4.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 81/26

1.

potrebe po določitvi srednje in dolgoročne strategije za boj proti podnebnim spremembam v EU in v sodelovanju z mednarodno skupnostjo;

2.

izjave Sveta ministrov EU iz leta 1996, da „povprečne svetovne temperature ne bi smele narasti za več kot 2°C nad predindustrijsko stopnjo“;

3.

koristi omejitve zvišanja povprečne svetovne temperature na 2°C presegajo stroške politik za zmanjševanje emisij;

4.

dolgoročno je nujno treba poseči po kombinaciji najučinkovitejših in najcenejših ukrepov prilagajanja in ublažitve, če želimo doseči zastavljene okoljske cilje, hkrati pa ohraniti svojo gospodarsko konkurenčnost;

5.

da so podnebne spremembe svetovni problem, ki posega tudi v področje pristojnosti regionalnih in lokalnih skupnosti; Kjotski protokol, ki so ga podpisale EU in države članice je mednarodni sporazum, ki države članice — in s tem tudi regionalne in lokalne oblasti — zavezuje k ukrepanju.

1.1

pozdravlja sporočilo, ki ponuja ustrezno oceno stanja in analizira nevarnosti, povezane s podnebnimi spremembami, ter instumente za učinkovit boj proti njim;

1.2

pozdravlja začetek veljave Kjotskega protokola, ki je prvi korak v globalni strategiji za boj proti podnebnim spremembam;

1.3

ponovno izreka svojo podporo visoko zastavljenim političnim ciljem Evropske unije na tem področju;

1.4

poudarja potrebo po znatnem zvišanju števila držav, ki sodelujejo v boju proti podnebnim spremembam, v katerem bi morali sodelovati vsi glavni sektorji, odgovorni za emisije toplogrednih plinov, zlasti sektorji proizvodnje energije ter zračnega in pomorskega prevoza;

1.5

izraža zaskrbljenost glede posledic pomanjkanja ukrepov na svetovni ravni;

1.6

obžaluje, da so nekatere države članice še daleč od svojih ciljev v okviru cilja Skupnosti — 8 %, določenega v Kjotu, vendar meni, da jih je pomembno spodbujati k temu, da se tudi one približajo zastavljenim ciljem;

1.7

podpira priporočilo Komisije, da je treba spodbujati kampanje ozaveščanja z namenom, da se prispeva k povečanju pozornosti in javnega zanimanja za to vprašanje in s tem spodbujanja trajnejših načinov življenja. Opozarja tudi na pomen izvajanja in razvoja projektov na tem področju v šolah, saj so le-te zrcalo družbe;

1.8

meni, da je treba v politiki za prostorsko načrtovanje upoštevati cilje energetske učinkovitosti — spodbujajati kombinacijo združljivih in dopolnjevalnih dejavnosti -, da se zmanjšajo potovalne razdalje in s tem poraba goriv;

1.9

poudarja pomen ohranjanja in ustvarjanja zelenih površin, ki jih je treba vključiti v strateško načrtovanje mestnih območij; povečanje gozdnih površin je izjemnega pomena za bolj učinkovit postopek skladiščenja ogljika iz atmosfere;

1.10

podpira oblikovanje trajnejših struktur mobilnosti, pri čemer igrata pomembno vlogo ustvarjanje con za pešče in prepoved ali zmanšanje avtomobilskega prometa v središčih mest; meni tudi, da bi bilo treba vzpostaviti zanimiv sistem javnega prevoza, ki bi v veliki meri dopolnil osebni prevoz in ga v številnih primerih tudi nadomestil;

1.11

poudarja pomen uporabe manj onesnažujočih goriv v vseh vozilih, vključno z vozili podjetij in javne uprave; javno upravo vabi, da prevzame pobudo pri doseganju čistejših voznih parkov;

1.12

meni, da sta oskrba z opremo za ločeno zbiranje odpadkov ter podpora javnosti na tem področju dejavnika, ki prispevata k doseganju zastavljenih ciljev;

1.13

meni, da je pri gradnji novih stavb in prenovi obstoječih treba upoštevati energetsko učinkovitost;

1.14

poudarja odgovornost, ki jo skupaj z nacionalnimi vladami nosijo vse lokalne in regionalne oblasti v boju proti podnebnim spremembam s pomočjo zgoraj navedenih sredstev

2.1

opozarja, da mora Komisija spodbujati boj proti podnebnim spremembam na vseh ravneh, vključno z lokalno in regionalno;

2.2

poziva k okrepitvi preprečevalnih ukrepov in ukrepov za boj proti gozdnim požarom, kot odločilnih ukrepov v boju proti emisijam toplogrednih plinov;

2.3

zahteva okrepitev ukrepov za preučevanje in stalno spremljanje evropskih ledenikov, ker so krhki ekosistemi in zelo občutljivi na podnebne spremembe;

2.4

poudarja, da morajo biti podjetja deležna pomembnih finančnih spodbud za uporabo „čistih tehnologij“ ali prilagajanje obstoječih tehnologij;

2.5

zavzema se za oblikovanje učinkovite politike spremljanja kot del prizadevanj za nadzor nad industrijskimi dejavnostmi, da se zagotovi upravičenost boja proti podnebnim spremembam;

2.6

podpira vključitev alternativnih energij (kot je biomasa) v ogrevanje stavb, in sicer v vseh sektorjih (vključno z javno upravo); in v zvezi s tem poudarja tudi, da je treba bolj učinkovito izkoriščati razpoložljive energijske vire, na primer z razširjeno uporabo soproizvodnje električne energije in toplote, s čemer bi dosegli nižje emisijske vrednosti na proizvodno enoto;

2.7

poziva k spodbujanju uporabe izdelkov z visoko energetsko učinkovitostjo ali izdelanih s pomočjo obnovljivih energetskih virov;

2.8

priporoča ukinitev pomoči dejavnostim, ki prispevajo k podnebnim spremembam;

2.9

ceni in podpira predlog Sveta za določitev ciljev za obdobje po letu 2012; podobno kot Svet meni, da je ustrezno, da se za razvite države zastavi cilj znižanja med 15 in 30 % do leta 2020 glede na referenčne vrednosti, predvidene v Kjotskem protokolu, za obdobje po tem datumu pa priporoča, da se predvidijo vrednosti, ki bodo v duhu sklepov Sveta za okolje (od 60 do 80 % do leta 2050);

2.10

predlaga, da se v okviru tematske strategije o mestnem okolju oblikujejo spodbude za boj proti podnebnim spremembam;

2.11

priporoča, da se natančneje preuči analiza stroškov in koristi omejitve zvišanja temperature na 2°C; pomembno je, da se natančneje preveri koncentracija toplogrednih plinov, potrebna za dosego cilja 2°C, in preučijo stroški, povezani z ukrepi zmanjševanja emisij;

2.12

svetuje, da se mesta še naprej vključujejo v postopek LA21 in namenijo več pozornosti izvajanju te vrste strategij.