(a) za pravila o javnem zdravju in zdravju živali za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode iz Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(b) glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na mejnih kontrolnih točkah, kot je določeno v členu 16(1)(e) in (f) Direktive 97/78/ES.

(a) biodizel, ki izpolnjuje zahteve za odstranjevanje in uporabo pridobljenih proizvodov iz točke 2(b) oddelka 3 poglavja IV Priloge IV;

(b) predelana hrana za hišne živali, ki izpolnjuje posebne pogoje za predelano hrano za hišne živali iz točke 7(a) poglavja II Priloge XIII;

(c) pasje žvečilke, ki izpolnjujejo posebne zahteve za pasje žvečilke iz točke 7(b) poglavja II Priloge XIII;

(d) kože kopitarjev, ki izpolnjujejo posebne zahteve za končno točko za te proizvode iz točke C poglavja V Priloge XIII;

(e) volna in dlaka, ki izpolnjujeta posebne zahteve za končno točko za te proizvode iz točke B poglavja VII Priloge XIII;

(f) perje in puh, ki izpolnjujeta posebne zahteve za končno točko za te proizvode iz točke C poglavja VII Priloge XIII;

(g) krzno, ki izpolnjuje posebne pogoje za končno točko za navedeni proizvod iz poglavja VIII Priloge XIII;

(h) ribje olje za proizvodnjo zdravil, ki izpolnjuje posebne pogoje za končno točko za navedeni proizvod iz poglavja XIII Priloge XIII;

(i) bencin in goriva, ki izpolnjujejo posebne pogoje za proizvode iz večstopenjskega postopka katalize za proizvodnjo obnovljivih goriv iz točke 2(c) oddelka 3 poglavja IV Priloge IV;

(j) oleokemijski proizvodi, ki so pridobljeni iz topljenih maščob in izpolnjujejo zahteve iz poglavja XI Priloge XIII.

(a) v sežigalnicah in sosežigalnicah, ki imajo dovoljenje za obratovanje v skladu z Direktivo 2000/76/ES, ali

(b) za obrate, za katere se ne zahteva dovoljenje v skladu z Direktivo 2000/76/ES, v sežigalnicah in sosežigalnicah, ki jih je pristojni organ odobril za odstranjevanje s sežiganjem ali odstranjevanje ali predelavo živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, če so odpadki, s sosežiganjem, v skladu s členom 24(1)(b) ali (c) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

(a) snovi kategorije 1 iz člena 8(c) Uredbe(ES) št. 1069/2009, kadar gre za uvoženo hrano za hišne živali ali hrano za hišne živali, proizvedeno iz uvoženih snovi;

(b) snovi kategorije 3 iz člena 10(f) in (g) Uredbe (ES) št. 1069/2009, če:

(a) splošne zahteve za predelavo iz oddelka 1;

(b) zahteve za obdelavo odpadne vode iz oddelka 2;

(c) posebne zahteve za predelavo snovi kategorije 1 in 2 iz oddelka 3;

(d) posebne zahteve za predelavo snovi kategorije 3 iz oddelka 4.

(a) higienske zahteve in zahteve glede predelave iz poglavja II;

(b) standardne metode predelave iz poglavja III, če se take metode uporabljajo v obratu ali objektu;

(c) alternativne metode predelave iz poglavja IV, če se take metode uporabljajo v obratu ali objektu.

(a) zahteve za obrate za pridobivanje bioplinov in obrate za kompostiranje iz poglavja I;

(b) higienske zahteve za obrate za pridobivanje bioplinov in obrate za kompostiranje iz poglavja II;

(c) standardne parametre pretvorbe iz oddelka 1 poglavja III;

(d) standarde za presnovne ostanke in kompost iz oddelka 3 poglavja III.

(a) snovi kategorij 1 in 2 ter mesno-kostno moko ali živalske maščobe, pridobljene iz snovi kategorij 1 in 2;

(b) predelane živalske beljakovine.

(a) snovi kategorij 1 in 2 ter mesno-kostno moko ali živalske maščobe, pridobljene iz snovi kategorij 1 in 2;

(b) predelane živalske beljakovine.

(a) živali v živalskih vrtovih;

(b) kožuharje;

(c) pse iz priznanih vzrejnih legel ali tropov lovskih psov;

(d) pse in mačke v zavetiščih;

(e) ličinke in črve za ribiške vabe;

(f) cirkuške živali.

(a) živali v živalskih vrtovih;

(b) kožuharje;

(c) pse iz priznanih vzrejnih legel ali tropov lovskih psov;

(d) pse in mačke v zavetiščih;

(e) ličinke in črve za ribiške vabe;

(f) cirkuške živali.

(a) na postajah za krmljenje ogroženih ali zaščitenih vrst ptic mrhovinark in drugih živalskih vrst, ki živijo v svojem naravnem habitatu, zaradi spodbujanja biotske raznovrstnosti, v skladu s pogoji iz oddelka 2 poglavja II Priloge VI;

(b) zunaj postaj za krmljenje, če je to primerno brez predhodnega zbiranja mrtvih živali, za krmljenje prosto živečih živali iz točke 1(a) oddelka 2 poglavja II Priloge VI, v skladu s pogoji iz oddelka 3 navedenega poglavja.

(a) posebna pravila za odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov, določena v oddelku 1;

(b) pravila za sežiganje in zakopavanje živalskih stranskih proizvodov na oddaljenih območjih, določena v oddelku 2;

(c) pravila za sežiganje in zakopavanje čebel in čebelarskih stranskih proizvodov, določena v oddelku 3.

(a) izpolnjujejo zahteve glede zbiranja, prevoza in identifikacije iz poglavij I in II Priloge VIII;

(b) jih med prevozom spremljajo komercialni dokumenti ali veterinarska spričevala v skladu z zahtevami iz poglavja III Priloge VIII.

(a) v poglavju I, kadar proizvajajo hrano za hišne živali, kot je navedeno v členu 24(1)(e) navedene uredbe;

(b) v poglavju II, kadar skladiščijo živalske stranske proizvode, kot je navedeno v členu 24(1)(i) navedene uredbe, in kadar ravnajo z živalskimi stranskimi proizvodi po njihovem zbiranju, in sicer z naslednjimi operacijami, navedenimi v členu 24(1)(h) navedene uredbe:

(c) v poglavju III, kadar skladiščijo pridobljene proizvode za nekatere namene, navedene v členu 24(1)(j) navedene uredbe.

(a) odobrene nosilce dejavnosti, ki opravljajo prevoz živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov kot pomožno dejavnost;

(b) nosilce dejavnosti, ki so registrirani za dejavnosti prevoza v skladu z Uredbo (ES) št. 183/2005.

(a) nosilce dejavnosti, ki ravnajo z lovskimi trofejami ali drugimi preparati iz poglavja VI Priloge XIII k tej uredbi ali jih ustvarjajo za zasebne ali nekomercialne namene;

(b) nosilce dejavnosti, ki ravnajo z raziskovalnimi in diagnostičnimi vzorci za izobraževalne namene ali jih odstranjujejo;

(c) nosilce dejavnosti, ki prevažajo suho neobdelano volno in dlako, če sta varno zaprti v pakiranju in neposredno odpremljeni v obrat, v katerem se proizvajajo pridobljeni proizvodi za uporabo zunaj krmne verige, ali obrat, ki izvaja vmesne operacije, pod pogoji, ki preprečujejo širjenje patogenov;

(d) nosilce dejavnosti, ki uporabljajo majhne količine snovi kategorij 2 in 3 iz členov 9 in 10 Uredbe (ES) št. 1069/2009 ali proizvodov, pridobljenih iz navedenih snovi, za namene neposredne dobave proizvodov znotraj regije končnega uporabnika, na lokalni trg ali v lokalne maloprodajne trgovine, če pristojni organ meni, da take dejavnosti ne predstavljajo tveganje širitve kakršne koli nevarne bolezni, ki se prenaša na ljudi ali živali; ta točka se ne uporablja, kadar se navedene snovi uporabljajo kot krma za gojene živali, razen kožuharjev.

(a) splošne zahteve za predelavo in dajanje na trg iz poglavja I;

(b) posebne zahteve za predelane živalske beljakovine in druge pridobljene proizvode iz poglavja II;

(c) zahteve za nekatero krmo za ribe in ribiške vabe iz poglavja III.

(a) ima obrat ali objekt ustrezne objekte in naprave za sprejetje vmesnih proizvodov, ki preprečujejo prenos bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali;

(b) vmesni proizvodi ne povzročajo nobenih tveganj za prenos bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali, zaradi prečiščevanja ali drugih načinov obdelave, po katerih so bili živalski stranski proizvodi v vmesnem proizvodu obdelani, zaradi koncentracije živalskih stranskih proizvodov v vmesnem proizvodu ali zaradi ustreznih bioloških varnostnih ukrepov za ravnanje z vmesnimi proizvodi;

(c) v obratu ali objektu vodijo evidence o količini prejetih snovi, njihovi kategoriji, če je to primerno, in obratu, objektu ali nosilcu dejavnosti, ki so mu dobavili proizvode, ter

(d) se neuporabljeni vmesni proizvodi ali druge odvečne snovi iz obrata ali objekta, kot so proizvodi, ki jim je potekel rok uporabe, odstranijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009.

(a) nepredelanega gnoja,

(b) neobdelanega perja in delov peres ter puha,

(c) čebeljega voska v obliki čebeljega satja.

(a) volne in dlake, ki je bila strojno prana ali obdelana z drugo metodo, ki preprečuje kakršna koli nesprejemljiva tveganja;

(b) krzna, ki se je sušilo najmanj dva dni pri temperaturi okolja 18 °C in 55-odstotni vlažnosti;

(c) volne in dlake, ki sta proizvedeni iz drugih živali, razen prašičev, in sta bili obdelani s strojnim pranjem, kar vključuje namakanje volne in dlake v več kopelih z vodo, milom in natrijevim hidroksidom ali kalijevim hidroksidom;

(d) volne in dlake, ki sta proizvedeni iz drugih živali, razen prašičev, ki se neposredno odpremita v obrat, v katerem se proizvajajo pridobljeni proizvodi iz volne in dlake za tekstilno industrijo, ter ki sta bili obdelani vsaj po eni od naslednjih metod:

(e) volne in dlake, ki sta suhi in varno zaprti v pakiranju, proizvedeni iz drugih živali, razen prašičev, namenjeni za odpremo v obrat, v katerem se proizvajajo pridobljeni proizvodi iz volne in dlake za tekstilno industrijo, ter izpolnjujeta vse naslednje zahteve:

(a) posebne zahteve za uvoz in tranzit snovi kategorije 3 in pridobljenih proizvodov za uporabo v krmni verigi, razen za hrano za hišne živali ali za krmo za kožuharje, iz poglavja I navedene priloge;

(b) posebne zahteve za uvoz in tranzit živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov za uporabo zunaj krmne verige za rejne živali iz poglavja II navedene priloge.

(a) navedene snovi ne smejo biti snovi kategorije 1, pridobljene iz katere koli od naslednjih živali:

(b) navedene snovi ne smejo biti namenjene za nobeno od naslednjih uporab:

(c) snovi se morajo uvažati z nalepkami in izpolnjevati morajo posebne zahteve za nekatere premike živalskih stranskih proizvodov iz oddelka 1 poglavja IV Priloge XIV k tej uredbi;

(d) snovi se morajo uvažati v skladu z zahtevami izdajanja zdravstvenih spričeval, določenimi v nacionalni zakonodaji.

(a) pristojni organ namembne države članice je vnaprej dovolil vnos pošiljke in

(b) pošiljka mora biti poslana pooblaščenemu uporabniku neposredno iz vstopne točke v Unijo.

(a) veterinarske službe pristojnega organa na mejni kontrolni točki vstopa v Unijo pošiljko zapečatijo z zalivko s serijsko številko;

(b) uradni veterinar pristojnega organa, odgovornega za mejno kontrolno točko, dokumente, ki so priloženi pošiljki in so navedeni v členu 7 Direktive 97/78/ES, na vsaki strani označi z žigom „SAMO ZA TRANZIT V RUSIJO SKOZI EU“;

(c) postopkovne zahteve iz člena 11 Direktive 97/78/ES so izpolnjene;

(d) uradni veterinar na mejni kontrolni točki vstopa potrdi v skupnem veterinarskem vstopnem dokumentu, določenem v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 136/2004, da je pošiljka sprejemljiva za tranzit.

(a) uradni veterinar na mejni kontrolni točki vstopa pošiljko zapečati z zalivko s serijsko številko;

(b) uradni veterinar na mejni kontrolni točki vstopa dokumente, ki spremljajo pošiljko in so navedeni v členu 7 Direktive 97/78/ES, na vsaki strani označi z žigom „SAMO ZA TRANZIT V TRETJE DRŽAVE SKOZI EU“;

(c) postopkovne zahteve iz člena 11 Direktive 97/78/ES so izpolnjene;

(d) uradni veterinar na mejni kontrolni točki vstopa potrdi v skupnem veterinarskem vstopnem dokumentu, določenem v členu 2(1) Uredbe (ES) št. 136/2004, da je pošiljka sprejemljiva za tranzit.

(a) uradni nadzor v predelovalnih obratih, kot je določeno v poglavju I;

(b) uradni nadzor v zvezi z drugimi dejavnostmi, ki vključujejo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi, kot je določeno v oddelkih od 1 do 9 poglavja III.

(a) predelanih živalskih beljakovin in drugih pridobljenih proizvodov iz poglavja II Priloge X k tej uredbi;

(b) hrane za hišne živali in nekaterih drugih pridobljenih proizvodov iz Priloge XIII k tej uredbi;

(c) živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, uvoženih v Unijo ali v tranzitu skozi Unijo, navedenih v Prilogi XIV k tej uredbi.

