52005DC0306

Bruselj, 7.7.2005

KOM(2005) 306 končno

POROČILO KOMISIJE

proračunskemu organu o jamstvih, ki jih krije splošni proračunstanje na dan 31. decembra 2004 {SEC(2005)915}

VSEBINA

Prvi del: Dogodki v obdobju od poročila z dne 30. junija 2004, stanje tveganj in aktiviranje proračunskih jamstev 3

1. Uvod: vrste poslov 3

2. Dogodki v obdobju od poročila z dne 30. junija 2004 3

3. Stanje tveganj 4

3.1. Stanje kapitala na dan 31. decembra 2004 4

3.2. Največje letno tveganje, ki ga nosi proračun Unije: posli, izplačani na dan 31. decembra 2004 (glej preglednico A2 v prilogi) 5

3.3. Največje teoretično letno tveganje, ki ga nosi proračun Unije: posli, izplačani in sklenjeni na dan 31. decembra 2004 (glej preglednico A3 v prilogi) 5

4. Aktivacija proračunskih jamstev 5

4.1. Plačilo iz gotovinskih sredstev 5

4.2. Aktivacija Jamstvenega sklada 5

5. Analiza teoretične posojilne in jamstvene zmogljivosti Skupnosti za države nečlanice 6

6. Stanje Jamstvenega sklada na dan 31. decembra 2004 6

7. Sorazmerna trdnost 7

Drugi del: Ocena možnih tveganj: Ekonomsko in finančno stanje v državah nečlanicah, ki prejemajo najpomembnejša posojila 8

1. Uvod 8

2. Države kandidatke 8

3. Zahodni Balkan 8

4. Nove neodvisne države 9

Prvi del: Dogodki v obdobju od poročila z dne 30. junija 2004, stanje tveganj in aktiviranje proračunskih jamstev[1]

1. UVOD: VRSTE POSLOV

Tveganja, ki jih krije proračun Unije, izhajajo iz raznih posojilnih in jamstvenih poslov, ki jih je mogoče razdeliti v dve kategoriji: posojila, ki jih odobrijo Evropske skupnosti za doseganje makroekonomskih ciljev (plačilnobilančna posojila državam članicam in posojila za makrofinančno pomoč (MFP) državam nečlanicam), ter posojila za doseganje mikroekonomskih ciljev (posojila Euratom in ES-NIS[2] v državah članicah in posojila Euratom in Evropske investicijske banke (EIB)[3] v državah nečlanicah).

2. DOGODKI V OBDOBJU OD POROčILA Z DNE 30. JUNIJA 2004

Kar zadeva makrofinančno pomoč tretjim državam je Svet dne 7. decembra 2004 sklenil podaljšati predhodne sklepe in zagotoviti nadaljnjo makrofinančno pomoč Srbiji in Črni gori (2004/862/ES) ter Bosni in Hercegovini (2004/861/ES). Kar zadeva nove neodvisne države (NND) Svet ni sprejel nobenega novega sklepa, Komisija pa je 10. decembra 2004 sprejela sporočilo o izvajanju makrofinančne pomoči v Armeniji, Tadžikistanu in Gruziji[4].

Izplačila so znašala skupaj 22 milijonov EUR v obliki nepovratnih sredstev: 10 milijonov EUR Srbiji in Črni gori, 5,5 milijonov EUR Armeniji in 6,5 milijonov EUR Gruziji.

Kar zadeva Euratom je bilo na podlagi obstoječega sklepa v korist Bolgarije izvedeno izplačilo posojila (Kozloduy, 30 milijonov EUR).

Sprejet je bil nov sklep Komisije o spremembi Sklepa (C(2000)3812) z dne 13. decembra 2000, s katerim je bil zmanjšan znesek posojila Euratom, odobrenega Ukrajini za obrat K2R4[5].

Kar zadeva mandate EIB, je Svet dne 22. decembra 2004[6] sklenil spremeniti Sklep 2000/24/ES zaradi upoštevanja širitve Evropske unije in Evropske sosedske politike.

Istega dne[7] je Svet sklenil EIB odobriti jamstvo Skupnosti za izgube iz naslova posojil za nekatere vrste projektov v Rusiji, Ukrajini, Moldaviji in Belorusiji; skupna zgornja meja znaša 500 milijonov EUR. EIB ima odobreno izredno jamstvo Skupnosti v višini 100 %. Jamstvo je namenjeno kritju posojil, podpisanih do 31. januarja 2007 (podaljšati ga je mogoče za šest mesecev).

