor to želijo. Odločitve, sprejete v tem smislu glede vseh strank, so dokončne.

10. Skupni nadzorni organ lahko ustanovi tudi enega ali več drugih odborov.

11. S skupnim nadzornim organom se posvetuje v zvezi s tistim delom proračuna Europola, ki se nanaša nanj. Njegovo mnenje se priloži zadevnemu predlogu proračuna.

12. Skupnemu nadzornemu organu pomaga sekretariat, katerega naloge so opredeljene v poslovniku.

Člen 34 Varnost podatkov

1. Europol sprejme potrebne tehnične in organizacijske ukrepe za zagotovitev izvajanja tega sklepa. Ukrepi se štejejo kot potrebni takrat, kadar je vložen napor sorazmeren s ciljem, ki ga želijo izpolniti glede varnosti.

2. Ob upoštevanju avtomatske obdelave podatkov v Europolu vsaka država članica in Europol izvajata ukrepe, da se:

(a) nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do opreme za obdelavo podatkov, ki se uporablja za obdelavo osebnih podatkov (nadzor dostopa do opreme);

(b) prepreči nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali odstranjevanje nosilcev podatkov (nadzor nosilcev podatkov);

(c) prepreči nepooblaščen vnos podatkov in nepooblaščeno preverjanje, spreminjanje ali brisanje shranjenih osebnih podatkov (nadzor shranjevanja);

(d) prepreči uporaba sistemov za avtomatsko obdelavo podatkov nepooblaščenih oseb, ki uporabljajo opremo za sporočanje podatkov (nadzor uporabnikov);

(e) osebam, ki so pooblaščene za uporabo sistemov za avtomatsko obdelavo podatkov, zagotovi dostop le do tistih podatkov, ki so zajeti v njihovem pooblastilu za dostop (nadzor dostopa do podatkov);

(f) zagotovi, da je mogoče preveriti in ugotoviti, katerim organom je dovoljeno poslati osebne podatke z uporabo opreme za sporočanje podatkov (nadzor sporočanja);

(g) zagotovi, da je mogoče preveriti in ugotoviti, kateri osebni podatki so bili vneseni v sisteme za avtomatsko obdelavo podatkov ter kdaj in kdo je podatke vnesel (nadzor vnosa);

(h) prepreči nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali brisanje osebnih podatkov med prenosom osebnih podatkov ali med pošiljanjem nosilcev podatkov (nadzor pošiljanja):

(i) zagotovi, da je vgrajene sisteme v primeru prekinitve mogoče takoj povrniti (obnovitev);

(j) zagotovi, da funkcije sistema delujejo brezhibno, da se o pojavu napak v funkcijah nemudoma poroča (zanesljivost) in da shranjenih podatkov ni mogoče uničiti z okvaro sistema (celovitost).

POGLAVJE VI - ORGANIZACIJA

Člen 35Organi Europola

Organi Europola so:

(a) upravni odbor;

(b) direktor.

Člen 36Upravni odbor

1. Upravni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in predstavnik Komisije. Vsaka delegacija države članice ima en glas. Delegacija Komisije ima tri glasove, razen za sprejetje proračuna in delovnega programa, pri katerih bo imela šest glasov.

2. Upravnemu odboru predseduje predstavnik države članice, ki predseduje Svetu Evropske unije.

3. Direktor se udeleži sestankov upravnega odbora brez pravice do glasovanja.

4. Člane upravnega odbora in direktorja lahko spremljajo strokovnjaki.

5. Upravni odbor se sestane najmanj dvakrat letno in ne več kot štirikrat vsako leto. Dodatni sestanki se lahko skličejo v nujnih primerih, določiti pa jih mora predsednik.

6. Upravni odbor določi svoj poslovnik.

7. Upravni odbor z dvotretjinsko večino odloči o svojih članih.

8. Upravni odbor:

(a) nadzoruje ustrezno izvajanje dolžnosti direktorja;

(b) sprejema vse odločitve ali izvedbene ukrepe v skladu z določbami tega sklepa;

(c) sprejme izvedbena pravila, ki se uporabljajo za osebje Europola, na predlog direktorja in po soglasju Komisije;

(d) po posvetovanju s Komisijo sprejme finančno uredbo in imenuje računovodjo v skladu z Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002;

(e) po posvetovanju s Komisijo sprejme seznam najmanj treh kandidatov za delovno mesto direktorja, ki ga je treba predložiti Svetu;

(f) je odgovoren za vse druge naloge, ki mu jih dodeli Svet, zlasti v določbah o izvajanju tega sklepa.

9. Upravni odbor vsako leto sprejme:

(a) oceno predloga proračuna in predhodni predlog proračuna, ki ju je treba predložiti Komisiji, vključno s kadrovskim načrtom, ter končni proračun;

(b) delovni program za prihodnje dejavnosti Europola ob upoštevanju operativnih zahtev držav članic ter posledic za Europol v zvezi s proračunom in kadri po prejetju mnenja Komisije;

(c) splošno poročilo o dejavnostih Europola med preteklim letom.

Ti dokumenti se predložijo Svetu v potrditev. Svet jih v vednost pošlje tudi Evropskemu parlamentu.

10. Upravni odbor se lahko, če je to nujno potrebno, odloči oblikovati delovne skupine, ki pripravljajo priporočila, razvijajo in predlagajo strategije, ali opravljajo kakršne koli druge svetovalne naloge, ki se upravnemu odboru zdijo potrebne. Upravni odbor sestavi pravila, ki urejajo oblikovanje in delovanje delovnih skupin.

11. Brez poseganja v člen 37 izvaja upravni odbor pristojnosti v zvezi z direktorjem iz člena 38(3) in v zvezi s pooblaščencem za varstvo podatkov iz člena 27.

12. Sklepe Sveta iz členov 4(4), 10(3), 14(1), 23(2), 25(1), 33(8) in 39(1) pripravi upravni odbor.

13. Upravni odbor se posvetuje s skupnim nadzornim organom iz člena 33 pri pripravi sklepov iz členov 10(3), 14(1) in 25(1).

Člen 37 Direktor

1. Europol vodi direktor, ki ga imenuje Svet, ki odloča s kvalificirano večino, s seznama najmanj treh kandidatov, ki ga je predložil upravni odbor, za obdobje štirih let z možnostjo enkratnega podaljšanja.

2. Direktorju pomagajo namestniki direktorja, imenovani za obdobje štirih let z možnostjo enkratnega podaljšanja, v skladu s postopkom iz odstavka 1. Njihove naloge podrobneje opredeli direktor.

3. Upravni odbor določi pravila glede izbire kandidatov za delovno mesto direktorja ali namestnika direktorja. Takšna pravila odobri Svet, ki odloča s kvalificirano večino, preden začnejo veljati.

4. Direktor je odgovoren za:

(a) opravljanje nalog, dodeljenih Europolu;

(b) tekoče upravljanje;

(c) izvrševanje pooblastil v zvezi z osebjem, določenih v členu 38(3);

(d) ustrezno pripravo in izvajanje odločitev upravnega odbora;

(e) sestavo predhodnega predloga proračuna, začasnega kadrovskega načrta in osnutka delovnega programa;

(f) izvrševanje proračuna Europola;

(g) redno obveščanje upravnega odbora o izvajanju prednostnih nalog, ki jih določi Svet, ter o zunanjih odnosih Europola;

(h) vse druge naloge, ki so mu dodeljene v tem sklepu ali s strani upravnega odbora.