(a) Uredba (ES) št. 811/2003;

(b) Odločba 2003/322/ES;

(c) Odločba 2003/324/ES;

(d) Uredba (ES) št. 878/2004;

(e) Odločba 2004/407/ES;

(f) Uredba (ES) št. 79/2005;

(g) Uredba (ES) št. 92/2005;

(h) Uredba (ES) št. 181/2006;

(i) Uredba (ES) št. 197/2006;

(j) Uredba (ES) št. 1192/2006;

(k) Uredba (ES) št. 2007/2006.

(a) če so bila proizvedena iz:

(b) čeprav niso bila mešana s sestavino, da se prepreči poznejša uporaba mešanice za namene krmljenja.

1. „kožuharji“ pomenijo živali, ki se gojijo ali redijo za proizvodnjo krzna in niso namenjene prehrani ljudi;

2. „kri“ pomeni svežo celokupno kri;

3. „posamična krmila“ pomenijo snovi, ki sestavljajo hrano za živali, kakor so opredeljene v členu 3(2)(g) Uredbe (ES) št. 767/2009, ki so živalskega izvora in zajemajo predelane živalske beljakovine, proizvode iz krvi, topljene maščobe, jajčne izdelke, ribje olje, maščobne derivate, kolagen, želatino in hidrolizirane beljakovine, dikalcijev fosfat, trikalcijev fosfat, mleko, proizvode na osnovi mleka, proizvode, pridobljene iz mleka, kolostrum, izdelke s kolostrumom ter blato iz centrifug in separatorjev od predelave mleka;

4. „proizvodi iz krvi“ pomenijo proizvode, pridobljene iz krvi ali delcev krvi, razen krvne moke; zajemajo suho/zamrznjeno/tekočo plazmo, suho celokupno kri, suhe/zamrznjene/tekoče rdeče krvničke ali njihove delce ter mešanice;

5. „predelane živalske beljakovine“ pomenijo beljakovine živalskega izvora, v celoti pridobljene iz snovi kategorije 3, ki so bile obdelane v skladu z oddelkom 1 poglavja II Priloge X (vključno s krvno moko in ribjo moko), da so primerne za neposredno uporabo kot posamična krmila ali za katere koli druge vrste uporabe v krmilih, vključno s hrano za hišne živali, ali za uporabo v organskih gnojilih ali sredstvih za izboljšanje tal, vendar ne vsebujejo proizvodov iz krvi, mleka, proizvodov na osnovi mleka, proizvodov, pridobljenih iz mleka, kolostruma, izdelkov s kolostrumom, blata iz centrifug in separatorjev od predelave mleka, želatine, hidroliziranih beljakovin, dikalcijevega fosfata, jajc in jajčnih izdelkov, vključno z jajčno lupino, trikalcijevega fosfata in kolagena;

6. „krvna moka“ pomeni predelane živalske beljakovine, pridobljene s toplotno obdelavo krvi ali delcev krvi v skladu z oddelkom 1 poglavja II Priloge X;

7. „ribja moka“ pomeni predelane živalske beljakovine, pridobljene iz vodnih živali, razen morskih sesalcev;

8. „topljene maščobe“ pomenijo maščobe, pridobljene iz predelave:

9. „ribje olje“ pomeni olje, pridobljeno iz predelave vodnih živali ali olje iz predelave rib za prehrano ljudi, ki jih je nosilec dejavnosti namenil za druge namene, kot je prehrana ljudi;

10. „čebelarski stranski proizvodi“ pomenijo med, čebelji vosek, matični mleček, propolis ali cvetni prah, ki niso namenjeni prehrani ljudi;

11. „kolagen“ pomeni beljakovinske proizvode, pridobljene iz živalskih kož, kosti in kit;

12. „želatina“ pomeni naravne, topljive beljakovine, ki želatinirajo ali ne, pridobljene z delno hidrolizo kolagena, pridobljenega iz kosti, kož, kit in tetiv živali;

13. „ocvirki“ pomenijo ostanke topljenja maščob, ki vsebujejo beljakovine, po delni izločitvi maščobe in vode;

14. „hidrolizirane beljakovine“ pomenijo polipeptide, peptide in aminokisline ter njihove mešanice, pridobljene s hidrolizo živalskih stranskih proizvodov;

15. „bela voda“ pomeni mešanico mleka, proizvodov na osnovi mleka ali proizvodov, pridobljenih iz mleka in vode, ki se zbere med izpiranjem mlekarske opreme, vključno s posodami za mlečne proizvode, preden se očistijo in razkužijo;

16. „konzervirana hrana za hišne živali“ pomeni toplotno predelano hrano za hišne živali v hermetično zatesnjenih posodah;

17. „pasje žvečilke“ pomenijo proizvode, namenjene hišnim živalim za žvečenje, pridobljene iz nestrojenih kož kopitarjev ali drugih snovi živalskega izvora;

18. „aromatična drobovina“ pomeni tekoč ali dehidriran predelan izdelek živalskega izvora, ki se uporablja za izboljšanje okusnosti hrane za hišne živali;

19. „hrana za hišne živali“ pomeni krmo, ki ni snov iz člena 24(2), za uporabo kot hrana za hišne živali, in pasje žvečilke, ki vsebujejo živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, ki

20. „predelana hrana za hišne živali“ pomeni hrano za hišne živali, ki ni surova hrana za hišne živali in je bila predelana v skladu s točko 3 poglavja II Priloge XIII;

21. „surova hrana za hišne živali“ pomeni hrano za hišne živali, ki vsebuje nekatere snovi kategorije 3 in ni bila konzervirana drugače kot s procesi hlajenja ali zamrzovanja;

22. „odpadki iz gostinskih dejavnosti“ pomenijo vso odpadno hrano, vključno z rabljenim kuhinjskim oljem iz restavracij, gostinskih obratov in kuhinj, vključno z osrednjimi javnimi kuhinjami in zasebnimi kuhinjami iz gospodinjstev;

23. „presnovni ostanki“ pomenijo ostanke, vključno s tekočim delom, ki nastanejo pri predelavi živalskih stranskih proizvodov v obratu za pridobivanje bioplinov;

24. „vsebina prebavnega trakta“ pomeni vsebino prebavnega trakta sesalcev in ratitov;

25. „maščobni derivati“ pomenijo pridobljene proizvode iz topljenih maščob, ki so, kar zadeva topljene maščobe iz snovi kategorije 1 ali kategorije 2, predelani v skladu s poglavjem XI Priloge XIII;

26. „gvano“ pomeni nemineraliziran naravni proizvod, zbran iz izločkov netopirjev ali prosto živečih morskih ptic;

27. „mesno-kostna moka“ pomeni živalske beljakovine, pridobljene iz predelave snovi kategorije 1 ali kategorije 2 v skladu z eno od metod predelave, določeno v poglavju III Priloge IV;

28. „obdelane kože“ pomenijo pridobljene proizvode iz neobdelanih kož razen pasjih žvečilk, ki so:

29. „neobdelane kože“ pomenijo vsa kožna in podkožna tkiva, ki niso bila drugače obdelana kot z rezanjem, hlajenjem ali zamrzovanjem;

30. „neobdelano perje in deli peres“ pomenijo perje in dele peres, ki niso:

31. „neobdelana volna“ pomeni volno, ki ni:

32. „neobdelana dlaka“ pomeni dlako, ki ni:

33. „neobdelane ščetine prašičev“ pomenijo ščetine prašičev, ki niso:

34. „razstavni predmet“ pomeni živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, namenjene za razstave ali umetniške dejavnosti;

35. „vmesni proizvod“ pomeni pridobljeni proizvod:

36. „laboratorijski reagent“ pomeni pakiran proizvod, pripravljen za uporabo, ki vsebuje živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode in je kot tak ali v povezavi s snovmi neživalskega izvora namenjen za posebno laboratorijsko uporabo kot reagent ali reagentski proizvod, kalibrator ali kontrolni material za odkrivanje, merjenje, preučevanje ali proizvajanje drugih snovi;

37. „proizvod, uporabljen za diagnostiko in vitro“ pomeni pakiran proizvod, pripravljen za uporabo, ki vsebuje proizvod iz krvi ali drug živalski stranski proizvod in se uporablja kot reagent, reagentski proizvod, kalibrator, oprema ali kateri koli drug sistem, ne glede na to, ali se uporablja samostojno ali v povezavi z drugimi, namenjen uporabi in vitro za pregledovanje vzorcev humanega ali živalskega izvora, z edinim ali glavnim namenom diagnosticiranja fiziološkega stanja, zdravstvenega stanja, bolezni ali genetske abnormalnosti ali za določanje varnosti ter združljivosti z reagenti; ne vključuje darovanih organov ali krvi;

38. „raziskovalni in diagnostični vzorci“ pomenijo živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, namenjene za naslednje namene: preučevanje v okviru diagnostičnih dejavnosti ali analizo za spodbujanje napredka v znanosti in tehnologiji v okviru izobraževalnih ali raziskovalnih dejavnosti;

39. „trgovinski vzorci“ pomenijo živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, namenjene posebnim študijam ali analizam z namenom izvajanja proizvodnega procesa ali razvoja krmil ali drugih pridobljenih proizvodov, vključno s preskušanjem strojev, za uporabo v obratu ali objektu, v katerem se:

40. „sosežig“ pomeni predelavo ali odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, če so odpadki, v sosežigalnici;

41. „zgorevanje“ pomeni proces, ki vključuje oksidacijo goriv za izkoriščanje energijske vrednosti živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, če niso odpadki;

42. „sežig“ pomeni odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov kot odpadkov v sežigalnici, kot je opredeljeno v točki 4 člena 3 Direktive 2000/76/ES;

43. „ostanki pri sežiganju in sosežiganju“ pomenijo katere koli ostanke, kot je opredeljeno v točki 13 člena 3 Direktive 2000/76/ES, ki nastanejo v sežigalnici ali sosežigalnici, v kateri se obdelujejo živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi;

44. „barvno označevanje“ pomeni sistematično uporabo barv, kakor je opredeljeno v točki 1(c) poglavja II Priloge VIII, za prikaz informacij iz te uredbe na površini ali delu površine pakiranja, kontejnerja ali prevoznega sredstva ali na nalepki ali simbolu, ki se pritrdi nanje;

45. „vmesne operacije“ pomenijo operacije, razen skladiščenja, navedene v členu 19(b);

46. „strojenje“ pomeni strojenje surovih kož ob uporabi rastlinskih strojilnih sredstev, kromovih soli ali drugih snovi, kot so aluminijeve soli, železove soli, silicijeve soli, aldehidi in kinoni, ali druga sintetična strojilna sredstva;

47. „preparatorstvo“ pomeni umetnost prepariranja, polnjenja in namestitve kož živali, da bi se dosegel realistični učinek, pri čemer se preprečijo nesprejemljiva tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali zaradi nameščene kože;

48. „trgovina“ pomeni blagovno menjavo med državami članicami, kot je navedeno v členu 28 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

49. „metode predelave“ pomenijo metode iz poglavij III in IV Priloge IV;

50. „serija“ pomeni proizvodno enoto, proizvedeno v enem samem obratu z uporabo enotnih proizvodnih parametrov, kot je izvor snovi, ali več takšnih enot, ki se proizvedejo v zaporednem vrstnem redu v enem samem obratu in skladiščijo skupaj kot enota pošiljke;

51. „hermetično zatesnjena posoda“ pomeni posodo, oblikovano tako, da onemogoča vstop mikroorganizmov;

52. „obrat za pridobivanje bioplinov“ pomeni obrat, v katerem so živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi vsaj del snovi, vključenih v biološko razgradnjo pri anaerobnih pogojih;

53. „zbirni centri“ pomenijo objekte razen predelovalnih obratov, v katerih se zbirajo živalski stranski proizvodi iz člena 18(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, namenjeni uporabi za hranjenje živali, navedenih v istem členu;

54. „obrat za kompostiranje“ pomeni obrat, v katerem so živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi vsaj del snovi, vključenih v biološko razgradnjo pri anaerobnih pogojih;

55. „sosežigalnica“ pomeni katero koli nepremično ali premično napravo, katere glavni namen je proizvodnja energije ali izdelkov, kot je opredeljeno v točki 5 člena 3 Direktive 2000/76/ES;

56. „sežigalnica“ pomeni katero koli nepremično ali premično tehnično enoto in opremo, namenjeno toplotni obdelavi odpadkov, kot je opredeljeno v točki 4 člena 3 Direktive 2000/76/ES;

57. „obrat za proizvodnjo hrane za hišne živali“ pomeni prostor ali objekt za proizvodnjo hrane za hišne živali ali aromatične drobovine, kot je določeno v členu 24(1)(e) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

58. „predelovalni obrat“ pomeni prostor ali objekt za predelavo živalskih stranskih proizvodov, kot je določeno v členu 24(1)(a) Uredbe (ES) št. 1069/2009, v katerih se živalski stranski proizvodi predelujejo v skladu s Prilogo IV in/ali Prilogo X.

1. V Estoniji, Latviji in na Finskem se lahko z mesno-kostno moko ali drugimi proizvodi, predelanimi v skladu s poglavjem III Priloge IV in pridobljenimi iz trupov ali delov živali iste vrste, krmi naslednje kožuharje:

▼M1

▼B

2. V Estoniji in Latviji se lahko z mesno-kostno moko ali drugimi proizvodi, predelanimi v skladu z metodami predelave, določenimi v poglavju III Priloge IV, in pridobljenimi iz trupov ali delov živali iste vrste, krmi kožuharje vrste ameriška kuna zlatica (Mustela vison).

3. Krmljenje iz točk 1 in 2 se izvaja pod naslednjimi pogoji:

(a) upoštevala se je čakalna doba najmanj 21 dni iz člena 11(1)(c) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(b) uporabljena so bila le organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal, ki so skladna s členom 32(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in poglavjem II Priloge XI k tej uredbi.

(a) gnoj in gvano;

(b) vsebina prebavnega trakta, mleko, proizvodi na osnovi mleka, proizvodi, pridobljeni iz mleka, kolostrum in izdelki s kolostrumom, za katere pristojni organ meni, da ne pomenijo tveganja za širjenje katere koli nevarne prenosljive bolezni.