Zaradi pristopa desetih novih držav članic dne 1. maja 2004 je Svet sprejel Uredbo št. 2273/2004[8] o spremembi Uredbe Sveta št. 2728/94 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe.

V skladu s Sporočilom Komisije o finančni perspektivi 2007-2013[9] znesek finančnih sredstev Jamstvenega sklada teoretično v prihodnje ne bo omejen, saj bo financiranje Jamstvenega sklada potekalo preko proračunske postavke v rubriki 4 (Zunanji odnosi) in ne več preko namenske rezerve, kakor poteka danes.

3. STANJE TVEGANJ

Naslednja analiza tveganja je bila opravljena na podlagi uveljavljenih meril stanja kapitala, največjega letnega tveganja in največjega teoretičnega letnega tveganja, ki ga nosi proračun Skupnosti (metodologija je pojasnjena v Delovnem dokumentu osebja Komisije). Natančni zneski so navedeni v preglednicah A1, A2 in A3 v prilogi.

3.1. Stanje kapitala na dan 31. decembra 2004

Skupno tveganje na dan 31. decembra 2004 je doseglo 15.284 milijonov EUR v primerjavi s 15.519 milijoni EUR na dan 30. junija 2004.

V naslednji preglednici so navedeni posli, ki so vplivali na stanje kapitala od zadnjega poročila.

Preglednica 1: Stanje kapitala na dan 31. decembra 2004* | milijonov EUR (zaokroženo) |

Stanje na dan 30. junija 2004 | 15 519 |

Vračila posojil | Euratom NIS makrofinančna pomoč EIB | 0 -18 -145 -747 |

Izplačana posojila | Euratom makrofinančna pomoč EIB | 30 0 1 265 |

Tečajne razlike med EUR in drugimi valutami | - 621 |

Stanje na dan 31. decembra 2004 | 15 284 |

* vsa zavarovana posojila (države članice in nečlanice), razen neplačanih zapadlih obresti in zamude plačil. |

Stanje kapitala pri poslih v državah članicah je bilo na dan 31. decembra 2004 3360 milijonov EUR v primerjavi s 3635 milijoni EUR na dan 30. junija 2004.

Stanje kapitala pri poslih v državah nečlanicah je bilo na dan 31. decembra 2004 11.924 milijonov EUR v primerjavi z 11.885 milijoni EUR na dan 30. junija 2004.

3.2. Največje letno tveganje, ki ga nosi proračun Unije: posli, izplačani dne 31. decembra 2004 (glej preglednico A2 v prilogi)

- Za leto 2005 znaša skupno največje letno tveganje 1848 milijonov EUR.

- Tveganje, povezano z državami članicami, znaša 544 milijonov EUR.

- Tveganje, povezano z državami nečlanicami, znaša 1304 milijonov EUR.

3.3. Največje teoretično letno tveganje, ki ga nosi proračun Unije: posli, izplačani in sklenjeni na dan 31. decembra 2004 (glej preglednico A3 v prilogi)

- Za leto 2005 največje teoretično letno tveganje znaša 1957 milijonov EUR in ocenjeno je, da bo do leta 2013 doseglo 3546 milijonov EUR.

- Največje teoretično tveganje pri državah članicah je enako kakor največje letno tveganje, navedeno v odstavku 3.2.

- Pri državah nečlanicah za leto 2005 znaša 1413 milijonov EUR. Ocenjeno je, da bo tveganje do leta 2013 doseglo 3324 milijonov EUR.

4. AKTIVACIJA PRORAčUNSKIH JAMSTEV

4.1. Plačilo iz gotovinskih sredstev

Komisija črpa iz svojih gotovinskih sredstev[10], da prepreči zamude in z njimi povezane stroške servisiranja svojih posojilnih poslov, če dolžnik zamuja s plačili Komisiji.

4.2. Aktivacija Jamstvenega sklada

Z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2728/94 z dne 31. oktobra 1994, kakor je bila spremenjena, je bil ustanovljen Jamstveni sklad za zunanje ukrepe. V primeru zapoznelih plačil prejemnika posojila, ki ga je odobrila Skupnost ali za katerega je Skupnost jamčila, mora Jamstveni sklad pokriti primanjkljaj v roku treh mesecev od datuma zapadlosti plačila.

5. ANALIZA TEORETIčNE POSOJILNE IN JAMSTVENE ZMOGLJIVOSTI SKUPNOSTI ZA DRžAVE NEčLANICE

Mehanizem Jamstvenega sklada v praksi omejuje posojilno in jamstveno zmogljivost Skupnosti za države nečlanice, ker so vsa proračunska sredstva, ki so na voljo za oblikovanje rezervacij Sklada, omejena z zneskom, določenim za rezervacije za jamstva v sedanji Finančni perspektivi[11].