5. Direktor za opravljanje svojih dolžnosti odgovarja upravnemu odboru.

6. Direktor je pravni predstavnik Europola.

7. Direktorja in njegove namestnike lahko razreši sklep Sveta s kvalificirano večino in po posvetovanju z Evropskim parlamentom po prejetju mnenja upravnega odbora. Upravni odbor določi pravila, ki jih je treba v takšnih primerih uporabljati. Takšna pravila, preden začnejo veljati, odobri Svet s kvalificirano večino in po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

Člen 38 Osebje

1. Za direktorja, namestnike direktorja in osebje Europola, ki so zaposleni po datumu začetka uporabe tega sklepa, veljajo Kadrovski predpisi za uradnike Evropskih skupnosti, pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter pravila, ki so jih skupaj sprejele institucije Evropskih skupnosti za izvajanje teh kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev.

2. Europol se za namene izvajanja Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o Kadrovskih predpisih za uradnike in o pogojih zaposlovanja za druge uslužbence Evropskih skupnosti in posebnih ukrepov institucij, ki se začasno uporabljajo za uradnike Komisije, šteje kot agencija v smislu člena 1a(2) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti.

3. Europol glede svojega osebja in direktorja izvršuje pooblastila, ki se s pomočjo kadrovskih predpisov prenesejo na organ za imenovanja in s pomočjo pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti na organ za sklepanje pogodb, v skladu z določbami iz člena 36(11) in člena 37(4)(c) tega sklepa.

4. Osebje Europola sestavlja osebje, zaposleno v skladu s pravili in predpisi iz odstavka 1. Osebje ima status stalnih uslužbencev, začasnih uslužbencev ali pogodbenih uslužbencev. Institucije Skupnosti lahko Europolu dodelijo uradnike Skupnosti kot začasno osebje.

5. Države članice lahko Europolu dodelijo nacionalne strokovnjake. V tem primeru upravni odbor sprejme ustrezne izvedbene določbe.

POGLAVJE VII – VPRAŠANJA ZAUPNOSTI

Člen 39Zaupnost

1. Europol in države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za varstvo zaupnih informacij, ki jih pridobi Europol ali ki so z njim izmenjane na podlagi tega sklepa. V ta namen Svet s kvalificirano večino in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme ustrezna pravila o zaupnosti. Takšna pravila vsebujejo določbe o primerih, v katerih lahko Europol izmenja informacije na podlagi zahteve zaupnosti s tretjimi strankami.

2. Kadar Europol osebam zaupa občutljivo nalogo, države članice na zahtevo direktorja Europola opravijo varnostno preverjanje svojih državljanov v skladu z nacionalnimi določbami ter druga drugi v ta namen zagotavljajo medsebojno pomoč. Pristojni organ v okviru nacionalnih določb obvesti Europol le o rezultatih varnostnega preverjanja. Ti rezultati so za Europol zavezujoči.

3. Vsaka država članica in Europol lahko obdelavo podatkov v Europolu zaupata le tistim osebam, ki so opravile posebno usposabljanje in prestale varnostno preverjanje. Upravni odbor sprejme pravila za varnostno preverjanje uradnikov Europola. Direktor redno obvešča upravni odbor o stanju varnostnega preverjanja uradnikov Europola.

Člen 40 Obveznost molčečnosti in zaupnosti

1. Direktor Europola, člani upravnega odbora, namestniki direktorja, uslužbenci Europola in uradniki za zvezo se vzdržijo vseh dejanj in vsakega izražanja mnenja, ki bi lahko škodovali Europolu ali posegali v njegove dejavnosti.

2. Direktor Europola, člani upravnega odbora, namestniki direktorja, uslužbenci Europola in uradniki za zvezo ter vse druge osebe, ki jih posebej obvezujeta molčečnost ali zaupnost, ne smejo nepooblaščeni osebi ali javnosti razkriti kakršnih koli dejstev ali informacij, s katerimi se seznanijo med opravljanjem svojih dolžnosti ali izvajanjem svojih dejavnosti. To ne velja za dejstva ali informacije, ki so preveč nepomembnega značaja, da bi se zanje zahtevala zaupnost. Obveznost molčečnosti in zaupnosti velja celo po izteku dolžnosti ali delovnega razmerja ali po prenehanju dejavnosti. Europol uradno sporoči posebno obveznost iz prvega stavka in opozori na pravne posledice vsake kršitve. O takšnem uradnem obvestilu se sestavi zapis.

3. Direktor Europola, člani upravnega odbora, namestniki direktorja, uslužbenci Europola in uradniki za zvezo ter druge osebe, za katere velja obveznost iz odstavka 2, ne smejo predložiti dokazov na sodišču ali izven njega ali dajati kakršni koli izjav o katerih koli dejstvih ali informacijah, s katerimi se seznanijo med opravljanjem svojih dolžnosti ali izvajanjem svojih dejavnosti, brez navodil direktorja ali, v kolikor gre za direktorja, brez navodil upravnega odbora.

Direktor ali upravni odbor, odvisno od primera, pristopita sodnemu organu ali kateremu koli pristojnemu organu, da se zagotovi sprejetje potrebnih ukrepov v okviru nacionalne zakonodaje, na podlagi katere deluje organ. Takšni ukrepi so lahko bodisi prilagojeni postopkom za predložitev dokazov, da se zagotovi zaupnost informacij, ali, pod pogojem, da zadevna nacionalna zakonodaja to dovoljuje, da se zavrne vsako sporočanje v zvezi s podatki, v kolikor je to ključno za zaščito interesov Europola ali države članice.

Kadar zakonodaja države članice predvideva pravico do zavrnitve predložitve dokazov, osebe iz odstavka 2, ki so morale dokaze predložiti, potrebujejo za to dovoljenje. Dovoljenje odobri direktor in glede dokazov, ki jih mora predložiti direktor, upravni odbor. Kadar je uradnik za zvezo pozvan, da predloži dokaze v zvezi z informacijami, ki jih dobi od Europola, se takšno dovoljenje izda po sprejetju soglasja države članice, odgovorne za zadevnega uradnika. Obveznost za pridobitev dovoljenja za predložitev dokazov se uporablja celo po izteku dolžnosti ali delovnega razmerja ali po prenehanju dejavnosti.

Poleg tega, če obstaja možnost, da bi dokazi lahko zajemali tudi informacije in obvestila, ki jih je država članica sporočila Europolu ali ki očitno vključujejo državo članico, se stališče navedene države članice v zvezi z dokazi pridobi še pred izdajo dovoljenja.

Dovoljenje za predložitev dokazov se lahko zavrne samo, v kolikor je to potrebno za zaščito prevladujočih interesov Europola ali države članice ali držav, ki potrebujejo zaščito.

4. Vsaka država članica obravnava vsako kršenje obveznosti molčečnosti ali zaupnosti iz odstavkov 2 in 3 kot kršitev obveznosti, ki jih nalaga njena zakonodaja o uradnih ali poklicnih tajnostih ali njene določbe o varstvu zaupnega materiala.

S tem zagotovi, da zadevna pravila in določbe veljajo tudi za njene lastne uslužbence, ki med svojim delom vzpostavljajo stike z Europolom.

POGLAVJE VIII – PRORAČUNSKE DOLOČBE – SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE

Člen 41Proračun

1. Prihodke Europola brez poseganja v druge vrste dohodkov sestavlja subvencija Skupnosti, upoštevana v splošnem proračunu Evropske unije (oddelek Komisija) od 1. januarja 2010.