1. Upravljavci sežigalnic in sosežigalnic iz člena 6(1)(b) te uredbe zagotovijo, da se v obratih pod njihovim nadzorom izpolnjujejo naslednji higienski pogoji:

2. Upravljavec sežigalnice ali sosežigalnice uvede vse potrebne zaščitne ukrepe v zvezi s sprejetjem živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, da prepreči ali v izvedljivem obsegu omeji neposredna tveganja za zdravje ljudi ali živali.

3. Živali ne smejo imeti dostopa do obratov, živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, ki čakajo na sežig ali sosežig, ali do pepela, ki ostane po sežigu ali sosežigu živalskih stranskih proizvodov.

4. Če je sežigalnica ali sosežigalnica na živinorejskem gospodarstvu:

5. Živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki čakajo na sežig ali sosežig, ter pepel je treba skladiščiti v pokritih, pravilno označenih in, če je to primerno, neprepustnih kontejnerjih.

6. Nepopolno sežganih živalskih stranskih proizvodov ni dovoljeno odlagati na pooblaščenem odlagališču, ampak jih je treba ponovno sežgati ali drugače odstraniti v skladu s členi 12, 13 in 14, kakor je primerno, Uredbe (ES) št. 1069/2009.

1. Ostanke pri sežiganju in sosežiganju je treba kar najbolj omejiti po količini in škodljivosti. Take ostanke je treba predelati, če je primerno, neposredno v obratu ali zunaj njega, v skladu z ustrezno zakonodajo Unije, ali jih odlagati na pooblaščenem odlagališču.

2. Prevoz in vmesno skladiščenje suhih ostankov vključno s prahom morata potekati tako, da se prepreči razprševanje v okolje, na primer v zaprtih kontejnerjih.

1. Uporabljati je treba tehnike za spremljanje parametrov in pogojev, pomembnih za postopke sežiga in sosežiga.

2. Odobritev, ki jo izdajo pristojni organi, ali k odobritvi priloženi pogoji morajo predpisovati zahteve v zvezi z merjenjem temperature.

3. Za delovanje vse avtomatizirane opreme za spremljanje morajo biti uvedeni redni kontrolni pregledi in letni nadzorni test.

4. Rezultate meritev temperature je treba evidentirati in prikazati na ustrezen način, da lahko pristojni organi preverjajo njihovo skladnost z dovoljenimi obratovalnimi pogoji, določenimi s to uredbo, v skladu s postopki, ki jih določijo navedeni organi.

(a) Vsaka linija obrata mora biti opremljena z najmanj enim pomožnim gorilnikom. Ta gorilnik se mora avtomatično vklopiti, ko temperatura plinov pri sežigu po zadnjem vpihu zraka za sežiganje pade pod 850 °C ali 1 100 °C, kakor je primerno. Uporabljati ga je treba tudi pri operacijah zagona in prekinitve obratovanja obrata za zagotovitev, da se temperatura 850 °C ali 1 100 °C, kakor je primerno, neprekinjeno ohranja med navedenimi operacijami in toliko časa, dokler so nezgorele snovi v komori, v kateri poteka sežiganje ali sosežiganje.

(b) Kadar se v komoro, v kateri poteka neprekinjen postopek sežiganja ali sosežiganja, dovajajo živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi, mora imeti obrat avtomatski sistem za preprečevanje dovajanja stranskih živalskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, ki mora obratovati ob zagonu linije, dokler ni dosežena temperatura 850 °C ali 1 100 °C, kakor je primerno, in kadar se ta temperatura ne ohranja.

(c) Upravljavec sežigalnice mora zagotoviti, da sežigalnica obratuje tako, da se doseže stopnja sežiga, pri kateri je delež skupnega organskega ogljika (TOC) v žlindri in pepelu manj kot 3 % ali je žarilna izguba manj kot 5 % suhe teže materiala. Če je potrebno, se uporabijo ustrezne metode predobdelave.

1. Območje, na katerem so obrati z veliko zmogljivostjo, vključno s povezanimi območji za skladiščenje stranskih živalskih proizvodov, mora biti načrtovano tako, da preprečuje nepooblaščeno in naključno razlitje katere koli onesnaževalne snovi v tla, površinsko vodo in podtalnico.

2. Na voljo morajo biti tudi rezervoarji z ustrezno kapaciteto za skladiščenje odvoda kontaminirane deževnice z območja obrata ali kontaminirane vode, nastale pri razlitju ali protipožarnih postopkih.

Upravljavec mora po potrebi zagotoviti, da je mogoče opraviti preskušanje in čiščenje take vode pred izpustom.

(a) se smejo uporabljati samo za odstranjevanje:

(b) morajo biti opremljene s pomožnim gorilnikom, kadar se v obrat z majhno zmogljivostjo dovajajo snovi kategorije 1 iz člena 8(b) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(c) morajo delovati tako, da od živalskih stranskih proizvodov ostane samo pepel.

1. Predelovalni obrati morajo izpolnjevati naslednje zahteve za predelavo s sterilizacijo pod pritiskom ali v skladu z metodami predelave iz člena 15(1)(b) Uredbe (ES) št. 1069/2009:

2. Predelovalni obrat mora imeti primerne naprave za čiščenje in razkuževanje kontejnerjev ali posod, v katerih se sprejemajo živalski stranski proizvodi, in prevoznih sredstev razen ladij, s katerimi se prevažajo.

3. Primerne naprave morajo biti na voljo za razkuževanje koles in drugih delov prevoznih sredstev, kakor je to primerno, ob izhodu iz nečistega dela predelovalnega obrata.

4. Vsi predelovalni obrati morajo biti opremljeni s sistemom odvajanja odpadnih voda, ki izpolnjuje zahteve, ki jih določijo pristojni organi v skladu z zakonodajo Unije.

5. Predelovalni obrat mora imeti lasten laboratorij ali uporabljati storitve zunanjega laboratorija. Laboratorij mora biti opremljen za izvajanje potrebnih analiz in pridobiti odobritev pristojnih organov na podlagi ocene zmogljivosti laboratorija za izvajanje navedenih analiz, biti akreditiran v skladu z mednarodno priznanimi standardi ali pa mora biti pod rednim nadzorom pristojnega organa, da se oceni zmogljivost laboratorija za izvajanje navedenih analiz.

6. Če se na podlagi ocene tveganja ugotovi, da je zaradi velike količine obdelanih proizvodov potrebna redna ali stalna navzočnost pristojnih organov, mora imeti predelovalni obrat primerno opremljeno sobo, ki se zaklene, za izključno uporabo inšpekcijske službe.

1. Predelovalni obrati, v katerih se predelujejo snovi kategorije 1, in drugi obrati, v katerih se odstranjujejo snovi s specifičnim tveganjem, klavnice in predelovalni obrati, v katerih se predelujejo snovi kategorije 2, morajo imeti predhodni postopek zadrževanja in zbiranja snovi živalskega izvora kot začetno stopnjo pri obdelavi odpadne vode.

Oprema, uporabljena pri predhodnem postopku obdelave, je sestavljena iz lovilnih posod ali sit z odprtino z velikostjo por filtra ali mrežnega očesa največ 6 mm, ki so vključeni v proces odtekanja odpadne vode, ali enakovrednih sistemov, ki zagotavljajo, da trdni delci v odpadni vodi, ki gredo naprej, niso večji od 6 mm.

2. Odpadna voda iz obratov iz točke 1 mora vstopiti v predhodni postopek obdelave, ki zagotavlja, da se vsa odpadna voda prefiltrira v tem procesu, preden odteče iz obratov. Mletje, maceriranje ali katera koli druga obdelava ali uporaba pritiska, ki bi lahko olajšala prehod trdne živalske snovi skozi predhodni postopek obdelave, ni dovoljena.

3. Vse snovi živalskega izvora, ki se zadržijo v predhodnem postopku obdelave v obratih iz točke 1, se zberejo in prepeljejo kot snovi kategorije 1 ali kategorije 2, kakor je primerno, in odstranijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009.

4. Odpadna voda, ki je šla skozi predhodni postopek obdelave v obratih iz točke 1, in odpadna voda iz drugih obratov, v katerih se ravna z živalskimi stranskim proizvodi ali se jih predeluje, se obdela v skladu z zakonodajo Unije, brez omejitev iz te uredbe.

5. Poleg zahtev iz točke 4 lahko pristojni organ od nosilcev dejavnosti zahteva, da odpadno vodo iz nečistega dela predelovalnega obrata in obrata ali objekta, v katerem se izvajajo vmesne operacije s snovmi kategorije 1 ali kategorije 2 ali skladiščijo snovi kategorije 1 ali kategorije 2, obdelajo v skladu s pogoji, ki zagotavljajo zmanjšanje tveganj zaradi povzročiteljev bolezni.

6. Brez poseganja v točke od 1 do 5 je prepovedano odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov, vključno s krvjo in mlekom, ali pridobljenih proizvodov, prek iztoka odpadne vode.

Vendar se snovi kategorije 3, ki vključujejo blato iz centrifug ali separatorjev, lahko odstranjujejo prek iztoka odpadne vode, če so bile obdelane z eno od metod obdelave blata iz centrifug ali separatorjev, določenih v delu III oddelka 4 poglavja II Priloge X k tej uredbi.

1. Predelovalni obrati, v katerih se predelujejo snovi kategorije 3, ne smejo biti na istem kraju kot predelovalni obrati, v katerih se predelujejo snovi kategorije 1 ali 2, razen če so v popolnoma ločeni zgradbi.

2. Vendar lahko pristojni organ dovoli predelavo snovi kategorije 3 na istem kraju, kjer se ravna s snovmi kategorije 1 ali kategorije 2 ali se jih predeluje, če se navzkrižna kontaminacija prepreči z:

3. Predelovalni obrati, v katerih se predelujejo snovi kategorije 3, morajo imeti napravo za odkrivanje tujkov, kot so delci embalaže ali kovinski koščki, v živalskih stranskih proizvodih ali pridobljenih proizvodih, če predelujejo snovi, ki so namenjene za krmo. Taki tujki se odstranijo pred predelavo ali med njo.

1. Za neprekinjeno spremljanje pogojev predelave je treba uporabljati natančno umerjene merilne priprave/registratorje. Voditi je treba evidence kot dokazilo o datumih umerjanja merilnih priprav/registratorjev.

2. Snovi, ki morda uidejo iz podrobno opredeljene toplotne obdelave, kot so snovi, ki se izločijo ob zagonu ali uhajajo iz kuhalnih naprav, je treba vrniti v obtok toplotne obdelave ali pa jih zbrati in ponovno predelati oziroma jih odstraniti v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009.

1. Za vsako metodo predelave, kakor je opredeljena v poglavju III, kritične kontrolne točke, ki določajo obseg toplotne obdelave, uporabljene v predelavi, zajemajo:

2. V primeru kemičnih obdelav, ki jih pristojni organ ni odobril kot metodo predelave 7 v skladu s točko G poglavja III, kritične kontrolne točke, ki določajo obseg uporabljene kemične obdelave, zajemajo doseženo uravnavanje pH vrednosti.

3. Evidence je treba hraniti najmanj dve leti, kot dokazilo, da se uporabljajo minimalne procesne vrednosti za vsako kritično kontrolno točko.

4. Snovi kategorije 3 se predelajo v skladu s katero koli metodo predelave od 1 do 5 ali metodo predelave 7 ali v primeru snovi, ki izhajajo iz vodnih živali, s katero koli metodo predelave od 1 do 7, kot so določene v poglavju III.

1. Če je velikost delcev živalskih stranskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 50 milimetrov, je treba zmanjšati velikost živalskih stranskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 50 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan in evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 50 milimetrov, je treba proces ustaviti in izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

2. Živalske stranske proizvode z velikostjo delcev ne več kot 50 milimetrov je treba segrevati na temperaturo v središču nad 133 °C najmanj 20 minut brez prekinitve, pri tlaku (absolutnem) najmanj 3 barov. Pritisk se doseže tako, da se iz sterilizacijske komore popolnoma odstrani zrak in nadomesti s paro („nasičena para“); toplotna obdelava se lahko uporabi kot samostojen proces ali kot faza sterilizacije pred procesom predelave ali po njem.

3. Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

1. Če je velikost delcev živalskih stranskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 150 milimetrov, je treba zmanjšati velikost živalskih stranskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 150 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan in evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 150 milimetrov, je treba proces ustaviti in izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

2. Po zmanjšanju velikosti delcev je treba živalske stranske proizvode segrevati na način, ki zagotavlja temperaturo v središču nad 100 °C najmanj 125 minut, temperaturo v središču nad 110 °C najmanj 120 minut in temperaturo v središču nad 120 °C najmanj 50 minut.

Temperature v središču se lahko dosežejo zaporedno ali z naključno kombinacijo navedenih časovnih obdobij.

3. Predelava mora potekati v sistemu serij.

1. Če je velikost delcev živalskih stranskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 30 milimetrov, je treba zmanjšati velikost živalskih stranskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 30 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan in evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 30 milimetrov, je treba proces ustaviti in izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

2. Po zmanjšanju velikosti delcev je treba živalske stranske proizvode segrevati na način, ki zagotavlja temperaturo v središču nad 100 °C najmanj 95 minut, temperaturo v središču nad 110 °C najmanj 55 minut in temperaturo v središču nad 120 °C najmanj 13 minut.

Temperature v središču se lahko dosežejo zaporedno ali z naključno kombinacijo navedenih časovnih obdobij.

3. Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

1. Če je velikost delcev živalskih stranskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 30 milimetrov, je treba zmanjšati velikost živalskih stranskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 30 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan in evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 30 milimetrov, je treba proces ustaviti in izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

2. Po zmanjšanju velikosti delcev je treba živalske stranske proizvode dati v posodo z dodatkom maščobe in segrevati na način, ki zagotavlja temperaturo v središču nad 100 °C najmanj 16 minut, temperaturo v središču nad 110 °C najmanj 13 minut, temperaturo v središču nad 120 °C najmanj 8 minut in temperaturo v središču nad 130 °C najmanj 3 minute.