Preglednica A4 prikazuje oceno posojilne zmogljivosti Skupnosti za države nečlanice v obdobju 2005-2006 v skladu z mehanizmom Jamstvenega sklada. Metoda izračuna in sklici na pravna besedila so podrobneje navedeni v prilogi.

Preglednica 2 prikazuje stanje posojilnih poslov in jamstev za najem posojil za države nečlanice, ki so na dan 31. decembra 2004 znašali skupaj 12.068 milijonov EUR.

Preglednica 2: Stanje posojilnih poslov in jamstev za najem posojil za države nečlanice v milijonih EUR (zaokroženo) |

1. Stanje kapitala, ES (MFA), Euratom 2. Stanje kapitala, EIB 3. Zamudna plačila 4. Zamudne obresti 5. Neplačane zapadle obresti1 | 1 384 10 540 0 1 143 |

Stanje na dan 31. decembra 2004 | 12 068 |

1 Neplačane zapadle obresti v smislu Uredbe o ustanovitvi Jamstvenega sklada |

Razmerje med sredstvi Sklada in stanjem kapitalskih obveznosti v smislu Uredbe o ustanovitvi Sklada je bilo 10,55 %, kar je več od ciljnih 9 %, določenih v Uredbi št. 1149/1999 o spremembi Uredbe št. 2728/94 o ustanovitvi Sklada. V pravilih je navedeno, da se ob koncu leta presežek izplača nazaj na posebno postavko v bilanci prihodkov splošnega proračuna Evropske unije.

6. STANJE JAMSTVENEGA SKLADA NA DAN 31. DECEMBRA 2004

Na dan 31. decembra 2004 je bil znesek Jamstvenega sklada 1612,09 milijona EUR. V drugi polovici leta 2004 so bila zabeležena naslednja gibanja:

- prvi in drugi transfer: 181.875 milijonov EUR.

- Presežek sklada za leto 2003: 223,16 milijona EUR.

- Plačilo po pozivu dne 27. avgusta 2004: 2.687.444,26 USD (protivrednost 2.230.059,13 EUR).

- Izterjava zaostalih plačil dne 21. decembra 2004: od Republike Argentine: 10.013.111,37 USD (protivrednost 7.456.334,33 EUR).

- Skupna zaostala plačila na dan 31. decembra 2004, t.j. zamudne obresti Republike Argentine, znašajo 1.718.492,13 USD (protivrednost 1.261.649,75 EUR).

- Neto prihodek v znesku 28,9 milijona EUR iz naložb sredstev Sklada na dan 31. decembra 2004.

7. SORAZMERNA TRDNOST

Ocenjuje se, da razmerje med zneskom v Skladu na dan 31. decembra 2004 (1612,09 milijona EUR), zmanjšanim za 338.831.402,07 EUR v skladu z Uredbo št. 2273/2004, in največjim teoretičnim letnim tveganjem za posojila državam nečlanicam v letu 2005 (1413 milijonov EUR) znaša 90% (glej preglednico A3 v Prilogi).

Drugi del: Ocena možnih tveganj: Ekonomsko in finančno stanje v državah nečlanicah, ki prejemajo najpomembnejša posojila

1. UVOD

Zneski iz prvega dela podajajo informacije o količinskih vidikih tveganja, ki ga nosi splošni proračun. Te podatke pa bi morala spremljati ocena kakovosti tveganja, ki je odvisna od vrste posla in plačilne sposobnosti posojilojemalca. Preglednice za ocenjevanje tveganja po državah so navedene posebej v Delovnem dokumentu osebja Komisije[12]. Spodaj je naveden kratek povzetek te analize. V točki 3.1 v prilogi je analiza stanja v drugih držav nečlanicah.

2. DRžAVE KANDIDATKE

V Bolgariji je bila rast BDP še naprej visoka in je v prvih treh četrtletjih 2004 dosegla medletno stopnjo 5,6 %. Primanjkljaj tekočega računa je bil v letu 2004 visok in je znašal okoli 7,5 % BDP, vendar pa je bil nižji kakor v letu 2003 in v veliki meri pokrit z neto prilivi neposrednih tujih naložb. Zunanji dolg je bil stabilen v razmerju do BDP in je znašal nekaj več kakor 60 % BDP, s tem, da je javni dolg padal, zasebni pa naraščal, tako, da sta zdaj v okviru skupnega zunanjega dolga skoraj izenačena.