2. Odhodki Europola zajemajo stroške osebja, upravne in operativne stroške ter stroške za infrastrukturo.

3. Direktor pripravi osnutek načrta prihodkov in odhodkov Europola za naslednje finančno leto in ga skupaj z začasnim kadrovskim načrtom pošlje upravnemu odboru. Kadrovski načrt vsebuje stalna ali začasna delovna mesta in sklicevanje na dodeljene nacionalne strokovnjake ter navaja število, stopnjo in kategorijo osebja, ki ga zaposluje Europol za zadevno finančno leto.

4. Prihodki in odhodki morajo biti uravnoteženi.

5. Upravni odbor sprejme osnutek načrta, vključno z začasnim kadrovskim načrtom, ki jo spremlja predhodni delovni program, in ju najpozneje do 31. marca vsakega leta pošlje Komisiji. Če ima Komisija pripombe na osnutek načrta, obvesti upravni odbor v 30 dneh po prejemu osnutka načrta.

6. Komisija predloži načrt skupaj s predhodnim predlogom proračuna Evropske unije Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljnjem besedilu proračunski organ).

7. Na podlagi tega načrta Komisija v predhodni predlog splošnega proračuna Evropske unije vključi načrte, za katere meni, do so potrebni za kadrovski načrt in znesek subvencije, ki bremeni splošni proračun, in ga predloži proračunskemu organu v skladu s členom 272 Pogodbe.

8. Proračunski organ pri sprejemanju splošnega proračuna Evropske unije odobri dodelitev subvencije Europolu in kadrovski načrt.

9. Upravni odbor sprejme proračun in kadrovski načrt Europola. Ta sta dokončna, ko je dokončno sprejet splošni proračun Evropske unije. Kadar je to primerno, se ustrezno prilagodita s sprejetjem revidiranega proračuna.

10. Pri vseh spremembah proračuna, vključno s kadrovskim načrtom, se ravna po postopkih iz odstavkov 5 do 9.

11. Upravni odbor čim prej obvesti proračunski organ o tem, da namerava izvesti kakršen koli projekt, ki bi lahko imel znatne finančne posledice za financiranje proračuna, to zlasti velja za vse projekte, ki se nanašajo na premoženje, kot je najem ali nakup zgradb. O tem obvesti Komisijo. Kadar veja proračunskega organa sporoči, da namerava dati mnenje, to mnenje posreduje upravnemu odboru v šestih tednih od datuma uradnega obvestila o projektu.

Člen 42 Izvrševanje in nadzor proračuna

1. Proračun Europola izvršuje direktor.

2. Računovodja Europola najpozneje do 28. februarja po vsakem proračunskem letu računovodji Komisije sporoči začasne računovodske izkaze skupaj s poročilom o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za navedeno proračunsko leto. Računovodja Komisije združi začasne računovodske izkaze institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 128 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (finančna uredba).

3. Računovodja Komisije najpozneje do 31. marca po vsakem proračunskem letu Računskemu sodišču sporoči začasne računovodske izkaze Europola skupaj s poročilom o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za navedeno proračunsko leto. Poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za navedeno proračunsko leto se posreduje tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.

4. Skladno s členom 129 finančne uredbe po prejemu ugotovitev Računskega sodišča o začasnih računovodskih izkazih Europola direktor na lastno odgovornost pripravi končne računovodske izkaze in jih predloži upravnemu odboru v mnenje.

5. Upravni odbor poda mnenje o končnih računovodskih izkazih Europola.

6. Direktor najpozneje do 30. junija po vsakem proračunskem letu pošlje Komisiji, Računskemu sodišču, Evropskemu parlamentu in Svetu končne računovodske izkaze skupaj z mnenjem upravnega odbora.

7. Končni računovodski izkazi se objavijo.

8. Direktor Računskemu sodišču odgovori na njegove pripombe najpozneje do 30. septembra. Izvod tega odgovora pošlje tudi upravnemu odboru.

9. Na priporočilo Sveta da Evropski parlament do 30. aprila leta N + 2 direktorju Europola razrešnico glede izvrševanja proračuna za leto N.

Člen 43 Finančna določba

Po posvetovanju s Komisijo upravni odbor sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za Europol. Ta pravila ne smejo odstopati od Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 23. decembra 2002[14], razen če je to potrebno za delovanje Europola. Za sprejetje katerih koli pravil, ki odstopajo od Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002, se zahteva predhodno soglasje Komisije. Proračunski organ se obvesti o teh odstopanjih.

Člen 44

Spremljanje in vrednotenje

Direktor bo vzpostavil sistem spremljanja, da se ugotovijo kazalci uspešnosti in učinkovitosti dela, opravljenega v okviru Europola.

Upravni odbor v petih letih po začetku veljavnosti tega sklepa in vsakih pet let potem naroči neodvisno zunanjo oceno izvajanja tega sklepa ter dejavnosti, ki jih izvaja Europol.

Vsako ocenjevanje oceni vpliv tega sklepa ter uporabnost, pomembnost, uspešnost in učinkovitost Europola. Upravni odbor v dogovoru s Komisijo izda posebna pooblastila.

Na tej podlagi bo izdal poročilo, vključno z ugotovitvami ocenjevanja in priporočili. To poročilo se posreduje Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu ter se objavi.

POGLAVJE IX – DRUGE DOLOČBE

Člen 45Pravila o dostopu do Europolovih dokumentov

Upravni odbor na podlagi predloga direktorja in ne več kot šest mesecev po začetku veljavnosti tega sklepa sprejme pravila o dostopu do Europolovih dokumentov ob upoštevanju načel in omejitev, določenih v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001[15].

Člen 46Jeziki

1. Za Europol se uporablja Uredba št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti[16].

2. Prevode, potrebne za delo Europola, zagotovi prevajalski center institucij Unije.

Člen 47 Obveščanje Evropskega parlamenta

Predsednik upravnega odbora in direktor lahko nastopita pred Evropskim parlamentom za razpravljanje o splošnih vprašanjih v zvezi z Europolom.

Člen 48Boj proti goljufijam

Za Europol se uporablja Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)[17].

Europol pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah Urada za boj proti goljufijam (OLAF) in nemudoma objavi ustrezne določbe, ki veljajo za direktorja, namestnike direktorja in osebje Europola.

Člen 49Sporazum o sedežu

Potrebni dogovori glede namestitve, ki jo je treba Europolu zagotoviti v državi sedeža, ter glede prostorov, ki mu jih navedena država omogoči, ter posebna pravila, ki v državi Europolovega sedeža veljajo za direktorja Europola, člane upravnega odbora, namestnike direktorja, uslužbence Europola in njihove družinske člane, so opredeljena v sporazumu o sedežu med Europolom in Kraljevino Nizozemsko, ki se sklene po pridobitvi odobritve upravnega odbora.

Člen 50Privilegiji in imunitete

1. Za direktorja Europola in njegove namestnike ter osebje Europola velja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti.

2. Imunitete iz odstavka 1 ne zajemajo uradnih aktov, ki se zahtevajo za opravljanje nalog, ki izhajajo iz sodelovanja osebja Europola v skupnih preiskovalnih enotah.

3. Določbe o privilegijih in imunitetah ter, kakor je določeno v Prilogi II, veljajo za Europol in za člane njegovega upravnega odbora.

4. Kraljevina Nizozemska in druge države članice sklenejo, da se uradnikom za zvezo, ki jih pošljejo druge države članice, ter njihovim družinskim članom, podelijo tisti privilegiji in imunitete, ki so potrebni za ustrezno opravljanje nalog uradnikov za zvezo v Europolu.

