29.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 247/29

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah za ekonomske politike držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3), ki skupaj tvorita integrirane smernice. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Voditelji držav članic oziroma vlad so 29. junija 2012 sprejeli Pakt za rast in delovna mesta, ki z uporabo vseh razpoložljivih vzvodov, instrumentov in politik zagotavlja skladen okvir za ukrepanje na nacionalni ravni, ravni EU in ravni euroobmočja. Sprejeli so odločitev o ukrepih, ki jih morajo sprejeti države članice, in zlasti izrazili polno zavezanost k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 ter izvajanju priporočil za posamezne države.

(4)

Na Irskem je do decembra 2013 potekal program za makroekonomsko prilagoditev. V skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je bila zato Irska med trajanjem navedenega programa izvzeta iz spremljanja in ocenjevanja v okviru evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik. Glede na uspešno zaključeni program za makroekonomsko prilagoditev bi bilo treba državo zdaj v celoti vključiti v okvir evropskega semestra.

(5)

Komisija je 13. novembra 2013 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2014. Komisija je 13. novembra 2013 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja.

(6)

Evropski svet je 20. decembra 2013 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, konsolidacije javnih financ in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne konsolidacije javnih financ, vrnitvi k normalnim posojilnim pogojem v gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize ter modernizaciji javne uprave.

(7)

Komisija je 5. marca 2014 objavila rezultate poglobljenega pregleda za Irsko, ki ga je opravila v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011 in v katerem je upoštevala uspešen zaključek programa Irske za makroekonomsko prilagoditev ter dejstvo, da bi bilo treba državo zdaj v celoti vključiti v okvir evropskega semestra. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da je bil nedavno zaključeni program za makroekonomsko prilagoditev ključnega pomena za obvladovanje ekonomskih tveganj in zmanjšanje neravnotežij na Irskem. Vendar pa preostala makroekonomska neravnotežja zahtevajo posebno spremljanje in odločne ukrepe na ravni politik. Razmere v finančnem sektorju, zadolženost zasebnega in javnega sektorja ter s tem povezane visoke bruto in neto zunanje obveznosti ter razmere na trgu dela kažejo, da tveganja še vedno obstajajo.

(8)

Irska je 17. aprila 2014 predložila nacionalni program reform za leto 2014, 29. aprila 2014 pa še svoj program za stabilnost za leto 2014. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(9)

Glavna cilja proračunske strategije iz programa za stabilnost za leto 2014 sta odpraviti čezmerni primanjkljaj do leta 2015 in doseči srednjeročni cilj do leta 2018. V programu za stabilnost je načrtovano zmanjšanje primanjkljaja pod 3 % BDP do leta 2015 v skladu s priporočilom, izdanim v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Potrjen je srednjeročni cilj strukturno uravnoteženega proračuna, ki je v skladu z zahtevami Pakta za stabilnost in rast. Program za stabilnost za obdobje po letu 2015 določa zniževanje nominalnega javnofinančnega primanjkljaja za približno 1 odstotno točko BDP na leto v obdobju 2016–2018. Delež javnega dolga v BDP naj bi se zmanjšal s skoraj 124 % BDP leta 2013 na 107 % BDP leta 2018. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi v programu za stabilnost, je neodvisni organ (Irski fiskalni svetovalni svet) potrdil kot „v okviru ustreznih napovedi“. Na splošno je v skladu z napovedjo Komisije za leti 2014 in 2015, z izjemo nekaterih razlik pri prispevkih komponent povpraševanja. Vendar pa so napovedi irskih organov za zadnja leta izvajanja programa za stabilnost optimistične. Poleg tega za leto 2015 niso navedeni dovolj podrobni ukrepi za doseganje proračunskih ciljev. Posledično bo primanjkljaj v letu 2015 po napovedih Komisije višji od ciljne vrednosti, ki jo je priporočil Svet. Na podlagi ocene programa za stabilnost in napovedi Komisije ter v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 je Svet mnenja, da so cilji programa za stabilnost skladni s pravili Pakta za stabilnost in rast, vendar bi jih bilo treba od leta 2015 naprej podpreti s podrobno opredeljenimi ukrepi. Irska je sprejela konkretne ukrepe za izboljšanje pomembnih vidikov svojega fiskalnega okvira ter kakovosti in pravočasnosti zagotavljanja podatkov. Veljavna pravila za srednjeročne zgornje meje odhodkov vladi omogočajo diskrecijske spremembe, ki niso omejene z vnaprej določenimi nepredvidenimi odhodki.