V prvih treh četrtletjih leta 2004 je realni BDP Romunije narasel za 8,1 %. Rast je bila posledica močnega domačega povpraševanja, kar je povzročilo zelo negativni neto izvoz in obstoj znatnega primanjkljaja tekočega računa, ki se je gibal okoli 6 % BDP. Znatna okrepitev neposrednih tujih naložb je omogočila, da je razmerje med skupnim zunanjim dolgom in BDP ostalo stabilno na okoli 34 % BDP.

BDP Turčije se je v prvih treh četrtletjih leta 2004 medletno povečal za 8,7 % zaradi močne rasti zasebne potrošnje in velikega porasta domačih naložb. Visoka rast domačega povpraševanja in višje mednarodne cene nafte so v letu 2004 povzročili strmo naraščanje uvoza in z lahkoto izničili ugodne učinke večjega izvoza in rekordne turistične sezone. Zaradi tega se je primanjkljaj tekočega računa po ocenah povečal na 5,2 % BDP. Višina dolga močno upada. Ob koncu leta 2004 je zunanji dolg znašal 53 % BDP.

3. ZAHODNI BALKAN

BDP Albanije se je v letu 2004 po ocenah povečal za 6,2 % ob pomoči izboljšav kmetijske proizvodnje, živahnega storitvenega sektorja in rasti v gradbeništvu. Predvideva se, da je v letu 2004 primanjkljaj tekočega računa dosegel 5,8 % BDP, stopnja zunanjega dolga pa naj bi ostala relativno nizka, z razmerjem med zadolženostjo in BDP okoli 22,4 %.

V Bosni in Hercegovini se je po ocenah BDP v letu 2004 povečal za 5 %, predvsem zaradi naraščanja industrijske proizvodnje in domačega povpraševanja, predvideva pa se, da bo gospodarstvo še naprej raslo enako hitro tudi v letu 2005. Kljub rekordnim prilivom neposrednih tujih naložb in naraščanju izvoza v letu 2004, je zaradi visokega deleža uvoza primanjkljaj tekočega računa ostal nad 18 % BDP. Zunanji dolg je v zadnjih letih upadal in je leta 2004 dosegel 34 % BDP.

V Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji je rast BDP zlasti zaradi še vedno počasne rasti proizvodnje v prvih treh četrtletjih leta 2004 padla za 0,5 %. Vendar pa je v letu 2004 kot celoti verjetno, da bo stopnja rasti pozitivna, v letu 2005 pa se pričakuje pospešitev do 2,5 %. Primanjkljaj tekočega računa je v letu 2004 dosegel skoraj 7 % BDP zaradi velikega trgovinskega primanjkljaja in nižjih zasebnih in uradnih transferjev. Devizne rezerve so v drugi polovici leta 2004 upadle na 3,5 mesecev uvoza, medtem ko so ob koncu leta 2003 znašale 4 mesece. Leta 2004 se je razmerje med zunanjim dolgom in BDP rahlo povečalo, s 35,2 % ob koncu leta 2003 na 35,7 % ob koncu leta 2004.

BDP Srbije in Črne gore je v novem zagonu in ocenjuje se, da je leta 2004 rast dosegla 7,2 %, kar je posledica ponovne oživitve industrijske in kmetijske proizvodnje. Zunanja neravnovesja, ki jih povzroča šibak izvoz, so še vedno dokaj visoke. Za leto 2004 se ocenjuje, da je primanjkljaj tekočega računa dosegel okoli 12 % BDP. Zaradi sporazuma o prestrukturiranju, sklenjenega z upniki Londonskega kluba, pa se je razmerje med zadolženostjo in BDP zmanjšalo na 57 %.

4. NOVE NEODVISNE DRžAVE

V Armeniji , kjer je v letu 2004 rast proizvodnje ostala več kakor 10-odstotna, so močni prilivi iz tujine in drugi transferji pomagali zmanjšati primanjkljaj tekočega računa na manj kot 5 % BDP v letu 2004. Mednarodne rezerve centralne banke so dovolj visoke in pokrivajo skoraj štiri mesece uvoza. Zunanji javni dolg znaša okoli 1,1 milijarde USD oziroma okoli 33 % BDP (v primerjavi z 39 % v letu 2003).

Gruzijski primanjkljaj tekočega računa se je nekoliko povečal, saj je veliko uvozno povpraševanje zaradi izgradnje naftovoda BTC izničilo učinke povečanja prilivov iz tujine in uradnih transferjev. Kljub temu je nacionalna banka uspela povečati svoje mednarodne rezerve na skoraj dva meseca uvoza. Javni zunanji dolg Gruzije je nominalno ostal na splošno nespremenjen, kot delež BDP pa se je zmanjšal s 46 % v letu 2003 na okoli 37 %. V drugi polovici leta 2004 je Gruzija v skladu s sporazumom iz julija 2004 sklenila dvostranske sporazume z večino upnikov Pariškega kluba.