Temperature v središču se lahko dosežejo zaporedno ali z naključno kombinacijo navedenih časovnih obdobij.

3. Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

1. Če je velikost delcev živalskih stranskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 20 milimetrov, je treba zmanjšati velikost živalskih stranskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 20 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan in evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 20 milimetrov, je treba proces ustaviti in izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

2. Po zmanjšanju velikosti delcev je treba živalske stranske proizvode segrevati toliko časa, da koagulirajo in jih nato stisniti, da se iz beljakovinskih snovi odstranita maščoba in voda. Beljakovinske snovi je treba nato segrevati na način, ki zagotavlja temperaturo v središču nad 80 °C najmanj 120 minut in temperaturo v središču nad 100 °C najmanj 60 minut.

Temperature v središču se lahko dosežejo zaporedno ali z naključno kombinacijo navedenih časovnih obdobij.

3. Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

1. Delce živalskih stranskih proizvodov je treba zmanjšati na najmanj:

Nato jih je treba premešati z mravljično kislino, da se pH zmanjša in ohrani na 4,0 ali manj. Mešanico je treba shraniti za najmanj 24 ur, do nadaljnje obdelave.

2. Po zmanjšanju velikosti delcev je treba mešanico segreti na:

Kadar se uporablja neprekinjen sistem pretoka, je treba potovanje proizvoda skozi toplotni izmenjevalec nadzorovati z mehanskimi ukazi za omejevanje njegovih odmikov, tako da po končanem postopku toplotne obdelave proizvod opravi ciklus, ki je zadovoljiv tako po času kot po temperaturi.

3. Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

1. Katera koli metoda predelave, ki jo odobri pristojni organ in za katero navedeni organi od nosilca dejavnosti prejmejo naslednje dokaze:

2. Podatke o kritičnih kontrolnih točkah, v skladu s katerimi vsak predelovalni obrat zadovoljivo izpolnjuje mikrobiološke standarde, je treba evidentirati in hraniti, da upravljavec in pristojni organ lahko spremljata obratovanje predelovalnega obrata. Podatki, ki jih je treba evidentirati in spremljati, morajo zajemati velikost delcev in, če je primerno, kritično temperaturo, absolutni čas, profil tlaka, stopnjo dovajanja surovin in stopnjo recikliranja maščob.

3. Z odstopanjem od točke 1 lahko pristojni organ dovoli uporabo metod predelave, ki so bile odobrene pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, v skladu s poglavjem III Priloge V k Uredbi (ES) št. 1774/2002.

4. Pristojni organ trajno ali začasno ustavi uporabo metod predelave iz točk 1 in 3, če pridobi dokaze, da so se znatno spremenile katere koli izmed okoliščin iz točke 1(a) ali (b).

5. Pristojni organ na zahtevo obvesti pristojni organ druge države članice o informacijah, ki jih ima na voljo v skladu s točkama 1 in 2 v zvezi z odobreno metodo predelave.

1. Snovi, ki nastanejo pri predelavi snovi kategorij 1 in 2, se trajno označijo v skladu z zahtevami za označevanje nekaterih pridobljenih proizvodov iz poglavja V Priloge VIII.

Vendar takšno označevanje ni obvezno za naslednje snovi iz oddelka 2:

2. Pristojni organ države članice pristojnemu organu druge države članice na njegovo zahtevo zagotovi rezultate uradnega nadzora, kadar se alternativna metoda prvič uporabi v zadevni državi članici, da se olajša uvedba nove alternativne metode.

(a) Raztopina natrijevega hidroksida (NaOH) ali kalijevega hidroksida (KOH) (ali kombinacija obeh) se uporablja v količini, ki zagotavlja približno molarno ekvivalenco teži, vrsti in sestavi živalskih stranskih proizvodov, ki so namenjeni predelavi.

V primeru visokega deleža maščob v živalskih stranskih proizvodih, ki nevtralizirajo baze, se dodatek baze prilagodi tako, da se doseže navedena molarna ekvivalenca.

(b) Živalski stranski proizvodi se shranijo v posodo iz legiranega jekla. Izmerjene količine luga se dodajo bodisi v trdni obliki bodisi kot raztopina, kot je navedeno v točki (a).

(c) Posoda se zapre, živalski stranski proizvodi in alkalna mešanica pa se segrejejo do temperature v središču najmanj 150 °C pri (absolutnem) tlaku najmanj 4 barov:

(d) Postopek poteka v sistemu serij, snov v posodi pa se stalno premešava, s čimer se pospešuje proces predelave, dokler tkivo ni raztopljeno, kosti in zobje pa zmehčani.

(e) Živalski stranski proizvodi se obdelujejo tako, da so sočasno izpolnjene zahteve za razmerje med časom, temperaturo in tlakom.

(a) Živalski stranski proizvodi se najmanj 40 minut neprekinjeno segrevajo do temperature v središču najmanj 180 °C pri (absolutnem) tlaku najmanj 12 barov, pri čemer poteka segrevanje s posrednim uvajanjem pare v biolitični reaktor.

(b) Postopek poteka v serijah, snov v posodi pa se stalno premešava.

(c) Živalski stranski proizvodi se obdelujejo tako, da so sočasno izpolnjene zahteve glede časa, temperature in tlaka.

(a) Živalski stranski proizvodi se najprej predelajo ob uporabi metode predelave 1 (sterilizacija pod pritiskom), določene v poglavju III, v odobrenem predelovalnem obratu.

(b) Postopku iz točke (a) sledi obdelava razmaščene snovi pri temperaturi najmanj 220 °C najmanj 20 minut pri (absolutnem) tlaku najmanj 25 barov, pri čemer poteka segrevanje v dveh korakih, najprej z neposrednim vbrizgavanjem pare, temu pa sledi posredno segrevanje v koaksialnem izmenjevalniku toplote.

(c) Postopek poteka v serijah ali neprekinjeno, snov pa se stalno premešava.

(d) Živalski stranski proizvodi se obdelujejo tako, da so sočasno izpolnjene zahteve glede časa, temperature in tlaka.

(e) Pridobljeno snov se zmeša z vodo in se brez zraka fermentira v reaktorju za pridobivanje bioplinov (pretvorba v bioplin).

(f) Če se uporabi vhodna snov kategorije 1, poteka celoten postopek na istem mestu in v zaprtem sistemu, bioplin, ki nastaja med postopkom, pa se hitro sežge v istem obratu pri najmanj 900 °C, čemur sledi hitro ohlajanje („gašenje“).

(a) Razen če se uporabi ribje olje ali topljene maščobe, proizvedene v skladu z oddelkom VIII oziroma XII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, se maščobne frakcije, pridobljene iz živalskih stranskih proizvodov, najprej predelajo:

(b) Predelana maščoba se nato predela še ob uporabi ene od naslednjih metod:

(a) Pozgorevalna komora je ogrevana z zemeljskim plinom.

(b) Primarna komora uplinjevalnika se napolni z živalskimi stranskimi proizvodi in vrata se zaprejo. Primarna komora nima gorilnikov in je namesto s toplotnim prenosom ogrevana s prevajanjem toplote iz pozgorevalne komore, ki je pod njo. Zrak prihaja v primarno komoro samo skozi tri vstopne ventile, ki so vgrajeni na glavnih vratih, da povečuje učinkovitost procesa.

(c) Živalski stranski proizvodi se uparijo v kompleksne ogljikovodike, nastali plini pa potujejo iz primarne komore skozi ozko odprtino na vrhu zadnje stene do mešalnih in drobilnih con, kjer se razbijejo na sestavne elemente. Na koncu plini potujejo v pozgorevalno komoro, v kateri se ob prebitku zraka sežgejo z naravnim plinom iz plinskega gorilnika.

(d) Vsaka predelovalna enota ima za primer okvare gorilnika ali ventilatorja dva gorilnika in dva sekundarna zračna ventilatorja. Sekundarna komora je zasnovana tako, da omogoča minimalni zadrževalni čas dveh sekund pri temperaturi najmanj 950 °C pri vseh pogojih zgorevanja.

(e) Ko izstopni plini zapustijo drugo komoro, potujejo skozi barometrični dušilec na dnu ognjišča, ki jih ohlaja in redči z zrakom iz okolja, pri čemer ohranja stalen tlak v primarni in sekundarni komori.

(f) Postopek je končan po 24 urah in vključuje nalaganje, predelavo in ohlajanje snovi ter odstranjevanje pepela. Na koncu ciklusa se preostali pepel vakuumsko izsesa iz primarne komore v zaprte vreče, ki se pred odvozom iz obrata za njihovo odstranitev zapečatijo.

(g) Uplinjanje drugih snovi razen živalskih stranskih proizvodov ni dovoljeno.

(a) Razen če se uporabijo ribje olje ali topljene maščobe, proizvedene v skladu z oddelkom VIII oziroma XII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, se maščobne frakcije živalskih stranskih proizvodov najprej predelajo ob uporabi:

(b) Maščobno frakcijo je treba ločiti od beljakovin, v primeru maščob iz prežvekovalcev, namenjenih sežigu v drugem obratu, pa je treba netopne nečistoče odstraniti do ravni 0,15 masnega %.

(c) Po postopku v skladu z (a) in (b) je treba maščobe:

(d) Sežiganje snovi živalskega izvora, ki niso živalske maščobe, ni dovoljeno.

(e) Sežiganje maščob, proizvedenih iz snovi kategorije 1 in kategorije 2, se mora izvesti v istem obratu, v katerem je maščoba predelana s ciljem, da se proizvedena energija izkoristi za predelovalni postopek. Pristojni organ lahko dovoli prenos navedene maščobe v druge obrate za sežiganje, če:

(f) Sežiganje se izvaja v skladu z zakonodajo Unije na področju varstva okolja, zlasti ob upoštevanju standardov navedene zakonodaje glede najboljših tehnik, ki so na voljo za nadzor in spremljanje izpustov.

(a) Živalski stranski proizvodi se naložijo v pretvornik in nato osem ur obdelujejo pri temperaturi 80 °C. V tem času se velikost snovi stalno zmanjšuje z uporabo ustrezne opreme za mehansko abrazijo.

(b) Nato se snov vsaj dve uri obdeluje pri temperaturi 100 °C.

(c) Velikost delcev snovi, ki nastane, ne sme biti večja od 20 milimetrov.

(d) Živalski stranski proizvodi se obdelujejo tako, da se zahteve glede časa, temperature in tlaka, določene v točkah (a) in (b), dosežejo sočasno.

(e) Med toplotno obdelavo snovi se voda, ki izpareva, stalno odvaja iz prostora za zrak nad biogorivom skozi kondenzator iz nerjavečega jekla. Kondenzat se vsaj eno uro, preden se izpusti kot odpadna voda, vzdržuje pri temperaturi vsaj 70 °C.

(f) Po toplotni obdelavi snovi se nato biogorivo, ki nastane, iz pretvornika odvede in avtomatično prenese s popolnoma pokritim in zaprtim transporterjem v sežig ali sosežig na isti lokaciji.

(g) Postopek se opravi na serijski način.

(a) snovi kategorije 2 iz člena 9(f)(i), (ii) in (iii) Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki so prašičjega izvora;

(b) snovi kategorije 3 iz člena 10(h) navedene uredbe, ki so prašičjega izvora.

(a) živalski stranski proizvodi se potem, ko se zberejo na gospodarstvu, na katerem je pristojni organ na podlagi gostote živali na gospodarstvu, verjetne stopnje smrtnosti in morebitnih tveganj za javno zdravje in zdravje živali odobril uporabo metode predelave, naložijo v zabojnik, ki je izdelan v skladu s točko (b) („zabojnik“) in ki se postavi na določeno mesto v skladu s točkama (c) in (d) („določeno mesto“);

(b) zabojnik mora:

(c) zabojnik se mora postaviti na določeno mesto, ki je fizično ločeno od gospodarstva.

Navedeno mesto mora imeti določene dostopne poti za premik snovi in vozil za zbiranje;

(d) zabojnik in mesto morata biti izdelana in pripravljena v skladu z zakonodajo Unije za varovanje okolja, da se preprečijo slabe vonjave ter tveganja za tla in podtalnico;

(e) zabojnik mora biti povezan s cevjo za plinaste emisije, ki mora biti opremljena z ustreznimi filtri za preprečevanje prenosa bolezni, ki se lahko prenesejo na ljudi in živali;

(f) zabojnik mora biti med postopkom hidrolize najmanj tri mesece zaprt tako, da neodobreno odpiranje ni mogoče;

(g) upravljavec mora vzpostaviti postopke za preprečevanje prenosa bolezni, ki se lahko prenesejo na ljudi in živali, med premiki, ki jih izvaja osebje;

(h) upravljavec mora:

(i) upravljavec mora voditi evidenco o:

(j) upravljavec mora redno prazniti zabojnik, da preveri:

(k) po hidrolizi se morajo snovi zbrati, uporabiti in odstraniti v skladu s členom 13(a), (b), (c) ali členom 13(e)(i) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(l) postopek se opravi na serijski način;

(m) prepovedano je kakršno koli drugačno ravnanje s hidroliziranimi snovmi ali njihova uporaba, vključno z njihovim nanašanjem na tla.

(a) Vsebnost suhe snovi v gnoju je treba določiti z uporabo metode CEN EN 12880:2000 ( 53 )„ Opredelitev blata. Določanje suhega ostanka in vsebnosti vode.“

V tem postopku mora biti vsebnost suhe snovi med 15 in 70 %.

(b) Količino apna, ki se mora dodati, je treba določiti tako, da je dosežena ena od kombinacij časa in temperature iz točke (f).

(c) Velikost delcev živalskih stranskih proizvodov, ki se predelajo, ne sme biti večja od 12 mm.

Delce gnoja je treba po potrebi zmanjšati, tako da dosežejo največjo dovoljeno velikost delcev.

(d) Gnoj mora biti pomešan z živim apnom (CaO), ki je zmerno do visoko reaktivno v manj kot šestih minutah, da se doseže dvig temperature za 40 °C, ki je eno od meril v testu reaktivnosti 5.10 iz metode CEN EN 459-2:2002 ( 54 ).