(10)

Davčne reforme so prispevale k fiskalnemu prilagajanju, vendar bi bilo mogoče davčni sistem še izboljšati, da bi bil bolj učinkovit in rasti prijazen. Pri obdavčitvi premoženja je prišlo do preusmeritve z davka na transakcije na periodične davke, ki se izračunajo na podlagi vrednosti stanovanjske nepremičnine, vendar je davčna osnova še vedno razmeroma ozka, ker so nekatere vrste nepremičnin izvzete iz obdavčitve. Sistem obdavčitve dela je razdrobljen in kompleksen. Znižane davčne stopnje in davčne oprostitve pri davkih na potrošnjo in okoljskih davkih ožijo davčno osnovo, medtem ko so takšni davki prijaznejši za rast. Zaradi ničelne in znižanih stopenj DDV je učinkovitost sistema DDV pod povprečjem EU. Znižane stopnje DDV so pogoste zaradi prerazdelitve dohodkov, čeprav niso učinkovit in dobro usmerjen instrument za zaščito ranljivih skupin. Izboljšati bi bilo mogoče učinkovitost okoljskih davčnih instrumentov in ukiniti okoljsko škodljive subvencije.

(11)

Čeprav je prebivalstvo Irske razmeroma mlado, so bili javni izdatki za zdravstvo leta 2012 pri 8,7 % BND med najvišjimi v Uniji in so občutno presegali 7,3-odstotno povprečje EU. Glede na sedanje težave pri upravljanju zdravstvene blagajne bo zaradi pričakovanih demografskih pritiskov kot posledice staranja prebivalstva sedanje ravni storitev mogoče ohranjati le, če bo srednje- do dolgoročno dosežena boljša stroškovna učinkovitost. Do leta 2060 naj bi se izdatki v zvezi z zdravstvom zaradi demografskih pritiskov povečali za 1,2 odstotne točke BDP. Zdravstveni sektor je pred večplastnimi izzivi. Sistemi in procesi finančnega upravljanja in računovodstva so razdrobljeni med različnimi ponudniki zdravstvenih storitev. To povzroča zamude in ovire pri zbiranju in obdelavi podatkov. Prav tako sta zaradi tega ovirana spremljanje izdatkov za zdravstvo ter doseganje stroškovne učinkovitosti in ustrezne dodelitve sredstev. Dodaten izziv predstavlja visoka raven izdatkov za farmacevtske izdelke, saj so izdatki za zdravila na recept sorazmerno visoki.

(12)

Irska se spoprijema s težavami glede brezposelnosti, zlasti dolgotrajne brezposelnosti in brezposelnosti mladih, še vedno pa je velik delež delovno sposobnega prebivalstva nizko kvalificiran, kar povzroča neenakost ter neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih. Ob nedavni krepitvi trga dela je začela dolgotrajna brezposelnost postopoma upadati, vendar je še vedno visoka v razmerju s celotno brezposelnostjo, delež dolgotrajno brezposelnih pa je ob koncu leta 2013 prestavljal več kot 61 % vseh brezposelnih. Stopnja brezposelnosti mladih je sredi leta 2012 presegla 30 %. Poleg tega se je delež mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, med letoma 2007 in 2012 povečal za 8 odstotnih točk na 18,7 %, nato pa upadel na 16,1 %, vendar je še vedno med najvišjimi v Uniji. V skladu s cilji jamstva za mlade bi se moralo pravilo o štirimesečnem obdobju uporabljati za vse mlade, ki potrebujejo zaposlitev. S ponovnim vzpostavljanjem ravnotežja v gospodarstvu so se pojavila neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih, zato sta področji prekvalifikacije in dodatnega izobraževanja izziv za sistem izobraževanja in usposabljanja. Poleg navedenega je udeležba v vseživljenjskem učenju nižja od povprečja EU (7,3 % v primerjavi z 10,7 % leta 2013).