V Ukrajini je rast dosegla rekordno visoko stopnjo 12 %. Hkrati je 12,3-odstotna inflacija presegla vsa pričakovanja. Nacionalna banka Ukrajine je postopoma zaostrila denarno politiko, vendar pa se bo morala nova vlada šele soočiti s fiskalnimi neravnovesji (državni primanjkljaj je v letu 2004 presegal 4 % BDP). Tekoči račun je bil zaključen s presežkom več kakor 10 % BDP. Devizne rezerve so se povečale na protivrednost več kakor treh mesecev uvoza. Razmerje med javnim zunanjim dolgom in BDP se je še naprej zmanjševalo v skladu z močno rastjo BDP in doseglo okoli 19 %.

Gospodarstvu Belorusije je še naprej koristila rast v Rusiji, ki je njena glavna trgovinska partnerica (v letu 2004 je rast dosegla 11 %). Inflacija se je zmanjšala z 28 % v letu 2003 na 14 % v letu 2004, vendar pa zaradi ohlapne finančne politike še naprej ostaja najvišja v regiji. Kljub temu je državni račun prvič po več letih dosegel presežek. Zunanji dolg ostaja zmeren, razmerje med zadolženostjo in BDP pa je padlo pod 20 %. Kljub izboljšanju pa je belorusko gospodarstvo še vedno omejeno na številnih področjih; zlasti na področju deviznih rezerv, ki so zelo majhne.

V Moldaviji je rast BDP v letu 2004 presegla 7 %, vendar pa je inflacija še vedno dvomestna zaradi močnega domačega povpraševanja in hitre denarne rasti (zaradi razmaha prilivov iz tujine). Fiskalna politika se je v letu 2004 precej sprostila. Moldavija si je zagotovila odpis dela dolga od svojih zasebnih upnikov in je ponovno začela plačevati obresti upnikom Pariškega kluba. Zaradi tega se je razmerje med zadolženostjo in BDP zmanjšalo na manj kakor 40 %. Kljub temu pa ostaja gospodarstvo izredno krhko. Primanjkljaj tekočega računa se je približal 7 % BDP, neposredne tuje naložbe pa upočasnjuje vmešavanje države v gospodarstvo.

Gospodarstvo Tadžikistana še naprej beleži močno rast; realna rast BDP je bila v letu 2004 okoli 10,5 %. Primanjkljaj tekočega računa se je povečal z 1,3 % na skoraj 2 % potem, ko je učinke naraščajočih izvoznih prihodkov in prilivov od delavcev iz tujine več kot izničilo povečanje uvoza, ki je posledica hitre rasti. Kritje uvoza iz bruto uradnih rezerv je do konca leta preseglo 2 meseca. Ob koncu leta 2003 je skupni zunanji dolg znašal 1 milijardo USD (73 % BDP), od katerega je bilo 300 milijonov USD dolga do Rusije. Oktobra 2004 je bil podpisan sporazum z Rusijo o odpisu 80 % tadžikistanskega bilateralnega dolga in izmenjavi preostanka za lastniški kapital (do konca leta 2008).

[1] Opomba: priloga vsebuje Delovni dokument osebja Komisije, v katerem so natančne preglednice in pojasnila k temu poročilu.

[2] Novi instrument Skupnosti, ni aktiven od leta 1995. Zadnje posojilo je bilo v celoti amortizirano do 17. 12. 2004.

[3] Podrobnosti v zvezi z mandati EIB so navedene v Preglednici A1 v prilogi.

[4] COM(2004) 793 konč.

[5] C(2004)2817/3 z dne 20.7.2004 (protivrednost 83.000.000 USD v EUR).

[6] UL L 21, 25.1.2005, str. 9.

[7] UL L 21, 25.1.2005, str. 11.

[8] UL L 396, 31.12.2004, str. 28

[9] COM(2004) 487.

[10] Na podlagi člena 12 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 z dne 22. maja 2000 o izvajanju Sklepa 94/728/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti, kakor je bila spremenjena.

[11] Letni znesek, sprejet v Finančni perspektivi 2000-2006, znaša 200 milijonov EUR pri cenah iz leta 1999; leta 2004 je bil ta znesek 221 milijonov EUR, leta 2005 pa 223 milijonov EUR.

[12] [SEC(2005)….]