Člen 51 Odgovornost za nepooblaščeno ali nepravilno obdelavo podatkov

1. Vsaka država članica je v skladu z nacionalno zakonodajo odgovorna za vso škodo, povzročeno posamezniku, ki je posledica pravnih ali dejanskih napak v podatkih, shranjenih ali obdelanih v Europolu. Samo država članica, v kateri je bila škoda povzročena, je tožena za povračilo škode, ki jo vloži oškodovana stranka pred sodiščem, ki spada pod pristojnost nacionalne zakonodaje vpletene države članice. Država članica se ne sme sklicevati na to, da je druga država članica posredovala nepravilne podatke, da bi se izognila lastni odgovornosti v okviru svoje nacionalne zakonodaje v zvezi z oškodovano stranko.

2. Če so pravne ali dejanske napake posledica napačnega sporočanja podatkov ali neizpolnjevanja obveznosti iz tega sklepa s strani ene ali več držav članic ali posledica nepooblaščenega ali nepravilnega shranjevanja ali obdelave s strani Europola, so Europol ali druge zadevne države članice na zahtevo oškodovani stranki zavezane poplačati zneske, plačane kot nadomestilo v skladu z odstavkom 1, razen če je podatke uporabila država članica, na ozemlju katere je bila povzročena škoda s kršitvijo tega sklepa.

3. Vsak spor med navedeno državo članico in Europolom ali drugo državo članico glede načela ali zneska poplačila se naslovi na upravni odbor, ki zadevo uredi.

Člen 52 Druge vrste odgovornosti

1. Europolove pogodbene odgovornosti ureja zakon, ki velja za posamezno pogodbo.

2. V primeru nepogodbenih odgovornosti se Europol zaveže, neodvisno od katere koli odgovornosti iz člena 51, da bo popravil vso škodo, ki je nastala zaradi napak njegovega direktorja, namestnikov direktorja ali članov upravnega odbora ali njegovega osebja pri opravljanju njihovih dolžnosti ne glede na različne postopke za zahtevo odškodnine, ki obstajajo po zakonodaji držav članic.

3. Oškodovana stranka ima pravico zahtevati, da se Europol tožbe vzdrži ali jo zavrže.

4. Nacionalna sodišča držav članic, pristojna za reševanje sporov, ki se nanašajo na odgovornost Europola, kot je določeno v tem členu, so določena na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah[18].

Člen 53 Odgovornost glede sodelovanja Europola v skupnih preiskovalnih enotah

1. Država članica, na ozemlju katere so uradniki Europola, ki v skladu s členom 6 delujejo v tej državi članici, med sodelovanjem pri izvajanju operativnih ukrepov povzročili škodo, takšno škodo poravna pod enakimi pogoji, kot bi jo v primeru, če bi škodo povzročili njeni uradniki.

2. Če se zadevna država članica ne dogovori drugače, Europol v celoti povrne vse zneske, ki jih je država članica plačala žrtvam ali osebam, ki so upravičene do povračila škode iz odstavka 1. Vsak spor med navedeno državo članico in Europolom glede načela ali zneska odplačila se naslovi na upravni odbor, ki zadevo uredi.

POGLAVJE X – PREHODNE DOLOČBE

Člen 54Splošno pravno nasledstvo

1. Ta sklep ne vpliva na pravno veljavnost sporazumov, ki jih je sklenil Europol na podlagi Konvencije o Europolu pred začetkom veljavnosti tega sklepa.

2. Odstavek 1 velja zlasti za sporazum o sedežu, sklenjen na podlagi člena 37 Konvencije o Europolu, ter sporazume med Kraljevino Nizozemsko in drugimi državami članicami, sklenjene na podlagi člena 41(2) Konvencije o Europolu, in za vse mednarodne sporazume, vključno z njihovimi določbami o izmenjavi informacij, ter za pogodbe, ki jih je Europol sklenil na podlagi Konvencije o Europolu, kakor tudi za vse njegove obveznosti in premoženje, ki ga je pridobil.

Člen 55 Direktor in namestniki direktorja

1. Direktor in namestniki direktorja, imenovani na podlagi člena 29 Konvencije o Europolu, so za preostalo obdobje svojega mandata direktor in namestniki direktorja v smislu člena 37 tega sklepa. Če njihov mandat preneha v enem letu po datumu začetka veljavnosti tega sklepa, se njihov mandat samodejno podaljša do enega leta po datumu začetka veljavnosti tega sklepa.

2. V primeru, da direktor ali eden ali več namestnikov direktorja noče ali ne more delovati v skladu z odstavkom 1, imenuje upravni odbor začasnega direktorja ali začasnega namestnika direktorja za obdobje največ 18 mesecev, dokler ne imenuje novega direktorja ali namestnika direktorja iz člena 37(1) in (2).

Člen 56 Osebje

1. Z odstopanjem od člena 38 bodo vse pogodbe o zaposlitvi, ki jih je Europol sklenil na podlagi Konvencije o Europolu pred začetkom veljavnosti tega sklepa, veljale še naprej.

2. Vsem članom osebja, zaposlenega po pogodbah iz odstavka 1, je zagotovljena možnost, da sklenejo pogodbe v skladu s členom 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, določenih v Uredbi (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68[19], v okviru različnih razredov, predvidenih v kadrovskem načrtu. V ta namen bo organ za sklepanje pogodb v dveh letih po datumu začetka veljavnosti tega sklepa uvedel notranji izbirni postopek, ki bo omejen na osebje, ki ga je Europol zaposlil pred datumom začetka veljavnosti tega sklepa, da se preverijo pristojnosti, učinkovitost in vključenost tega osebja. Uspešnim kandidatom bo ponujeno delovno razmerje iz člena 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Skupnosti, določenih v Uredbi (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68.

3. Kadrovski predpisi Europola[20] veljajo še naprej za člane osebja, ki niso zaposleni v skladu z odstavkom 2. Z odstopanjem od poglavja 5 Kadrovskih predpisov Europola velja za osebje Europola odstotek letne prilagoditve prejemkov, ki ga je Svet določil v skladu s členom 65 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti.

Člen 57 Proračun

1. Postopek razrešnice v zvezi s proračuni, pripravljenimi na podlagi člena 35(5) Konvencije o Europolu, se izvaja v skladu s finančno uredbo, sprejeto na podlagi člena 35(9) Konvencije o Europolu.

2. Vsi odhodki, ki izhajajo iz zavez Europola v skladu s finančno uredbo, sprejeto na podlagi člena 35(9) Konvencije o Europolu pred začetkom veljavnosti tega sklepa, ki v tem času še niso bili plačani, se financirajo iz proračuna Europola, kakor določa ta sklep.

3. Pred iztekom obdobja devetih mesecev po začetku veljavnosti tega sklepa, upravni odbor določi višino zneska, ki krije odhodke iz odstavka 2. Ustrezen znesek, ki se ga financira iz zbranega presežka proračunov, odobrenih na podlagi člena 35(5) Konvencije o Europolu, se prenese v prvi proračun, določen s tem sklepom, in predstavlja namenske prihodke za kritje teh odhodkov.

Če presežki ne zadostujejo za kritje odhodkov iz odstavka 2, države članice zagotovijo potrebno financiranje na podlagi Konvencije o Europolu.

4. Preostanek presežkov proračunov, odobrenih na podlagi člena 35(5) Konvencije o Europolu, se vrne državam članicam. Znesek, ki se izplača vsaki državi članici, se izračuna na podlagi letnih prispevkov držav članic v proračune Europola, določenih na podlagi člena 35(2) Konvencije o Europolu.