Mešanje je treba izvesti z dvema mešalnikoma, ki delujeta en za drugim in imata po dva vijaka.

Oba mešalnika morata:

Povprečen čas mešanja mora biti približno dve minuti.

(e) Mešanico je treba mešati vsaj šest ur, dokler končna mešanica ne doseže najmanj dveh ton.

(f) Na nadzornih točkah, ki jih je treba vzpostaviti v končni mešanici, se opravljajo trajne meritve vrednosti pH, ki mora doseči najmanj vrednost 12 v enem od naslednjih časovnih obdobij, v katerih mora biti dosežena tudi ustrezna temperatura:

(g) Postopek se opravi na serijski način.

(h) Vzpostavljen mora biti trajen pisni postopek na podlagi načel HACCP.

(i) Upravljavci morajo pristojnemu organu s postopkom validacije v skladu z naslednjimi zahtevami dokazati, da je postopek, pri katerem se uporablja mešalna naprava, ki se razlikuje od mešalne naprave iz točke (d), ali pri katerem se uporablja dolomit (CaOMgO) namesto živega apna, vsaj toliko učinkovit kot postopek iz točk (a) do (h):

Navedeni postopek validacije mora:

(a) V tem postopku se lahko uporabijo naslednje snovi:

(b) Uporaba topljenih maščob, pridobljenih iz snovi kategorije 1, je v tem postopku prepovedana.

(a) Topljene maščobe morajo biti pred predelavo obdelane z:

(b) Z obdelanimi snovi se opravi večstopenjski postopek katalize, ki zajema hidrodeoksigenacijo, ki ji sledi izomerizacija.

Snovi morajo biti izpostavljene tlaku najmanj 20 barov pri temperaturi najmanj 250 °C najmanj 20 minut.

1. Proizvodi, pridobljeni iz predelave:

2. Snovi, ki nastanejo pri predelavi v skladu s:

▼M1

3. Vsi odpadki – razen živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov iz točke 2 – ki nastanejo pri predelavi živalskih stranskih proizvodov v skladu s tem oddelkom, kot so gošča, vsebina filtrov, pepel in presnovni ostanki, se odstranijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009 in to uredbo.

1. Obrat za bioplin mora biti opremljen z enoto za pasterizacijo/higienizacijo, ki je ni mogoče obiti, za živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, ki se dovajajo z velikostjo delcev snovi pred vstopom v enoto največ 12 mm, in imeti:

2. Z odstopanjem od točke 1 enota za pasterizacijo/higienizacijo ni obvezna za obrate za pridobivanje bioplinov, ki predelujejo samo:

▼M4

▼B

3. Če je obrat za pridobivanje bioplina na posesti ali poleg nje, kjer so rejne živali, in ne uporablja le gnoja, mleka ali kolostruma teh živali, mora biti obrat oddaljen od območja, na katerem se zadržujejo te živali.

Razdalja se določi tako, da se preprečijo kakršna koli nesprejemljiva tveganja za prenos bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali, iz obrata za pridobivanje bioplinov.

V vsakem primeru pa mora biti med obratom za pridobivanje bioplinov in živalmi ter njihovo krmo in steljo popolna fizična ločitev, po potrebi ograja.

4. Vsak obrat za pridobivanje bioplinov mora imeti lasten laboratorij ali uporabljati zunanji laboratorij. Laboratorij mora biti opremljen za izvajanje potrebnih analiz in ga mora odobriti pristojni organ, mora biti akreditiran v skladu z mednarodno priznanimi standardi ali pa mora biti pod rednim nadzorom pristojnega organa.

1. Obrat za kompostiranje mora biti opremljen z zaprtim reaktorjem ali zaprtim območjem za kompostiranje, ki ga ni mogoče obiti, za živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, ki se dovajajo v obrat, in imeti naslednje:

2. Z odstopanjem od točke 1 se lahko dovolijo drugačni sistemi kompostiranja pod pogojem, da:

3. Če je obrat za kompostiranje na posesti ali poleg nje, kjer so rejne živali, in ne uporablja le gnoja, mleka ali kolostruma teh živali, mora biti obrat za kompostiranje oddaljen od območja, na katerem se zadržujejo te živali.

Razdalja se določi tako, da se preprečijo kakršna koli nesprejemljiva tveganja za prenos bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali, iz obrata za kompostiranje.

V vsakem primeru pa mora biti med obratom za kompostiranje in živalmi ter njihovo krmo in steljo popolna fizična ločitev, po potrebi ograja.

4. Vsak obrat za kompostiranje mora imeti lasten laboratorij ali uporabljati zunanji laboratorij. Laboratorij mora biti opremljen za izvajanje potrebnih analiz in ga mora odobriti pristojni organ, mora biti akreditiran v skladu z mednarodno priznanimi standardi ali pa mora biti pod rednim nadzorom pristojnega organa.

1. Stranske živalske proizvode je treba predelati kar najhitreje po prispetju v obrat za pridobivanje bioplinov ali obrat za kompostiranje. Do obdelave morajo biti pravilno uskladiščeni.

2. Kontejnerje, posode in prevozna sredstva, uporabljene za prevoz neobdelanih snovi, je treba očistiti in razkužiti na posebej določenem območju.

Navedeno območje mora biti na takem mestu ali biti oblikovano tako, da se prepreči tveganje kontaminacije obdelanih proizvodov.

3. Sistematično je treba izvajati preventivne ukrepe za zaščito pred pticami, glodavci, mrčesom in drugimi škodljivci.

V ta namen je treba uporabljati dokumentirani program zatiranja škodljivcev.

4. Za vse dele obrata je treba uvesti in dokumentirati postopke čiščenja. Za čiščenje morajo biti na voljo primerna oprema in čistila.

5. Nadzor higiene mora zajemati tudi redne kontrolne preglede okolja in opreme. Razporede kontrolnih pregledov in rezultate pregledov je treba dokumentirati.

6. Naprave in opremo je treba ohranjati v dobrem operativnem stanju in v rednih razdobjih umerjati merilno opremo.

7. Ravnanje s presnovnimi ostanki in kompostom ter njihovo skladiščenje v obratu za pridobivanje bioplinov ali obratu za kompostiranje morata potekati tako, da se prepreči ponovna kontaminacija.

1. Za snovi kategorije 3, uporabljene kot surovina v obratu za pridobivanje bioplinov, opremljenem z enoto za pasterizacijo/higienizacijo, je treba uporabiti naslednje minimalne zahteve:

Vendar se lahko mleko, proizvodi na osnovi mleka, proizvodi, pridobljeni iz mleka, kolostrum in izdelki s kolostrumom kategorije 3 uporabljajo brez pasterizacije/higienizacije kot surovina v obratu za pridobivanje bioplinov, če pristojni organ meni, da ne pomenijo tveganja za širjenje katere koli nevarne prenosljive bolezni, ki se prenaša na ljudi ali živali.

Minimalne zahteve, določene v točkah (b) in (c), veljajo tudi za snovi kategorije 2, ki se dovajajo v obrat za pridobivanje bioplinov brez predhodne predelave v skladu s členom 13(e)(ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

2. Za snovi kategorije 3, uporabljene kot surovina v obratu za kompostiranje, je treba uporabiti naslednje minimalne zahteve:

Minimalne zahteve, določene v točkah (b) in (c), veljajo tudi za snovi kategorije 2, ki se kompostirajo brez predhodne predelave v skladu s členom 13(e)(ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

1. Pristojni organ lahko dovoli uporabo parametrov, ki niso določeni v točki 1 oddelka 1 poglavja I in ki niso standardizirani parametri pretvorbe, če prosilec za tako uporabo dokaže, da se s temi parametri zagotovi ustrezno zmanjšanje bioloških tveganj. Prikaz vsebuje odobritev, ki se izvede v skladu z naslednjimi zahtevami:

2. Z odstopanjem od točke 1 lahko pristojni organ do sprejetja pravil, navedenih v členu 15(2)(a)(ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009, dovoli uporabo posebnih zahtev, ki niso določene v tem poglavju, pod pogojem, da zagotavljajo enak učinek glede zmanjšanja povzročiteljev bolezni, za:

3. Če so snovi iz točke 2(b) ali pridobljeni proizvodi iz člena 10(g) Uredbe (ES) št. 1069/2009 edina vhodna snov živalskega izvora, ki se obdeluje v obratu za pridobivanje bioplinov ali kompostiranje, lahko pristojni organ dovoli uporabo posebnih zahtev, ki niso določene v tem poglavju, če:

4. Nosilci dejavnosti lahko dajejo na trg presnovne ostanke in kompost, ki so bili predelani v skladu s parametri, ki jih je odobril pristojni organ:

Pri tem je v primeru točke (a) ali (b):

2. Presnovni ostanki ali kompost, ki niso skladni z zahtevami iz tega oddelka, se ponovno predelajo v bioplin ali kompost, pri salmoneli pa se z njimi ravna in jih odstrani v skladu z navodili pristojnega organa.

3. Ko se živalski stranski proizvodi pretvorijo v bioplin ali kompostirajo skupaj s snovmi, ki niso živalskega izvora, lahko pristojni organ odobri, da upravljavci odvzamejo reprezentativne vzorce po pasterizaciji iz točke 1(a) oddelka 1 poglavja I ali po kompostiranju iz točke 1 oddelka 2, kakor je ustrezno, in pred mešanjem s snovmi, ki niso živalskega izvora, da se spremlja učinkovitost pretvorbe ali kompostiranja živalskih stranskih proizvodov, kakor je ustrezno.

1. Nosilci dejavnosti zagotovijo, da pošiljke raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev spremlja komercialni dokument, v katerem mora biti navedeno naslednje:

2. Uporabniki, ki ravnajo z raziskovalnimi in diagnostičnimi vzorci, sprejmejo vse potrebne ukrepe, da preprečijo širjenje bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali, med ravnanjem s snovmi pod njihovim nadzorom, zlasti z uporabo dobre laboratorijske prakse.

3. Prepovedana je kakršna koli nadaljnja uporaba raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev za namene, ki niso navedeni v točki 38 Priloge I.

4. Raziskovalne in diagnostične vzorce ter vse proizvode, pridobljene z uporabo teh vzorcev, ki se ne hranijo za referenčne namene, je treba odstraniti:

5. Uporabniki, ki ravnajo z raziskovalnimi in diagnostičnimi vzorci, vodijo evidenco pošiljk takih vzorcev.

V evidenci morajo biti navedeni informacije iz točke 1 ter datum in način odstranjevanja vzorcev ter kakršnih koli pridobljenih proizvodov.

6. Z odstopanjem od točk 1, 4 in 5 lahko pristojni organ sprejme ravnanje in odstranjevanje raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev za izobraževalne namene pod drugimi pogoji, ki preprečujejo kakršna koli nesprejemljiva tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali.

1. Trgovski vzorci in razstavni predmeti se lahko prevažajo, uporabljajo in odstranjujejo le v skladu s točkami od 1 do 4 in 6 oddelka 1.

2. Trgovski vzorci, ki se ne hranijo za referenčne namene, se po opravljenih posebnih študijah ali analizah:

3. Razstavni predmeti se po opravljeni razstavi ali umetniški dejavnosti ponovno odpremijo v državo članico izvora oziroma odpremijo ali odstranijo v skladu s točko 2.

1. Živalske stranske proizvode je treba prevažati do uporabnikov ali v zbirne centre v skladu z oddelkoma 1 in 3 poglavja I Priloge VIII.

2. Zbirne centre mora registrirati pristojni organ, če:

3. Države članice lahko dovolijo uporabo predelovalnega obrata za snovi kategorije 2 kot zbirnega centra.

4. Upravljavci zbirnih centrov, ki oskrbujejo končne uporabnike s snovmi, razen z živalskimi stranskimi proizvodi, ki izhajajo iz vodnih živali in vodnih nevretenčarjev, morajo zagotoviti, da so obdelane po enem od naslednjih postopkov:

1. Pristojni organ lahko dovoli uporabo snovi kategorije 1 iz člena 18(2)(b) Uredbe (ES) št. 1069/2009 za krmljenje naslednjih ogroženih in zaščitenih živalskih vrst na postajah za krmljenje pod naslednjimi pogoji:

2. Kadar država članica zaprosi Komisijo za vključitev v seznam iz točke 1(a), mora predložiti:

1. Pristojni organ se mora na podlagi ocene posebnih razmer zadevne živalske vrste in njenega habitata prepričati, da se bo izboljšalo stanje ohranjenosti živalske vrste.

2. Pristojni organ mora v dovoljenju določiti gospodarstva ali črede na geografsko opredeljenem območju krmljenja pod naslednjimi pogoji:

(a) Pristojni organ je izdal dovoljenje nosilcu dejavnosti, odgovornemu za krmljenje. Pristojni organ tako dovoljenje izda, če:

(b) Dovoljenje, ki ga izda pristojni organ, se nemudoma prekliče v primeru:

(c) Nosilec dejavnosti, odgovoren za krmljenje:

1. Če pristojni organ dovoli odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov na kraju samem v skladu s členom 19(1)(a), (b), (c) in (e) Uredbe (ES) št. 1069/2009, se tako odstranjevanje lahko izvede:

2. Sežiganje živalskih stranskih proizvodov na krajih, navedenih v členu 19(1)(b), (c) in (e) Uredbe (ES) št. 1069/2009, se mora opraviti tako, da se zagotovi sežig:

3. Zakopavanje živalskih stranskih proizvodov na krajih, navedenih v členu 19(1)(a), (b), (c) in (e) Uredbe (ES) št. 1069/2009, se mora opraviti tako, da se zagotovi zakopavanje:

4. V primeru odstranjevanja v skladu s členom 19(1)(a), (b), (c) in (e) Uredbe (ES) št. 1069/2009 je treba živalske stranske proizvode premakniti s kraja izvora na kraj odstranitve pod naslednjimi pogoji:

(a) 10 % populacije goveda zadevne države članice;

(b) 25 % populacije ovc in koz zadevne države članice;

(c) 10 % populacije prašičev zadevne države članice in

(d) odstotnega deleža populacije druge živalske vrste, ki ga določi pristojni organ na podlagi ocene možnih tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali zaradi odstranjevanja teh živalskih vrst s sežiganjem ali zakopavanjem na kraju samem.