(13)

Delež oseb, ki živijo v gospodinjstvih z nizko intenzivnostjo dela, je na Irskem med najvišjimi v Uniji, zaradi česar nastajajo resne socialne težave. Ta delež je bil že pred krizo višji od povprečja EU, nato pa se je strmoglavo povzpel s 14,3 % leta 2007 na 24,2 % leta 2011. Nizka intenzivnost dela je še zlasti razširjena med enostarševskimi gospodinjstvi z otroki. To je tudi eden od dejavnikov, zaradi katerih se na Irskem povečuje tveganje revščine in socialne izključenosti otrok, vse bolj pereče pa postaja tudi vprašanje nizke udeležbe žensk na trgu dela, ki je leta 2013 znašala 67,2 % (v primerjavi s 83,4 % za moške). Posledično se je pozornost preusmerila na razpoložljivost in cenovno dostopnost otroškega varstva, ki lahko starše pomembno ovirata pri tem, da bi našli zaposlitev in se izognili tveganju revščine. Na trg dela negativno vplivajo tudi posamične pasti brezposelnosti. Nediferencirana struktura nadomestil za brezposelnost v sistemu nadomestil in pomoči za iskalce zaposlitve, neomejeno trajanje izplačevanja pomoči za iskalce zaposlitve ter izguba dodatnih ugodnosti (zlasti dodatka za najemnino in zdravstvene kartice za brezplačne zdravstvene storitve) ob vnovični zaposlitvi pomenijo, da so nadomestitvene stopnje razmeroma visoke pri dolgotrajno brezposelnih z možnostjo majhnega dohodka in drugih kategorijah delavcev, odvisno od družinskih razmer.

(14)

Posojilna dejavnost za MSP je še naprej šibka zaradi kombinacije majhnega povpraševanja po posojilih in omejitev pri ponudbi posojil, saj na MSP še vedno negativno vplivata uporaba pretiranega finančnega vzvoda in šibko domače povpraševanje, banke pa si morajo še naprej prizadevati za trajnostne rešitve v segmentih slabih posojil MSP. Po podatkih iz najnovejše raziskave irskega raziskovalnega in marketinškega podjetja Red C je med oktobrom 2013 in marcem 2014 za bančno posojilo zaprosilo 35 % MSP, od tega pa je bilo posojilo zavrnjeno 19 %. Ob koncu leta 2009 je bil ustanovljen Urad za preverjanje kreditov, ki posreduje v sporih med posojilodajalci in MSP kot potencialnimi posojilojemalci, ki jim je bilo posojilo zavrnjeno. Čeprav ustanovitev navedenega urada predstavlja pozitiven ukrep, pa se zdi, da je vpliv urada za zdaj precej omejen, med drugim tudi zaradi razmeroma majhnega števila pritožb. MSP so pri svojih naložbah močno odvisna od bančnega financiranja, nebančni viri financiranja pa na splošno niso dovolj razviti, čeprav se trenutno proučujejo nekatere alternative, vključno s posojilnimi skladi. Vendar pa bo ob močnejšemu okrevanju in rasti domačega povpraševanja ponudba verjetno vse bolj omejena, če ne bodo kreditni kanali ustrezno obnovljeni, kar je odločilno za obete glede rasti. Da bi se izboljšal dostop MSP do finančnih sredstev, so bile uvedene posebne sheme in skladi, kot so kreditna jamstvena shema, posojilni sklad za mikropodjetja in trije skladi za MSP, vendar je njihova izkoriščenost zazdaj majhna.

(15)

Kljub bančnim reformam, ki so se začele izvajati v okviru nedavno zaključenega programa finančne pomoči, se bančni sektor še vedno srečuje s pomembnimi izzivi. Te je podrobno analizirala Komisija v poglobljenem pregledu za Irsko za leto 2014. Junija 2013 so slaba posojila predstavljala skoraj 27 % posojilnega portfelja treh glavnih domačih bank. Zadolženost zasebnega sektorja je kljub nedavnemu razdolževanju še vedno med najvišjimi v Uniji ter še naprej ogroža finančno stabilnost in obremenjuje gospodarstvo. Razdolževanje gospodinjstev in MSP ni bilo izvedeno v celoti, čiščenje bilanc stanja bank in MPS pa je odločilno za obnovitev kreditnih kanalov. Obseg bančnih posojil še naprej upada, bančni sektor pa ima še vedno težave z doseganjem dobičkonosnosti, deloma zaradi velikega števila hipotekarnih posojil s spremenljivo obrestno mero (razvrednotene terjatve z nizkim donosom) v bilancah stanja bank.