Plačilo se izvrši v treh mesecih po tem, ko je bil določen znesek, ki krije odhodke iz odstavka 2, in zaključeni postopki razrešnice v zvezi s proračuni, odobrenimi na podlagi člena 35(5) Konvencije o Europolu.

Člen 58 Ukrepi, ki jih je treba pripraviti pred začetkom veljavnosti

1. Upravni odbor, ustanovljen na podlagi Konvencije o Europolu, ter direktor, imenovan na podlagi navedene konvencije, in skupni nadzorni organ, ustanovljen na podlagi Konvencije o Europolu, pripravijo sprejetje instrumentov, navedenih spodaj:

(a) pravila in obveznosti uradnikov za zvezo, kakor je navedeno v členu 9(4);

(b) pravila, ki veljajo za delovne datoteke za analizo, kakor je navedeno v tretjem pododstavku člena 14(1);

(c) pravila v zvezi z mednarodnimi odnosi Europola, kakor je navedeno v členu 25(1);

(d) pravila v zvezi z odnosi Europola s povezanimi organi in agencijami Skupnosti ali Unije, kakor je navedeno v členu 25(2);

(e) pravila o izvajanju kadrovskih predpisov iz člena 36(8)(c);

(f) pravila o izbiri in odstavitvi direktorja in njegovih namestnikov iz člena 37(3) in (7);

(g) pravila o zaupnosti iz člena 39(1);

(h) finančna pravila iz člena 43.

2. Za namene sprejetja ukrepov iz odstavka 1(a), (d), (e) in (h) se sestava upravnega odbora določi v členu 36(1). Upravni odbor sprejme navedene ukrepe v skladu s postopkom, določenim v določbah iz odstavka 1(a), (d), (e) in (h).

Svet sprejme ukrepe iz odstavka 1(b), (c), (f) in (g) v skladu s postopkom, določenim v odstavku 1(b), (c), (f) in (g).

POGLAVJE XI – KONČNE DOLOČBE

Člen 59Prenos

Države članice zagotovijo, da je njihova nacionalna zakonodaja skladna s tem sklepom do [najpozneje 18 mesecev po njegovem sprejetju].

Člen 60Nadomestitev

Ta sklep nadomešča Konvencijo o Europolu ter Protokol o privilegijih in imunitetah Europola, članov njegovih organov, namestnikov direktorja in uslužbencev Europola od 1. januarja 2010.

Člen 61Razveljavitev

Vsi ukrepi za izvajanje Konvencije o Europolu se razveljavijo z učinkom od 1. januarja 2010.

Člen 62Začetek veljavnosti in uporaba

1. Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

2. Uporabljati se začne 1. januarja 2010. Člena 58 in 59 se uporabljata od datuma začetka veljavnosti.

PRILOGA I

Oblike kriminala iz člena 4(2):

Za hujša kazniva dejanja veljajo naslednja kazniva dejanja, opredeljena v okviru zakonodaje držav članic:

- sodelovanje v kriminalni združbi,

- terorizem,

- trgovina z ljudmi,

- spolno izkoriščanje otrok in otroška pornografija,

- promet s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi,

- trgovina z orožjem, strelivom in razstrelilnimi snovmi,

- korupcija,

- goljufije, vključno s temi, ki škodujejo finančnim interesom Evropskih skupnosti v smislu Konvencije z dne 26. julija 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti,

- pranje kriminalnih izkupičkov,

- ponarejanje denarja, vključno z eurom,

- računalniški kriminal,

- kazniva dejanja zoper okolje, vključno z nedovoljeno trgovino z ogroženimi živalskimi vrstami ter rastlinskimi vrstami in sortami,

- omogočanje nedovoljenega vstopa in bivanja,

- umor, hude telesne poškodbe,

- nedovoljena trgovina s človeškimi organi in tkivi,

- ugrabitev, nedovoljeno pridržanje in jemanje talcev,

- rasizem in ksenofobija,

- organiziran ali oborožen rop,

- nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetniškimi deli,

- goljufanje,

- izsiljevanje in oderuštvo,

- ponarejanje in piratstvo izdelkov,

- ponarejanje upravnih dokumentov in promet z njimi,

- ponarejanje plačilnih sredstev,

- nedovoljena trgovina s hormonskimi snovmi in drugimi spodbujevalci rasti,

- promet z jedrskimi ali radioaktivnimi materiali,

- promet z ukradenimi vozili,

- posilstvo,

- požig,

- kazniva dejanja iz pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča,

- nezakonit zaseg letala/ladij,

- sabotaža.

PRILOGA II

Privilegiji in imunitete, ki veljajo za Europol in člane njegovega upravnega odbora:

1) Imuniteta pred pravnim postopkom ter imuniteta pred preiskavami, zajetji, zasegi, zaplembami in vsemi drugimi oblikami posegov

1. Europol ima imuniteto pred pravnim postopkom za odgovornost iz člena 51 tega sklepa v zvezi z nepooblaščeno ali nepravilno obdelavo podatkov.

2. Lastnina, sredstva in premoženje Europola, kadar se nahajajo na ozemljih držav članic in ne glede na to, kdo jih ima, uživajo imuniteto pred preiskavami, zajetji, zasegi, zaplembami in vsemi drugimi oblikami posegov.

2) Nedotakljivost arhivov

Arhivi Europola, kadar se nahajajo na ozemlju držav članic in ne glede na to, kdo jih ima, so nedotakljivi. Arhivi Europola pomenijo vse posnetke, korespondenco, dokumente, tipkana besedila, računalniške podatke in nosilce podatkov, fotografije, filme, vizualne in zvočne posnetke, ki pripadajo Europolu ali, ki jih ima Europol ali kdorkoli od njegovih članov osebja, ter ves drugi podoben material, ki je po soglasnem mnenju odbora in direktorja del arhivov Europola.

3) Oprostitev davkov in dajatev

1. Europol, njegova sredstva, prihodki in drugo premoženje so v okviru uradnih dejavnosti Europola oproščeni vseh neposrednih davkov.

2. Europol je oproščen neposrednih davkov in dajatev, vključenih v ceno premičnin in nepremičnin ter storitev, ki so pridobljene za njegovo uradno uporabo in vključujejo precejšnje odhodke. Oprostitev se lahko odobri z vračilom.

3. Blago, kupljeno v skladu s to točko z oprostitvijo davka na dodano vrednost ali trošarine, se ne proda ali drugače odstopi, razen v skladu s pogoji, dogovorjenimi z državo članico, ki je oprostitev odobrila.

4. Oprostitev se ne odobri za davke in dajatve, ki predstavljajo stroške za opravljene storitve.

4) Neodvisnost sredstev od omejitev

Ne da bi zanj veljali kakršni koli finančni nadzori, predpisi, zahteve po priglasitvi glede finančnih transakcij ali kakršni koli moratoriji, Europol lahko svobodno:

(a) kupuje katere koli valute po uradnih poteh, z njimi razpolaga in jih porablja;

(b) vodi račune v kateri koli valuti.

5) Prostori in imunitete v zvezi s komuniciranjem

1. Države članice Europolu dovolijo, da komunicira svobodno in brez potrebe po posebnem dovoljenju za vse uradne namene ter ščitijo pravico Europola, da to stori. Europol ima pravico uporabljati oznake ter odpošiljati in prejemati uradno korespondenco in druga uradna sporočila s strani kurirja ali v hermetično zaprtih vrečkah, ki so predmet enakih privilegijev in imunitet kot diplomatski kurirji in vrečke.