(a) snovi ne presegajo količine 20 kg na teden iz obrata ali objekta, v katerem so snovi zbrane, ne glede na živalsko vrsto izvora snovi;

(b) se snovi zbirajo, prevažajo in odstranjujejo na način, ki preprečuje prenašanje nesprejemljivih tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali;

(c) pristojni organ izvaja redne preglede, vključno s pregledi evidenc, ki jih vodijo nosilci dejavnosti, v obratih ali objektih, v katerih se snovi zbirajo, da se zagotovi skladnost z določbami tega oddelka.

1. Vloge za izdajanje dovoljenj za alternativne metode pri uporabi ali odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, navedene v členu 20 Uredbe (ES) št. 1069/2009 („vloge“), se predložijo v enem od uradnih jezikov Evropske unije, kot je določeno v členu 1 Uredbe št. 1 iz leta 1958.

2. Zainteresirane strani, ki take vloge predložijo v jeziku, ki ni angleški, pred ocenjevanjem potrdijo uradni prevod vloge, ki ga zagotovi EFSA.

Rok iz člena 20(5) Uredbe (ES) št. 1069/2009 začne teči šele, ko je zainteresirana stran potrdila uradni prevod vloge.

1. Da lahko EFSA oceni varnost predlaganih alternativnih metod, morajo vloge vsebovati vse potrebne informacije in zlasti naslednje:

2. Vloga iz odstavka 1 poleg tega:

3. Validirane neposredne meritve iz odstavka 2(d) pomenijo:

4. Načrt HACCP iz odstavka 2(b) mora temeljiti na ključnih parametrih, ki se uporabljajo za zmanjšanje tveganja, zlasti na:

Na podlagi rezultatov preskusne validacije in/ali predloženega modela je treba določiti kritične meje v načrtu HACCP.

Če je mogoče uspešno delovanje postopka prikazati le s sklicem na tehnične parametre, ki so specifični za opremo, uporabljeno v postopku, mora načrt HACCP vključevati tudi tehnične meje, ki morajo biti upoštevane, zlasti glede porabe energije, števila obratov črpalke ali odmerkov kemikalij.

Predložiti je treba informacije o ključnih in tehničnih parametrih, ki jih je treba spremljati in beležiti trajno ali po določenih časovnih obdobjih, ter o metodah, ki se uporabljajo za merjenje in spremljanje.

Upoštevati je treba spremenljivost parametrov pri značilnih proizvodnih pogojih.

Načrt HACCP mora odražati običajne in neobičajne/izredne proizvodne pogoje, vključno s prekinitvijo postopka, ter mora navajati morebitne popravljalne ukrepe, ki jih je treba uporabiti v primeru neobičajnih/izrednih proizvodnih pogojev.

5. Vloge vsebujejo tudi zadostne informacije o:

6. Vlogam se priložijo dokazne listine, zlasti:

7. V vlogi se navede kontaktni naslov zainteresirane strani, ki vsebuje ime in celoten naslov, telefonsko številko in/ali številko telefaksa in/ali elektronski naslov osebe, ki deluje po pooblastilu ali v imenu zainteresirane strani.

1. Od začetne točke v proizvodni verigi iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009 je treba živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode zbirati in prevažati v zatesnjenem novem pakiranju ali v pokritih neprepustnih kontejnerjih ali prevoznih sredstvih.

2. Prevozna sredstva in kontejnerje za večkratno uporabo ter vso opremo ali naprave za večkratno uporabo, ki prihajajo v stik z živalskimi stranskimi proizvodi ali pridobljenimi proizvodi, razen s pridobljenimi proizvodi, ki se dajejo na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 767/2009 in ki se skladiščijo in prevažajo v skladu s Prilogo II k Uredbi (ES) št. 183/2005, je treba ohranjati v čistem stanju.

Če niso namenjeni prevozu le posameznih vrst živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov na način, ki preprečuje navzkrižno kontaminacijo, jih je treba zlasti:

3. Kontejnerji za večkratno uporabo morajo biti namenjeni prevozu le posamezne vrste živalskega stranskega proizvoda ali pridobljenega proizvoda v obsegu, potrebnem za preprečitev navzkrižne kontaminacije.

Če je pristojni organ odobril tako uporabo, se lahko kontejnerji za večkratno uporabo uporabijo tudi:

4. Embalažni material je treba odstraniti s sežiganjem ali kako drugače v skladu z zakonodajo Unije.

1. Da se preprečijo tveganja za zdravje živali ali ljudi, mora prevoz živalskih stranskih proizvodov, namenjenih proizvodnji posamičnih krmil ali hrane za hišne živali, potekati pri ustrezni temperaturi, in sicer v primeru živalskih stranskih proizvodov iz mesa in mesnih proizvodov, namenjenih uporabi, ki ni prehrana ljudi, pri temperaturi največ 7 °C, razen če se uporabijo za namene krmljenja v skladu s poglavjem I Priloge II.

2. Nepredelane snovi kategorije 3, namenjene proizvodnji posamičnih krmil ali hrane za hišne živali, je treba skladiščiti in prevažati ohlajene, zamrznjene ali silirane, razen:

3. Oblika prevoznih sredstev, ki se uporabljajo za prevoz pod posebnim temperaturnim režimom hlajenja, mora zagotavljati ohranjanje ustrezne temperature med celotnim prevozom in omogočati spremljanje temperature.

1. Izvesti je treba vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da:

2. Med prevozom in skladiščenjem morajo biti pakiranja, kontejnerji ali prevozna sredstva opremljeni z nalepkami z:

3. Države članice lahko vzpostavijo sisteme ali določijo pravila za barvno označevanje pakiranj, kontejnerjev ali prevoznih sredstev, ki se uporabljajo za prevoz živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, ki izvirajo z njihovega ozemlja in na njem tudi ostanejo, če navedeni sistemi ali pravila ne posegajo v sistem barvnega označevanja iz točke 1(c).

4. Države članice lahko vzpostavijo sisteme ali določijo pravila za označevanje živalskih stranskih proizvodov, ki izvirajo z njihovega ozemlja in na njem tudi ostanejo, če navedeni sistemi ali pravila ne posegajo v zahteve za označevanje pridobljenih proizvodov iz poglavja V te priloge.

5. Z odstopanjem od točk 3 in 4 lahko države članice uporabijo sisteme ali pravila iz navedenih točk za živalske stranske proizvode, ki izvirajo z njihovega ozemlja, vendar na njem ne bodo ostali, če je namembna država članica ali tretja država sporočila svoje strinjanje.

6. Vendar:

1. Med prevozom mora živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode spremljati komercialni dokument v skladu z vzorcem iz tega poglavja ali, če tako zahteva ta uredba, veterinarsko spričevalo.

Vendar pa tak dokument ali spričevalo ni potrebno, če:

2. Komercialni dokument mora biti izdelan najmanj v treh izvodih (en original in dve kopiji). Original mora spremljati pošiljko v njen končni namembni kraj. Zadrži in shrani ga prejemnik. Proizvajalec zadrži eno kopijo, prevoznik pa drugo.

Države članice lahko zahtevajo, da se za dokaz o prispetju pošiljke uporabi sistem Traces ali četrta kopija komercialnega dokumenta, ki jo prejemnik vrne proizvajalcu.

3. Veterinarska spričevala izdajo in podpišejo pristojni organi.

4. Komercialni dokument, ki je skladen z vzorcem iz točke 6, mora spremljati živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode med prevozom v Uniji od začetne točke v proizvodni verigi iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Poleg dovoljenja za prenos informacij z alternativnim sistemom, kot je določeno v drugem pododstavku člena 21(3) Uredbe (ES) št. 1069/2009, lahko pristojni organ dovoli, da živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki se prevažajo na njegovem ozemlju, spremlja:

5. Evidence in povezane komercialne dokumente ali veterinarska spričevala je treba hraniti najmanj dve leti za namene predložitve pristojnemu organu.

6. Vzorčni komercialni dokument

Opombe

1. Evidence iz člena 22(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009 za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, razen krmnih mešanic, kot so določene v členu 3(2)(h) Uredbe (ES) št. 767/2009, ki so proizvedene iz živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov in ki se dajo na trg v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 767/2009, morajo vsebovati:

2. Z odstopanjem od točke 1 tega oddelka nosilcem dejavnosti ni treba ločeno hraniti podatkov iz točk 1(a), (b)(i), (c)(i) in (iii) ter d(ii) in (iii), če za vsako pošiljko hranijo kopijo komercialnega dokumenta iz poglavja III in dajo te podatke na voljo skupaj z drugimi podatki, določenimi pod točko 1 tega oddelka.

3. Upravljavci sežigalnic in sosežigalnic hranijo evidence o količinah in kategorijah živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, ki jih sežigajo ali sosežigajo, kakor je ustrezno, ter datumih, ko so se te operacije izvajale.

1. v primeru končnih uporabnikov o uporabljeni količini, predvidenih živalih, ki jim je krma namenjena, in datumu uporabe;

2. v primeru zbirnih centrov:

(a) številu krzen in trupov živali, ki so se krmile s snovmi, ki izhajajo iz iste živalske vrste, in

(b) vsaki pošiljki, da se zagotovi sledljivost snovi.

1. količinah uporabljenih organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal;

2. datumih uporabe organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal na zemljišču in krajih take uporabe;

3. datumih po uporabi organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal, ko se živina lahko pase na zemljišču ali ko se kosijo krmne rastline na zemljišču za krmo.

(a) dnevno proizvedenih količinah;

(b) živalskih vrstah izvora, vključno z navedbo, ali so bile vodne živali ulovljene na prostem ali gojene v ribogojstvu;

(c) v primeru ribje moke iz gojenih rib, namenjene krmljenju gojenih rib druge vrste, znanstveno ime živalske vrste izvora.

(a) količinah, kategorijah in vrstah živalskih stranskih proizvodov, ki se sežgejo ali zakopljejo;

(b) datumu in kraju sežiganja in zakopavanja.

1. V predelovalnih obratih za predelavo snovi kategorije 1 ali 2 se pridobljeni proizvodi trajno označijo z glicerol-triheptanoatom (GTH) tako, da:

2. Upravljavci predelovalnih obratov iz točke 1 imajo vzpostavljen sistem spremljanja in evidentiranja parametrov, ki je primeren, da se pristojnim organom dokaže, da je bila dosežena zahtevana homogena minimalna koncentracija GTH.

Navedeni sistem spremljanja in evidentiranja vključuje tudi določanje vsebine nespremenjenega GTH kot triglicerida v izvlečku očiščenega naftnega etra 40–70 iz GTH v vzorcih, ki se odvzamejo v rednih intervalih.

3. Označevanje z GTH se ne zahteva za:

(a) popolnoma varno skladiščenje ter obdelavo vhodnih snovi in

(b) odstranjevanje neuporabljenih živalskih stranskih proizvodov, ki ostajajo po proizvodnji proizvodov v skladu s to uredbo, ali pa morajo take snovi pošiljati v sežigalnico, sosežigalnico, predelovalni obrat ali, v primeru snovi kategorije 3, obrat za pridobivanje bioplinov ali kompostiranje v skladu s členi 12, 13 in 14 Uredbe (ES) št. 1069/2009 in to uredbo.

(a) sortiranje;

(b) razsek,

(c) hlajenje,

(d) zamrzovanje;

(e) soljenje ali druge postopke konzerviranja;

(f) odstranitev kož;

(g) odstranitev snovi s specifičnim tveganjem;

(h) operacije, ki vključujejo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi, ki se izvajajo v skladu z obveznostmi iz veterinarske zakonodaje Unije, kot sta post mortem ali odvzem vzorcev;

(i) higienizacijo/pasterizacijo živalskih stranskih proizvodov, namenjenih pretvorbi v bioplin/kompost, pred tako pretvorbo v bioplin ali kompost v drugem obratu ali objektu v skladu s Prilogo V k tej uredbi;

(j) sejanje.

1. Prostori ter objekti in naprave, v katerih se izvajajo vmesne operacije, morajo izpolnjevati najmanj naslednje zahteve:

2. Obrat mora biti opremljen s primernimi napravami za čiščenje in razkuževanje kontejnerjev ali posod, v katerih sprejema živalske stranske proizvode, ter prevoznih sredstev, razen ladij, v katerih se prevažajo. Primerne naprave morajo biti na voljo tudi za razkuževanje koles prevoznih sredstev.

1. Sortiranje živalskih stranskih proizvodov mora potekati tako, da se prepreči vsakršno tveganje širjenja bolezni živali.

2. Ves čas med skladiščenjem morata ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi in njihovo skladiščenje potekati ločeno od drugega blaga in tako, da se prepreči vsakršno širjenje povzročiteljev bolezni.

3. Živalske stranske proizvode je treba do ponovne odpreme primerno skladiščiti, vključno z ustreznimi temperaturnimi pogoji.

1. Prostori ter objekti in naprave, v katerih se skladiščijo pridobljeni proizvodi iz snovi kategorije 3, ne smejo biti na istem kraju kot prostori, v katerih se skladiščijo pridobljeni proizvodi iz snovi kategorije 1 ali 2, razen če se navzkrižna kontaminacija prepreči z načrtom in upravljanjem prostorov, kot je skladiščenje v popolnoma ločenih zgradbah.

2. Obrat mora:

3. Obrat mora imeti primerne naprave za čiščenje in razkuževanje kontejnerjev ali posod, v katerih se sprejemajo pridobljeni proizvodi, ter prevoznih sredstev, razen ladij, v katerih se prevažajo.

4. Pridobljene proizvode je treba ustrezno uskladiščiti do ponovne odpreme.

1. Da se preprečijo tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali, je treba proizvode iz dela II oddelka 4 poglavja II Priloge X skladiščiti pri ustrezni temperaturi v za to namenjenem odobrenem ali registriranem obratu oziroma objektu za skladiščenje ali v za to namenjenem ločenem območju za skladiščenje v odobrenem ali registriranem obratu oziroma objektu za skladiščenje.