(16)

Stroški izvrševanja pogodb so visoki. Večino teh stroškov predstavljajo odvetniški stroški, ki znašajo 18,8 odstotne točke, visoki stroški pravnih storitev pa negativno vplivajo na stroškovno strukturo vseh podjetij, vključno z MSP. Poleg navedenega se stroški pravnih storitev za razliko od drugih stroškov strokovnih storitev od nastopa krize niso ustrezno zmanjšali, deloma tudi zaradi nezadostne konkurence. Irski organi so se v okviru programa za makroekonomsko prilagoditev zavezali uvedbi reform v sektorju pravnih storitev. Leta 2011 so objavili zakon o pravnih storitvah, ki ga je treba začeti izvajati. V sodstvu so splošni in administrativni viri za izvajanje aktivnega upravljanja zadev v fazi pred sojenjem zelo omejeni, kar lahko prispeva k zamudam pri dostopu do sodnega varstva in višjim stroškom. Poleg tega je opaziti precejšnje vrzeli v zmogljivosti države na področju zbiranja podatkov o učinkovitosti pravosodnega sistema.

(17)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo ekonomske politike Irske. Ocenila je nacionalni program reform in program za stabilnost. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Irskem, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih iz točk 1 do 7 v nadaljevanju.

(18)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost, njegovo mnenje (5) pa je izraženo zlasti v priporočilih iz točk 1 in 2 v nadaljevanju.

(19)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform in program za stabilnost. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih iz točk 1, 3, 5 in 6 v nadaljevanju.

(20)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na tej podlagi je Svet izdal posebna priporočila, naslovljena na države članice, katerih valuta je euro (6). Kot država, katere valuta je euro, bi morala Irska tudi zagotoviti popolno in pravočasno izvedbo teh priporočil –

1.

V celoti izvrši proračun za leto 2014 ter zagotovi vzdržno odpravo čezmernega primanjkljaja do leta 2015, in sicer s podrobnejšo opredelitvijo dodatnih strukturnih ukrepov, ki podpirajo proračunsko strategijo, ter s strukturno prilagoditvijo, kot je določeno v priporočilu Sveta v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Po odpravi čezmernega primanjkljaja izvaja strukturno prilagajanje za dosego srednjeročnega cilja v višini najmanj 0,5 % BDP na leto, še več pa v ugodnih gospodarskih razmerah ali če je to potrebno za upoštevanje pravila o zadolževanju, da se zagotovi vzdržno zmanjševanje visokega deleža javnega dolga sektorja države. Okrepi verodostojnost strategije za fiskalno prilagoditev, učinkovito izvaja večletno proračunsko načrtovanje in opredeli širše proračunske ukrepe, ki bodo osnova za doseganje srednjeročnih fiskalnih ciljev. Zagotovi zavezujoči značaj zgornje meje javnofinančnih izdatkov, tudi z omejitvijo zakonsko določenih možnosti za diskrecijske spremembe. V podporo konsolidaciji javnih financ bi bilo treba razmisliti o povečanju prihodkov z razširitvijo davčne osnove. Poskrbeti bi bilo treba, da bo davčni sistem bolj prijazen rasti in okolju.

2.

Nadaljuje reformo zdravstvenega sektorja, ki se je začela izvajati v okviru strateškega okvira za prihodnost zdravstvenega sektorja („Future Health“). Izvaja dodatne ukrepe za zmanjšanje porabe v sektorju farmacevtskih izdelkov, vključno s pogostejšim usklajevanjem s cenami za patentirana zdravila v referenčnih državah, večjim prodorom generičnih zdravil na trg in boljšimi praksami pri predpisovanju zdravil. Izvaja reformo sistemov finančnega upravljanja pri nacionalnem organu za zdravstvo, da se poenotijo sistemi pri vseh ponudnikih zdravstvenih storitev, in podpira boljše upravljanje terjatev. Najpozneje konec prvega četrtletja 2015 začne uvajati posamezne identifikatorje v sistemu zdravstvenega varstva.

3.