2. Europol se pri prednostnih nalogah komuniciranja preko elektronske pošte, kabla, telegrafa, teleksa, radia, televizije, telefona, telefaksa, satelita ali drugih sredstev, v kolikor je to združljivo z Mednarodno konvencijo o telekomunikacijah z dne 6. novembra 1982, pri uradnem sporočanju ne obravnava manj ugodno kot države članice priznavajo kateri koli mednarodni organizaciji ali vladi, vključno z diplomatskimi predstavništvi takšnih vlad.

6) Vstop, bivanje in izstop

Države članice po potrebi omogočijo vstop, bivanje in izstop članov upravnega odbora Europola za namene uradnega delovanja. To ne izključuje potrebe po razumnih dokazilih, da se ugotovi, ali so osebe, ki po tej točki zahtevajo obravnavo, dejansko člani upravnega odbora Europola.

7) Privilegiji in imunitete članov upravnega odbora Europola

Člani upravnega odbora Europola uživajo naslednje imunitete:

(a) brez poseganja v člen 40 tega sklepa, glede imunitete pred kakršnim koli pravnim postopkom glede izrečenih ali zapisanih besed ter dejanj, ki so jih storili pri opravljanju svojih uradnih funkcij, takšna imuniteta velja tudi po tem, ko zadevne osebe niso več člani upravnega odbora Europola;

(b) nedotakljivost vseh svojih dokumentov in uradne dokumentacije ter drugega uradnega materiala.

8) Izjeme imunitet

Imuniteta, odobrena članom upravnega odbora Europola, se ne razširi na civilno tožbo tretje osebe za škodo, ter tudi osebno poškodbo ali smrt, ki je posledica prometne nesreče, ki jo je povzročila katera koli navedena oseba.

9) Varstvo

Države članice, če to zahteva direktor, sprejmejo vse ustrezne ukrepe v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, da se zagotovi potrebna zaščita in varnost članov upravnega odbora Europola, katerih varnost je ogrožena na podlagi njihove dejavnosti za Europol.

10) Odvzem imunitete

1. Privilegiji in imunitete, odobreni v skladu s temi določbami, se podelijo v interesu Europola in ne v osebno korist samih posameznikov. Dolžnost Europola in vseh oseb, ki uživajo takšne privilegije in imunitete, je upoštevati v vseh drugih vidikih zakonodajo in predpise držav članic.

2. Direktor se odreče imuniteti Europola v primerih, kadar bi imuniteta ovirala potek postopka, odreče pa se lahko brez poseganja v interese Europola. Odvzem imunitet v zvezi s člani upravnega odbora Europola je v pristojnosti njihovih držav članic. Člani upravnega odbora se odrečejo imuniteti članov upravnega odbora Europola v primerih, kadar bi imuniteta ovirala potek postopka, odrečejo pa se lahko brez poseganja v interese Europola.

3. Kadar je imuniteta Europola, kakor je navedeno v točki 1.2, odvzeta, se preiskave in zajetja, ki so jih naročili sodni organi držav članic, izvršijo v prisotnosti direktorja ali osebe, ki jo je ta določil, v skladu s pravili o zaupnosti, določenimi v tem sklepu ali na podlagi tega sklepa.

4. Europol ves čas sodeluje z ustreznimi organi držav članic, da se zagotovi ustrezno upravljanje postopka in prepreči kakršna koli zloraba privilegijev in imunitet, odobrenih v skladu s temi določbami.

5. Če ustrezni organ ali sodni organ države članice meni, da je na podlagi teh določb prišlo do zlorabe podeljenega privilegija ali imunitete, se država članica, odgovorna za odvzem imunitete v skladu z odstavkom 2, na zahtevo posvetuje z ustreznimi organi, da se ugotovi, ali je prišlo do kakršne koli zlorabe. Če takšna posvetovanja ne dosežejo rezultata, ki bi bil zadovoljiv za obe strani, se zadeva uredi v skladu s postopkom pod točko 11.

11) Reševanje sporov

1. Svet z namenom, da bi našel rešitev, in v skladu s postopkom iz Naslova VI Pogodbe o Evropski uniji razpravlja o sporih glede zavrnitve odvzema imunitete Europolu ali članu upravnega odbora Europola.

2. Kadar takšni spori niso rešeni, Svet soglasno odloči o načinih, na podlagi katerih se ti spori rešujejo.

LEGISLATIVE FINANCIAL STATEMENT

This document is intended to accompany and complement the Explanatory Memorandum. As such, when completing this Legislative Financial Statement, and without prejudice to its legibility, an attempt should be made to avoid repeating information contained in the Explanatory Memorandum. Before filling in this template, please refer to the specific Guidelines that have been drafted to provide guidance and clarification for the items below.

1. NAME OF THE PROPOSAL:

Proposal for a COUNCIL DECISION establishing the European Police Office (EUROPOL)

2. ABM / ABB FRAMEWORK

Policy area: Area of Freedom, Security and Justice (titre 18)

Activity: Security and safeguarding liberties (chapitre 18.05)

3. BUDGET LINES

3.1. Budget lines (operational lines and related technical and administrative assistance lines (ex- B..A lines)) including headings :

18 05 02: Europol

3.2. Duration of the action and of the financial impact:

From 2010 onwards

(expected date of adoption and entry into force of the decision is 2008 but the decision will only take effect after the adoption of implementing measures, by 2010)

3.3. Budgetary characteristics ( add rows if necessary ) :

Budget line | Type of expenditure | New | EFTA contribution | Contributions from applicant countries | Heading in financial perspective |

18 05 02 | Non-comp | Diff[21]/[22] | NO | NO | NO | No [3a…] |

4. SUMMARY OF RESOURCES

4.1. Financial Resources

4.1.1. Summary of commitment appropriations (CA) and payment appropriations (PA)

EUR million (to 3 decimal places)

Total number of human resources | 2 | 2 | 2 | 2 |

See also attached establishment plan and indication of contract staff needs

5. CHARACTERISTICS AND OBJECTIVES

Details of the context of the proposal are required in the Explanatory Memorandum. This section of the Legislative Financial Statement should include the following specific complementary information:

5.1. Need to be met in the short or long term

Europol exists since 1995. Its objectives are to support and strengthen action by the competent authorities of the Member States and their mutual co-operation in preventing and combating serious crime and terrorism. The competence of Europol shall cover serious crime affecting two or more Member States, in particular organised crime and terrorism.

The forms of crime to be regarded as serious crime (as laid down in the Annex to this Decision) are in line with the list provided for in the European Arrest warrant. It includes participation in a criminal organisation, terrorism, trafficking in human beings, sexual exploitation of children and child pornography, illicit trafficking in narcotic drugs and psychotropic substances, illicit trafficking in weapons, munitions and explosives, corruption, fraud, including that affecting the financial interests of the European Communities within the meaning of the Convention of 26 July 1995 on the protection of the European Communities' financial interests, laundering of the proceeds of crime, counterfeiting currency, including of the Euro, computer-related crime, environmental crime, including illicit trafficking in endangered animal species and in endangered plant species and varieties, facilitation of unauthorised entry and residence, murder, grievous bodily injury, illicit trade in human organs and tissue, kidnapping, illegal restraint and hostage-taking, racism and xenophobia, organised or armed robbery, illicit trafficking in cultural goods, including antiques and works of art, swindling, racketeering and extortion, counterfeiting and piracy of products, forgery of administrative documents and trafficking therein, forgery of means of payment, illicit trafficking in hormonal substances and other growth promoters, illicit trafficking in nuclear or radioactive materials, trafficking in stolen vehicles, rape, arson, crimes within the jurisdiction of the International Criminal Court, unlawful seizure of aircraft/ships, sabotage.