2. Vzorci končnih proizvodov, odvzeti med skladiščenjem ali ob koncu skladiščenja, morajo biti skladni vsaj z mikrobiološkimi standardi iz poglavja I Priloge X.

1. Upravljavci registriranih objektov ali obratov ali drugi registrirani nosilci dejavnosti ravnajo z živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi v skladu z naslednjimi pogoji:

2. Nosilci dejavnosti vodijo evidence v obliki, ki je dostopna pristojnemu organu.

3. Registrirani nosilci dejavnosti, ki prevažajo živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, razen med prostori istega nosilca dejavnosti, morajo zlasti:

Salmonella: odsotnost v 25 g: n = 5, c = 0, m = 0, M = 0,

Enterobacteriaceae: n = 5, c = 2, m = 10, M = 300 v 1 g,

1. Predelane živalske beljakovine, pridobljene iz živali iz vrst sesalcev, je treba najprej predelati po metodi predelave 1 (sterilizacija pod pritiskom), določeni v poglavju III Priloge IV.

Vendar:

2. Predelane živalske beljakovine, ki niso pridobljene iz živali iz vrst sesalcev, z izjemo ribje moke, pa je treba najprej predelati po kateri koli metodi predelave od 1 do 5 ali metodi predelave 7, določeni v poglavju III Priloge IV.

3. Ribjo moko je treba najprej predelati po:

1. Predelane živalske beljakovine je treba zapakirati in skladiščiti v novih ali steriliziranih vrečah ali jih skladiščiti v primerno zgrajenih kontejnerjih za proizvode v razsutem stanju ali v skladiščnih halah.

Izvajati je treba zadovoljive ukrepe za zmanjšanje kondenzacije na minimum v kontejnerjih, pri tekočih trakovih ali v skladiščih za proizvode v razsutem stanju.

2. Proizvodi na tekočih trakovih, v skladiščih za proizvode v razsutem stanju in kontejnerjih morajo biti zaščiteni pred nenamerno kontaminacijo.

3. Opremo za ravnanje s predelanimi živalskimi beljakovinami je treba vzdrževati v čistem in suhem stanju; imeti mora tudi primerno število opazovalnih odprtin za preverjanje čistosti opreme.

Vse prostore in naprave za skladiščenje je treba redno prazniti in čistiti, kolikor je to potrebno za preprečitev kontaminacije.

4. Predelane živalske beljakovine je treba hraniti na suhem.

Preprečevati je treba puščanja in kondenzacijo v območju skladiščenja.

(a) kateri koli metodi predelave od 1 do 5 ali metodi predelave 7 iz poglavja III Priloge IV ali

(b) drugi metodi, ki zagotavlja, da je proizvod iz krvi skladen z mikrobiološkimi standardi za pridobljene proizvode, določenimi v poglavju I te priloge.

(a) po metodi predelave od 1 do 7, določeni v poglavju III Priloge IV, ali

(b) po drugi metodi, ki zagotavlja, da je proizvod skladen z mikrobiološkimi standardi za pridobljene proizvode, določenimi v poglavju I te priloge.

1. Mleko je treba obdelati po enem od naslednjih načinov:

2. Proizvode na osnovi mleka ali proizvode, pridobljene iz mleka, je treba obdelati na enega od načinov iz točke 1 ali proizvesti iz mleka, obdelanega v skladu s točko 1.

3. Sirotka, namenjena hranjenju živali vrst, dovzetnih za slinavko in parkljevko, in proizvedena iz mleka, obdelanega v skladu s točko 1, mora:

4. Poleg zahtev, določenih v točkah 1, 2 in 3, morajo mleko, proizvodi na osnovi mleka in proizvodi, pridobljeni iz mleka, izpolnjevati naslednje zahteve:

5. Surovo mleko je treba proizvajati pod pogoji, ki zagotavljajo ustrezna jamstva v zvezi z zdravstvenim varstvom živali.

6. Kolostrum in izdelki s kolostrumom morajo:

1. Zahteve iz točk 2 in 3 tega dela se uporabljajo za predelavo, uporabo in skladiščenje mleka, proizvodov na osnovi mleka in proizvodov, pridobljenih iz mleka, ki spadajo v snovi kategorije 3 iz člena 10(e) Uredbe (ES) št. 1069/2009, razen blata iz centrifug in separatorjev od predelave mleka, ter mleka, proizvodov na osnovi mleka in proizvodov, pridobljenih iz mleka, iz člena 10(f) in (h) navedene uredbe, ki niso bili obdelani v skladu z delom I tega oddelka.

2. Pristojni organ dovoli, da obrati za predelavo mleka, ki so odobreni ali registrirani v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004, dobavljajo mleko, proizvode na osnovi mleka in proizvode, pridobljene iz mleka, za namene, navedene v točki 3 tega dela, pod pogojem, da zadevni obrat zagotavlja sledljivost proizvodov.

3. Mleko, proizvodi na osnovi mleka in proizvodi, pridobljeni iz mleka, se lahko dobavljajo in uporabljajo kot posamična krmila:

4. Pristojni organ lahko dovoli dobavo kolostruma, ki ne izpolnjuje pogojev iz točke B.6 dela I, od enega do drugega kmeta v isti državi članici za namene krmljenja pod pogoji, ki preprečujejo prenos zdravstvenih tveganj.

1. Če želatina ni bila proizvedena v skladu z oddelkom XIV Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, jo je treba proizvajati po postopku, ki zagotavlja, da se snovi kategorije 3 obdelajo po postopku s kislino ali lugom, čemur sledi eno ali več izpiranj.

Naknadno je treba prilagoditi pH. Želatina se izloči z zaporednim enkratnim ali večkratnim segrevanjem, ki mu sledi prečiščevanje s filtriranjem in sterilizacijo.

2. Po obdelavi s postopki iz točke 1 se želatina lahko obdela po postopku sušenja in, če je primerno, po postopku obdelave v prah ali stiskanja v lističe.

3. Prepovedana je uporaba konzervansov, razen žveplovega dioksida in vodikovega peroksida.

(a) na voljo mora biti prostor ali za to namenjeno območje za skladiščenje materiala za embaliranje in pakiranje;

(b) embaliranje in pakiranje morata potekati v prostoru ali območju, določenem v ta namen.

(a) pH vrednosti nad 11 pri temperaturi nad 80 °C za več kot tri ure in nato polurna toplotna obdelava pri temperaturi nad 140 °C in tlaku nad 3,6 bara ali

(b) pH vrednosti od 1 do 2, ki ji sledi izpostavitev pH vrednosti nad 11 in nato polurna toplotna obdelava pri temperaturi 140 °C in tlaku 3 barov.

1. Dikalcijev fosfat je treba proizvesti po postopku, ki zajema naslednje tri faze:

2. Kadar je dikalcijev fosfat pridobljen iz razmaščenih kosti, mora izvirati iz kosti, navedenih v členu 10(a) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

(a) da se vse kosti, ki so snovi kategorije 3, fino zdrobijo in razmastijo z nasprotnim tokom vroče vode (drobci kosti morajo biti manjši od 14 mm);

(b) neprekinjeno 30-minutno kuhanje s paro pri temperaturi 145 °C in 4 barih;

(c) ločevanje bujona od hidroksiapatita (trikalcijevega fosfata) s centrifugiranjem;

(d) granuliranje trikalcijevega fosfata po sušenju v vrtinčastem sloju z zrakom pri 200 °C.

1. Če kolagen ni bil proizveden v skladu z zahtevami za kolagen iz oddelka XV Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, ga je treba proizvajati po postopku, ki zagotavlja, da se nepredelane snovi kategorije 3 obdelajo po postopku, ki vključuje pranje, uravnavanje pH vrednosti ob uporabi kisline ali luga, ki jim sledi eno ali več izpiranj, filtriranje in iztiskanje.

Po navedeni obdelavi lahko sledi postopek sušenja kolagena.

2. Prepovedana je uporaba konzervansov, razen tistih, ki jih dovoljuje zakonodaja Unije.

(a) na voljo mora biti prostor ali za to namenjeno območje za skladiščenje materiala za embaliranje in pakiranje;

(b) embaliranje in pakiranje morata potekati v prostoru ali območju, določenem v ta namen.

(a) predelani po eni od metod predelave od 1 do 5 ali metodi predelave 7, določenih v poglavju III Priloge IV;

(b) predelani po drugi metodi in pri parametrih, ki zagotavljajo skladnost izdelka z mikrobiološkimi standardi za pridobljene proizvode, določenimi v poglavju I, ali

(c) obdelani v skladu z zahtevami za jajca in jajčne izdelke, določenimi v poglavjih I, II in III oddelka X Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

(i) so bile obdelane, kot je opredeljeno v členu 2(1)(m) Uredbe (ES) št. 852/2004 ali v skladu s to uredbo;

(ii) so sestavljene iz ali vsebujejo eno ali več snovi kategorije 3 iz člena 10(f) Uredbe (ES) št. 1069/2009:

(iii) niso bile v stiku s katero koli drugo snovjo kategorije 3 in

(iv) so bili uvedeni vsi previdnostni ukrepi za preprečitev kontaminacije snovi.

1. Živalski stranski proizvodi iz rib ali vodnih nevretenčarjev in iz njih pridobljeni proizvodi, ki so namenjeni za krmljenje gojenih rib ali drugih živalskih vrst iz ribogojstva, morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

2. Pristojni organ lahko z namenom preprečitve nesprejemljivih tveganj za prenos bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali, določi pogoje za uporabo vodnih živali ter vodnih in zemeljskih nevretenčarjev:

1. Za trgovanje z nepredelanim gnojem vseh vrst živali, z izjemo perutnine ali enoprstih kopitarjev, med državami članicami poleg soglasja namembne države članice, navedenega v členu 48(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, veljajo naslednji pogoji:

2. Za trgovanje z nepredelanim perutninskim gnojem med državami članicami poleg soglasja namembne države članice, navedenega v členu 48(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, veljajo naslednji pogoji:

3. Vzorec potrdila o zdravstvenem stanju, ki ga je treba priložiti komercialnemu dokumentu:

4. Z nepredelanim gnojem enoprstih kopitarjev se lahko trguje med državami članicami, če je namembna država članica izdala soglasje za trgovino v skladu s členom 48(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in če ne izvira z gospodarstva, za katerega veljajo omejitve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se nanašajo na smrkavost, vezikularni stomatitis, vranični prisad ali steklino v skladu s členom 4(5) Direktive 2009/156/ES.

5. Pristojni organ namembne države članice lahko v skladu s členom 48(1)(c)(ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009 zahteva, da nosilci dejavnosti, ki odpremljajo nepredelan gnoj iz druge države članice:

6. Pristojni organ lahko dovoli odpremo gnoja, ki se prevaža med dvema točkama, ki sta na isti kmetiji, pod pogoji za nadzor možnih zdravstvenih tveganj, kot je obveznost zadevnih nosilcev dejavnosti, da vodijo ustrezne evidence.

(a) Prihajati morajo iz obrata za proizvodnjo pridobljenih proizvodov, namenjenih za uporabo zunaj krmne verige, iz obrata za pridobivanje bioplinov oziroma obrata za kompostiranje ali iz obrata za proizvodnjo organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal.

(b) Vsaj 60 minut so bili izpostavljeni postopku toplotne obdelave pri vsaj 70 °C, poleg tega pa še postopku za zmanjšanje števila bakterij, ki tvorijo spore, in toksinov, kadar so opredeljeni kot pomembna nevarnost.

(c) Vendar pristojni organ lahko odobri uporabo drugih standardiziranih postopkovnih parametrov namesto parametrov iz točke (b), če prosilec dokaže, da taki parametri zagotavljajo, da se biološka tveganja kar najbolj omejijo.

Navedeni dokaz vsebuje odobritev, ki se izvaja, kakor sledi:

Podrobnosti o pomembnih postopkovnih parametrih, ki se uporabljajo v obratu, ter drugih kritičnih kontrolnih točkah se evidentirajo in shranijo, da lahko lastnik, upravljavec ali njun predstavnik ter pristojni organi spremljajo delovanje obrata. Informacije o postopku, odobrenem v tej točki, je treba na zahtevo predložiti Komisiji.

(d) Reprezentativni vzorci gnoja, odvzeti med predelavo ali takoj po njej v obratu z namenom spremljanja postopka, morajo biti skladni z naslednjimi standardi:

pri čemer je:

Predelani gnoj in predelani proizvodi iz gnoja, ki niso skladni s standardi iz te točke, veljajo za nepredelane.

(e) Skladiščiti jih je treba tako, da je po predelavi čim manjša verjetnost kontaminacije ali sekundarne okužbe in vlažnosti. Skladiščiti jih je treba v:

1. Organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal, razen gnoja, vsebine prebavnega trakta, komposta, mleka, proizvodov na osnovi mleka, proizvodov, pridobljenih iz mleka, kolostruma, izdelkov s kolostrumom in presnovnih ostankov, ki nastanejo pri pretvorbi živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov v bioplin, se proizvajajo:

▼M4

▼B

2. Organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal, ki so sestavljena ali so proizvedena iz mesno-kostne moke, pridobljene iz snovi kategorije 2 ali predelanih živalskih beljakovin, se v registriranem obratu ali objektu mešajo z zadostnim najmanjšim deležem sestavine, ki jo odobri pristojni organ države članice, v kateri naj bi se proizvod uporabil na zemljišču, da se prepreči poznejša uporaba mešanice za namene krmljenja.

3. Pristojni organ odobri sestavino iz točke 2 pod naslednjimi pogoji:

Pristojni organ na zahtevo predloži seznam odobrenih sestavin Komisiji in drugim državam članicam.