Uvaja dodatne izboljšave aktivnih politik trga dela ter posebno pozornost namenja dolgotrajno brezposelnim, nizko kvalificiranim in, v skladu s cilji jamstva za mlade, mladim. Nadaljuje reformo sistema dodatnega izobraževanja in usposabljanja, shem za podporo zaposlovanju in programov vajeništva. Poveča ponudbo usposabljanj na delovnem mestu, izboljša kakovost tečajev in vajeništev v okviru dodatnega izobraževanja in usposabljanja ter zagotovi, da bodo ti ustrezni z vidika povpraševanja na trgu dela. Poveča raven in kakovost podpornih storitev, ki jih zagotavljajo uradi za zaposlovanje Intreo. Na področju dodatnega izobraževanja in usposabljanja vzpostavi dobro delujoč sistem napotitev med uradi za zaposlovanje Intreo ter odbori za izobraževanje in usposabljanje.

4.

Rešuje problematiko gospodinjstev z nizko intenzivnostjo dela in vprašanje tveganja revščine med otroci s postopnim ukinjanjem nadomestil in dodatkov ob ponovni zaposlitvi. Spodbuja udeležbo žensk na trgu dela z večjo razpoložljivostjo cenovno dostopnejšega otroškega varstva za poln delovni čas, zlasti za družine z nizkimi dohodki.

5.

Spodbuja politike za sektor MSP, vključno s pobudami glede razpoložljivosti bančnega in nebančnega financiranja ter za reševanje vprašanj glede prestrukturiranja dolgov, pri čemer se izogiba tveganjem za javne finance in finančno stabilnost. Spodbuja pobude za boljši dostop MSP do bančnih posojil in nebančnega financiranja. Uvede sistem spremljanja posojil za MSP v bančnem sektorju ter sočasno izvaja dejavnosti za boljšo izrabo netradicionalnih zmogljivosti financiranja, vključno s tremi skladi za MSP, ki jih sofinancira irski nacionalni pokojninski rezervni sklad, skladom za mikropodjetja ter začasno jamstveno shemo za posojila. Spodbuja rabo teh in drugih nebančnih shem financiranja za MSP. Poveča prepoznavnost in zmogljivosti Urada za preverjanje kreditov pri posredovanju v sporih med bankami in MSP kot potencialnimi posojilojemalci, ki jim je bilo posojilo zavrnjeno.

6.

Spremlja uspešnost poslovanja bank z vidika doseganja ciljev pri prestrukturiranju hipotekarnih posojil z zaostanki s plačili. Objavi ambiciozne cilje za tretje in četrto četrtletje leta 2014 za glavne hipotekarne banke, da predlagajo in sklenejo dogovore o prestrukturiranju hipotekarnih posojil z zaostankom pri plačilih več kot 90 dni, s čimer bi se do konca leta 2014 znatno zmanjšal obseg posojil z zaostankom pri plačilih. V okviru revizij in pregledov na kraju samem še naprej ocenjuje vzdržnost sklenjenih dogovorov o prestrukturiranju. Pripravi smernice glede trajnosti rešitev. Redno objavlja podatke o segmentu posojil za MSP z zaostanki pri plačilih v portfeljih bančnih posojil, da se poveča preglednost. Razvije strategijo za rešitev vprašanja izpostavljenosti komercialnim nepremičninskim posojilom v težavah. Vzpostavi centralni register posojil.

7.

Zmanjša stroške pravnih postopkov in storitev ter spodbuja konkurenčnost, vključno s sprejetjem zakona o pravnih storitvah do konca leta 2014, med drugim njegove določbe o dopustnosti ustanavljanja multidisciplinarnih praks, in s prizadevanji za odpravo pridržne pravice odvetnikov. Spremlja učinek izvajanja tega zakona, med drugim na stroške pravnih storitev. Z izvršilni ukrepi poskrbi, da regulativni organ za pravne storitve začne takoj delovati in izpolnjuje obveznosti, ki jih ima po zakonodaji, vključno z objavo predpisov ali smernic za multidisciplinarne prakse in reševanjem pritožb. Izboljša sisteme zbiranja podatkov za natančnejše spremljanje in ocenjevanje učinkovitosti sodnih postopkov, da se opredelijo točke, kjer je potrebna sprememba.