PRESENT TASKS:

Europol has the following principal tasks:

(1) the collection, storage, processing, analysis and exchange of information and intelligence forwarded particularly by the authorities of the Member States or third countries or bodies;

(2) the coordination, organisation and implementation of investigative and operational action carried out jointly with the Member States’ competent authorities or in the context of joint investigation teams, where appropriate in liaison with Eurojust;

(3) to notify the competent authorities of the Member States without delay of information concerning them and of any connections identified between criminal offences;

(4) to aid investigations in the Member States by forwarding all relevant information;

(5) to ask the competent authorities of the Member States concerned to conduct or coordinate investigations in specific cases;

(6) to provide intelligence and analytical support to a Member State in connection with a major international event with a public order policing impact.

Europol also has the following additional tasks:

(1) to develop specialist knowledge of the investigative procedures of the competent authorities in the Member States and to provide advice on investigations;

(2) to provide strategic intelligence to assist with and promote the efficient and effective use of the resources available at national and at Union level for operational activities and support of such activities;

(3) to prepare threat assessments and general situation reports related to its objective, including a yearly organised crime threat assessment.

Europol may in addition assist Member States in particular in the following areas:

(1) training of members of their competent authorities, where appropriate in cooperation with Cepol;

(2) organisation and equipment of those authorities through facilitating the provision of technical support between the Member States;

(3) crime prevention methods;

(4) technical and forensic methods and analysis, as well as investigative procedures.

NEW TASKS

The tasks performed today especially Analysis work files and exchange of intelligence are to be developed and more targeted to specific needs of law enforcement cooperation.

The involvement of Europol in joint investigation teams should be enhanced as well.

In addition, Europol will have the new possibility to establish additional systems for processing personal data other than the Europol Information System or the Analysis Work Files.

Europol now relies (for 2007) on a budget of 68 million euros – still based on intergovernmental financing– which is distributed as follows (cf. OJ C 180, 2.8.2006):

Personnel: | 41 435 000 |

Other (administrative) expenditure: | 6 559 000 |

Meetings mainly of the management board): - incl. staff cost for 915.000 euros - | 4 190 000 |

Information technology: | 15 710 000 |

TOTAL 2007 | 67 894 000 |

The staff number amounts to 406 persons. Due to the specific activity of Europol, most part of the expenses is related to staff costs. In the financial framework an amount of 82 million has been entered for Europol. This corresponds to an average increase of 6% a year.

5.2. Value-added of Community involvement and coherence of the proposal with other financial instruments and possible synergy

The replacement of the Convention by a Decision will simplify any amendment of Europol's framework by avoiding a lengthy ratification process. Application of EU staff regulations will avoid yearly burdensome procedures for the revision of the conditions of work and salaries of the staff. The Commission's role should also be enhanced in the decision making process as regards the work programme and the setting of priorities to Europol.

The chairman of the Management Board and the Director may appear before the European Parliament with a view to discuss general questions relating to Europol (presently it is the Chair, who may be accompanied by the Director). This will enhance the democratic control over Europol.

5.3. Objectives, expected results and related indicators of the proposal in the context of the ABM framework

The main outputs are the collection, storage and analysis of data and the management of information system. Relevant indicators are the number of analysis work files opened and the amount of data exchanged by the member states.

Europol shall also be involved in joint investigation teams. The number of operations conducted and the number of disrupted crimes, seizures or arrests are indicators of this activity.

Europol also produces intelligence products, threat assessments and general situation reports, including a yearly organised crime threat assessment.

In addition Europol will provide technical support to the Member States, will develop training, crime prevention methods, forensic methods and analysis.

5.4. Method of Implementation (indicative)

Show below the method(s)[28] chosen for the implementation of the action.

ٱ Centralised Management

ٱ Directly by the Commission

ٱ Indirectly by delegation to:

ٱ Executive Agencies

ٱ Bodies set up by the Communities as referred to in art. 185 of the Financial Regulation

ٱ National public-sector bodies/bodies with public-service mission

ٱ Shared or decentralised management

ٱ With Member states

ٱ With Third countries

ٱ Joint management with international organisations (please specify)

Relevant comments:

6. MONITORING AND EVALUATION

6.1. Monitoring system

The Director will establish a monitoring system in order to collect indicators the effectiveness and efficiency of the duties performed within Europol.

6.2. Evaluation

6.2.1. Ex-ante evaluation

The need for a change to Europol’s legal framework was recognised in the Hague Programme of 2004. At that time, the expectation still was that the Constitutional Treaty would enter into force and redefine Europol’s framework, mandate and tasks.

The Friends of the Presidency issued an option paper on the improvement needed.

The conclusion of the impact assessment was that even under the present Treaty a series of improvement is necessary, starting from the transformation of the Europol Convention into a Council Decision, together with EU financing and EU staff rules and 2/3 majority voting in the Management Board. On the operational side, main improvements needed include new processing tools (like databases), widening of possibilities for Europol to support Member States, direct access to national law enforcement databases and the introduction of a data protection officer.

6.2.2. Measures taken following an intermediate/ex-post evaluation (lessons learned from similar experiences in the past)

Work conducted in 2006 by the successive Presidencies on the future of Europol led to the adoption of Council conclusions in June 2006 and discussion on draft conclusions in December 2006 . They underline the need to replace the Convention by a Decision and support EU financing and EU staff rules .

6.2.3. Terms and frequency of future evaluation

At the end of each year the Management board shall submit an annual report to the Commission, the Council and the European Parliament in conformity with Article 9(1).

Within five years after this Decision takes effect and every five years thereafter, the Governing Board shall Commission an independent external evaluation of the implementation of this Decision as well as of the activities carried out by Europol.

Each evaluation shall assess the impact of this Decision, the utility, relevance, effectiveness and efficiency of Europol. The Management Board shall issue specific terms of reference in agreement with the Commission.

On this basis it will issue a report including the evaluation findings and recommendations. This report shall be forwarded to the Commission, the European Parliament and the Council and shall be made public.

7. ANTI-FRAUD MEASURES

The financial rules applicable to Europol shall be adopted by the Management Board after having consulted the Commission. They may not depart from Commission Regulation (EC, Euratom) No 2343/2002 of 23 December 2002[29] on the framework Financial Regulation for the bodies referred to in Article 185 of Council Regulation (EC, Euratom) No 1605/2002 on the Financial Regulation applicable to the general budget of the European Communities[30], unless specifically required for Europol’s operation and with the Commission’s prior consent. The budgetary authority shall be informed of these derogations.

The Director shall implement Europol’s budget.

1. By 1 March at the latest following each financial year, Europol’s accounting officer shall communicate the provisional accounts to the Commission’s accounting officer together with a report on the budgetary and financial management for that financial year. The Commission’s accounting officer shall consolidate the provisional accounts of the institutions and decentralised bodies in accordance with Article 128 of Council Regulation (EC, Euratom) No 1605/2002 of 25 June 2002 on the Financial Regulation applicable to the general budget of the European Communities (Financial Regulation).

2. By 31 March at the latest following each financial year, the Commission’s accounting officer shall forward Europol’s provisional accounts to the Court of Auditors, together with a report on the budgetary and financial management for that financial year. The report on the budgetary and financial management for that financial year shall also be forwarded to the European Parliament and the Council.

3. On receipt of the Court of Auditors’ observations on Europol’s provisional accounts, pursuant to Article 129 of the Financial Regulation, the Director shall draw up Europol’s final accounts under his own responsibility and forward them to the Management Board for an opinion.

4. The Management Board shall deliver an opinion on Europol’s final accounts.

5. By 1 July of the following year at the latest, the Director shall send the final accounts, together with the opinion of the Management Board, to the Commission, the Court of Auditors, the European Parliament and the Council.

6. The final accounts shall be published.

7. The Director shall send the Court of Auditors a reply to its observations by 30 September at the latest. He or she shall also send this reply to the Management Board.

8. Upon a recommendation from the Council, the European Parliament shall, before 30 April of year n + 2, give a discharge to the Director of Europol in respect of the implementation of the budget for year n.

8. DETAILS OF RESOURCES

8.1. Objectives of the proposal in terms of their financial cost

Commitment appropriations in EUR million (to 3 decimal places)

Year n | Year n+1 | Year n+2 | Year n+3 | Year n+4 | Year n+5 |

Officials or temporary staff[32] (XX 01 01) | A*/AD | 2 |

B*, C*/AST |

Staff financed[33] by art. XX 01 02 |

Other staff[34] financed by art. XX 01 04/05 |

TOTAL | 2 |

See also establishment plan and indication of contract staff needs.

TABLEAU DES EFFECTIFS STATUTAIRES |

Catégories et grades | Emplois | prévisions |

2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 |

Réellement pourvus au 31.12.2005 | Autorisés dans le budget communautaire. | Autorisés dans le budget communautaire. |

Perm. | Temp. | Perm. | Temp. | Perm. | Temp. |

AD 16 |

AD 15 |

AD 14 | 1 | 1 | 1 | 1 |

AD 13 | 3 | 3 | 3 | 3 |

AD 12 | 3 | 3 | 3 | 3 |

AST 11 |

AST 10 |

AST 9 |

AST 8 |

AST 7 |

AST 6 |

AST 5 | 30 | 30 | 30 | 30 |

AST 4 | 24 | 24 | 24 | 24 |

AST 3 |

AST 2 | 1 | 1 |

Total général | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 406 | 424 | 447 | 469 |

Total Effectifs | 0 | 0 | 406 | 424 | 447 | 469 |

The increase in the nr of AD9/AD12 (3 each year) is limited to 20% of the total increase in AD grades each year

The assumption is that in addition approximately 10 Contract staff will be employed

8.2.2. Description of tasks deriving from the action

Commission staff should participate in the Management Board and the Head of national units meetings, as well as any ad hoc meetings and meetings in the Council in respect of Europol.

8.2.3. Sources of human resources (statutory)

(When more than one source is stated, please indicate the number of posts originating from each of the sources)

( Posts currently allocated to the management of the programme to be replaced or extended

( Posts pre-allocated within the APS/PDB exercise for year n

( Posts to be requested in the next APS/PDB procedure

( Posts to be redeployed using existing resources within the managing service (internal redeployment)

( Posts required for year n although not foreseen in the APS/PDB exercise of the year in question

8.2.4. Other Administrative expenditure included in reference amount (XX 01 04/05 – Expenditure on administrative management)

EUR million (to 3 decimal places)

Budget line (number and heading) | Year n | Year n+1 | Year n+2 | Year n+3 | Year n+4 | Year n+5 and later | TOTAL |

1 Technical and administrative assistance (including related staff costs) |

Executive agencies[35] |

Other technical and administrative assistance |

- intra muros |

- extra muros |

Total Technical and administrative assistance |

8.2.5. Financial cost of human resources and associated costs not included in the reference amount

EUR million (to 3 decimal places)

Type of human resources | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | Year n+4 | TOTAL 2010-2013 |

Officials and temporary staff (XX 01 01) | 0.234 | 0.234 | 0.234 | 0.234 | 0.936 |

Staff financed by Art XX 01 02 (auxiliary, END, contract staff, etc.) (specify budget line) |

Total cost of Human Resources and associated costs (NOT in reference amount) | 0.234 | 0.234 | 0.234 | 0.234 | 0.936 |

Calculation– Officials and Temporary agents

Reference should be made to Point 8.2.1, if applicable

2x117.000 = 234.000 euros

;;

Calculation– Staff financed under art. XX 01 02

Reference should be made to Point 8.2.1, if applicable

8.2.6. Other administrative expenditure not included in reference amount EUR million (to 3 decimal places) |

2010 | 2011 | 2012 | 2013 | Year n+4 | Year n+5 and later | TOTAL |

XX 01 02 11 01 – Missions | 0.020 | 0.020 | 0.020 | 0.020 | 0.080 |

XX 01 02 11 02 – Meetings & Conferences |

XX 01 02 11 03 – Committees[36] |

XX 01 02 11 04 – Studies & consultations |

XX 01 02 11 05 - Information systems |

2. Total Other Management Expenditure (XX 01 02 11) |

3. Other expenditure of an administrative nature (specify including reference to budget line) |

Total Administrative expenditure, other than human resources and associated costs (NOT included in reference amount) | 0.020 | 0.020 | 0.020 | 0.020 | 0.080 |

::

Calculation - Other administrative expenditure not included in reference amount

Two members of Commission staff attending to an average of 10 missions yearly for a cost estimated at 1000 euros. [pic][pic][pic][pic][pic][pic]

[1] UL C 316, 27.11.1995, str. 1.

[2] UL C 358, 13.12.2000, str. 1, UL C 312, 16.12.2002, str. 1, UL C 2, 6.1.2004, str. 1.

[3] Prim.. Resolucija št. B6-0625/2006 Evropskega parlamenta z dne 30. novembra 2006 o doseženem napredku pri vzpostavitvi območja svobode, varnosti in pravice.

[4] UL C […], […], str. […].

[5] UL C […], […], str. […].

[6] UL C 316, 27.11.1995, str. 1.

[7] UL L 63, 6.3.2002, str. 1.

[8] UL L 256, 1.10.2005, str. 63.

[9] UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

[10] UL L 162, 20.6.2002, str. 1.

[11] UL C 197, 12.7.2000, str. 1.

[12] UL C 24, 23.1.1998, str. 2.

[13] UL C 221, 19.7.1997, str. 12.

[14] UL L 357, 31.12.2002, str. 72.

[15] UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

[16] UL 17, 6.10.1958, str. 385/58. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

[17] UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[18] UL L 12, 16.1.2001, str. 1.

[19] UL L 56, 4.3.1968, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 31/2005 (UL L 8,12.1.2005, str. 1).

[20] UL C 26, 30.1.1999, str. 23.

[21] Differentiated appropriations.

[22] Non-differentiated appropriations hereafter referred to as NDA.

[23] Expenditure that does not fall under Chapter xx 01 of the Title xx concerned.

[24] Expenditure within article xx 01 04 of Title xx.

[25] Expenditure within chapter xx 01 other than articles xx 01 04 or xx 01 05.

[26] See points 19 and 24 of the Interinstitutional agreement.

[27] Additional columns should be added if necessary i.e. if the duration of the action exceeds 6 years.

[28] If more than one method is indicated please provide additional details in the "Relevant comments" section of this point.

[29] OJ L 357, 31.12.2002, p. 72.

[30] OJ L 227, 19.8.2006, p. 3.

[31] As described under Section 5.3.

[32] Cost of which is NOT covered by the reference amount.

[33] Cost of which is NOT covered by the reference amount.

[34] Cost of which is included within the reference amount.

[35] Reference should be made to the specific legislative financial statement for the Executive Agency(ies) concerned.

[36] Specify the type of committee and the group to which it belongs.