4. Zahteve iz točke 2 pa ne veljajo:

5. Proizvajalci organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal morajo zagotoviti, da se pred dajanjem na trg opravi dekontaminacija povzročiteljev bolezni v skladu z/s:

(a) v razsutem stanju pod ustreznimi pogoji, ki preprečujejo kontaminacijo;

(b) zapakirana v embalažo ali v velikih vrečah v primeru organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal, namenjenih prodaji končnim uporabnikom, ali

(c) v ustreznem prostoru za skladiščenje, do katerega nimajo dostopa rejne živali, v primeru skladiščenja na kmetiji.

1. Uvoz in tranzit vmesnih proizvodov se odobrita, če:

2. Pristojni organ tretje države lahko registrira ali odobri obrat ali objekt, kakor je navedeno v točki 1(e), če:

3. Vmesni proizvodi, ki se uvažajo v Unijo, se pregledajo na mejni kontrolni točki v skladu s členom 4 Direktive 97/78/ES in se prevažajo neposredno od mejne kontrolne točke do:

4. Vmesni proizvodi v tranzitu skozi Unijo se prevažajo v skladu s členom 11 Direktive 97/78/ES.

5. Uradni veterinar na zadevni mejni kontrolni točki obvesti pristojni organ obrata ali objekta v namembnem kraju pošiljke prek sistema Traces.

6. Upravljavec ali lastnik namembnega obrata oziroma objekta ali njegov predstavnik vodi evidence v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 1069/2009 in pristojnemu organu na zahtevo zagotovi ustrezne podrobnosti o nakupu, prodaji, uporabi, zalogi in odstranjevanju presežkov vmesnih proizvodov za preverjanje skladnosti s to uredbo.

7. Pristojni organ v skladu z Direktivo 97/78/ES zagotovi, da so pošiljke vmesnih proizvodov poslane iz države članice, v kateri se opravi inšpekcijski pregled na mejni kontrolni točki, do namembnega obrata, kakor je navedeno v točki 3, ali, v primeru tranzita, do mejne kontrolne točke izstopa.

8. Pristojni organ v rednih časovnih razmikih izvaja preglede dokumentov za usklajevanje količine uvoženih vmesnih proizvodov na eni strani in vmesnih proizvodov, ki so na zalogi, uporabljeni, odposlani ali odstranjeni, na drugi strani, da se preveri skladnost s to uredbo.

9. Pri pošiljkah vmesnih proizvodov v tranzitu pristojni organi, odgovorni za mejne kontrolne točke vstopa in izstopa, po potrebi sodelujejo, da zagotovijo učinkovito izvajanje preverjanja in sledljivost takih pošiljk.

(a) skladiščenje in obdelavo vhodnih snovi pod pogoji, ki preprečujejo širjenje tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali;

(b) odstranjevanje neuporabljenih živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, ki ostanejo po proizvodnji, če neuporabljene snovi ne pošiljajo v drug obrat ali objekt za predelavo ali odstranjevanje v skladu s to uredbo.

(a) snovi kategorije 3 razen snovi iz člena 10(n), (o), in (p) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in

(b) v primeru uvožene hrane za hišne živali ali hrane za hišne živali, proizvedene iz uvoženih snovi, snovi kategorije 1, ki vsebujejo živalske stranske proizvode, pridobljene iz živali, ki so bile predmet nezakonite uporabe snovi, kakor je določeno v členu 1(2)(d) Direktive 96/22/ES ali členu 2(b) Direktive 96/23/ES.

(a) Konzervirano hrano za hišne živali je treba obdelati po postopku toplotne obdelave, ki doseže najmanj vrednost Fc 3.

(b) Predelano hrano za hišne živali, razen konzervirane hrane za hišne živali, je treba:

Po proizvodnji je treba uvesti vse varnostne ukrepe za preprečitev kontaminacije take predelane hrane za hišne živali.

Predelano hrano za hišne živali je treba zapakirati v nove enote pakiranja.

1. Nosilci dejavnosti lahko uporabijo samo živalske stranske proizvode, ki se lahko uporabijo kot surovina za predelano hrano za hišne živali in pasje žvečilke v skladu s točko 2 poglavja II za proizvodnjo tekočih ali dehidriranih pridobljenih proizvodov, ki se uporabljajo za izboljšanje okusnosti hrane za hišne živali.

2. Aromatična drobovina mora biti obdelana po metodi in pri parametrih, ki zagotavljajo skladnost proizvoda z mikrobiološkimi standardi, določenimi v točki 5 poglavja II te priloge. Po obdelavi morajo biti uvedeni vsi varnostni ukrepi za preprečitev izpostavljenosti proizvoda kontaminaciji.

3. Končni proizvod mora:

1. Kri se lahko daje na trg za take namene, če je bila zbrana:

2. Proizvodi iz krvi se lahko dajo na trg za take namene, če:

3. Kri in proizvode iz krvi enoprstih kopitarjev je treba zapakirati v zatesnjene neprepustne kontejnerje, ki so v primeru krvi enoprstih kopitarjev označeni s številko odobritve klavnice ali obrata za zbiranja iz točke 1(b).

(a) obrat mora imeti prostore za skladiščenje s trdimi podi in gladkimi stenami, ki omogočajo preprosto čiščenje in razkuževanje, ter, če je primerno, opremo za hlajenje;

(b) prostori za skladiščenje morajo biti zadovoljivo čisti in vzdrževani, tako da niso vir kontaminacije surovin;

(c) če se v teh obratih skladiščijo in/ali predelujejo surovine, ki niso skladne s tem poglavjem, morajo biti med sprejetjem, skladiščenjem, predelavo in odpremo ločene od surovin, ki ustrezajo temu poglavju;

(d) v primeru obrezkov in kosov, pridobljenih iz luženih kož, morajo biti obrezki in kosi obdelani po metodi, ki preprečuje kakršna koli tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali, preden se uporabijo za proizvodnjo:

1. Za dajanje na trg neobdelane kože veljajo enaki zdravstveni pogoji kot za sveže meso v skladu z Direktivo 2002/99/ES.

2. Obdelane kože se lahko dajo na trg, če:

1. Kože kopitarjev, ki so v skladu z odločitvijo nosilca dejavnosti namenjene drugi uporabi, kot je prehrana ljudi, in ki izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (ES) št. 853/2004 za surovine za želatino ali kolagen za uporabo v hrani, se lahko dajo na trg brez omejitev iz te uredbe.

2. Naslednje obdelane kože se lahko dajo na trg brez omejitev iz te uredbe:

3. Z odstopanjem od točke C.2 lahko pristojni organ zahteva, da pošiljke obdelanih kož iz točke 2(c) in (d) spremlja komercialni dokument v skladu z vzorcem iz točke 6 poglavja III Priloge VIII, kadar se dobavljajo obratom ali objektom za proizvodnjo hrane za hišne živali, organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal oziroma za pretvorbo teh snovi v bioplin.

1. Neobdelana volna, neobdelana dlaka, neobdelane ščetine prašičev in neobdelano perje, deli peres in puh morajo biti snovi kategorije 3 iz člena 10(b)(iii), (iv) in (v) ter 10(h) in (n) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Varno morajo biti zaprti v pakiranju in suhi.

Vendar lahko pristojni organ v primeru neobdelanega perja, delov peres in puha, ki se pošiljajo neposredno iz klavnice v predelovalni obrat, dovoli odstopanje od zahteve glede suhosti snovi, ki se prevažajo na njegovem ozemlju, če:

2. Premiki ščetin prašičev ter volne in dlake prašičev iz regij, kjer je afriška prašičja kuga endemična, so prepovedani, razen za ščetine prašičev ter volno in dlako prašičev, ki so:

3. Določbe iz točke 1 se ne uporabljajo za okrasna peresa ali peresa:

(a) sta bili obdelani s strojnim pranjem, kar vključuje namakanje volne in dlake v več kopelih z vodo, milom in natrijevim hidroksidom ali kalijevim hidroksidom, ali

(b) sta bili neposredno odpremljeni v obrat, v katerem se proizvajajo pridobljeni proizvodi iz volne ali dlake za tekstilno industrijo, in je bila takšna volna ali dlaka obdelana z vsaj enim od naslednjih postopkov:

1. ne smejo prihajati z območja, za katerega je bila izdana prepoved v zvezi s pojavom:

2. morajo izpolnjevati zahteve, določene v členu 8(a) Direktive 92/65/EGS.

1. Topljene maščobe, pridobljene iz snovi kategorije 1 ali kategorije 2, ki so namenjene za oleokemijske namene, se morajo proizvajati po kateri koli od metod predelave od 1 do 5, določenih v poglavju III Priloge IV.

2. Topljene maščobe, pridobljene iz prežvekovalcev, je treba prečistiti tako, da največja dovoljena količina vseh preostalih netopnih nečistoč ne presega 0,15 masnega odstotka.

1. Za pridobivanje maščobnih derivatov iz topljenih maščob, ki izvirajo iz snovi kategorije 1 in kategorije 2, se lahko uporabijo naslednji postopki:

2. Maščobni derivati, proizvedeni v skladu s tem poglavjem, se lahko dajo na trg samo:

3. Končna točka za proizvode, pridobljene iz topljenih maščob:

maščobni derivati, ki so bili predelani v skladu s točko 1, se lahko v skladu s to uredbo dajejo na trg za uporabe iz točke 2 brez omejitev.

(a) pridobljeni morajo biti iz živali, ki:

(b) bili so toplotno obdelani pri temperaturi v središču najmanj 80 °C eno uro;

(c) rogovi so bili odstranjeni brez odpiranja lobanjske votline;

(d) na vseh stopnjah predelave, skladiščenja ali prevoza so uvedeni vsi varnostni ukrepi za preprečitev navzkrižne kontaminacije;

(e) pakirani so v novi embalaži oziroma kontejnerjih ali se prevažajo v prevoznih sredstvih oziroma kontejnerjih za razsuti tovor, ki so bili pred nakladanjem razkuženi z razkužilom, ki ga je odobril pristojni organ;

(f) na embalaži ali kontejnerjih mora:

(a) morajo biti sestavljene ali proizvedene, kakor je ustrezno, iz snovi kategorije 3, navedene v stolpcu „Surovine“ v preglednici 1;

(b) izpolnjevati morajo pogoje uvoza in tranzita, določene v stolpcu „Pogoji uvoza in tranzita“ v preglednici 1;

(c) prihajati morajo iz tretje države ali dela tretje države, navedene v seznamu v stolpcu „Seznami tretjih držav“ v preglednici 1;

(d) prihajati morajo iz obrata ali objekta, ki ga je pristojni organ tretje države registriral ali odobril, kakor je primerno, in ki je na seznamu takih obratov in objektov iz člena 30, in

(e) pošiljke:

1. Pred sprostitvijo pošiljk v prosti pretok v Uniji mora pristojni organ vzorčiti predelane živalske beljakovine v uvoženih pošiljkah na mejni kontrolni točki, za zagotovitev skladnosti s splošnimi zahtevami iz poglavja I Priloge X.

Pristojni organ mora:

2. Z odstopanjem od točke 1 lahko pristojni organ mejne kontrolne točke v primeru negativnih rezultatov šestih zaporednih testov pošiljk proizvodov v razsutem stanju, ki izvirajo iz določene tretje države, naključno vzorči nadaljnje pošiljke proizvodov v razsutem stanju iz te tretje države.

Če je eden od teh naključnih vzorcev pozitiven, mora pristojni organ, ki izvaja vzorčenje, o tem obvestiti pristojni organ v tretji državi izvora, da lahko uvede ustrezne ukrepe za izboljšanje stanja.

Pristojni organ v tretji državi izvora mora o teh ukrepih obvestiti pristojni organ, ki izvaja vzorčenje.

V primeru nadaljnjega pozitivnega rezultata iz istega vira mora pristojni organ na mejne kontrolne točke vzorčiti vsako pošiljko iz istega vira, dokler ne dobi negativnih rezultatov šestih zaporednih testov.

3. Pristojni organi morajo najmanj tri leta hraniti evidence o rezultatih vzorčenj, izvedenih na vseh pošiljkah, ki so bile vzorčene.

4. Če je pošiljka, ki je bila uvožena v Unijo, dokazano pozitivna na salmonelo ali če ne izpolnjuje mikrobioloških standardov za Enterobacteriaceae, določenih v poglavju I Priloge X, jo je treba:

(a) biti v celoti ali delno pridobljene iz surovin, ki izvirajo iz prašičev, in prihajati iz tretje države ali z dela ozemlja tretje države, proste slinavke in parkljevke v predhodnih 24 mesecih in proste klasične prašičje kuge ter afriške prašičje kuge v predhodnih 12 mesecih;

(b) biti v celoti ali delno pridobljene iz surovin, ki izvirajo iz perutnine, in prihajati iz tretje države ali z dela ozemlja tretje države, proste atipične kokošje kuge in aviarne influence v predhodnih šestih mesecih;

(c) biti v celoti ali delno pridobljene iz surovin, ki izvirajo iz prežvekovalcev, in prihajati iz države ali z dela ozemlja tretje države, proste slinavke in parkljevke v predhodnih 24 mesecih in proste goveje kuge v predhodnih 12 mesecih, ali

(d) če je v zadevnem obdobju, navedenem v točkah (a), (b) in (c), prišlo do izbruha ene od bolezni iz navedenih točk, biti obdelane po enem od naslednjih postopkov toplotne obdelave

Nosilci dejavnosti morajo evidentirati in hraniti podrobne podatke s kritičnih kontrolnih točk, da lahko lastnik, upravljavec ali njun predstavnik in, po potrebi, pristojni organ spremljajo potek delovanja obrata; evidentirane informacije morajo zajemati velikost delcev, kritično temperaturo in, če je primerno, absolutni čas, profil tlaka, stopnjo dovajanja surovin in stopnjo recikliranja maščob.

A. Za uvoz mleka, proizvodov na osnovi mleka, proizvodov, pridobljenih iz mleka, kolostruma in izdelkov s kolostrumom veljajo naslednje zahteve:

B. Za uvoz kolostruma in izdelkov s kolostrumom veljajo naslednje zahteve:

(a) morajo biti sestavljene ali proizvedene iz živalskih stranskih proizvodov, navedenih v stolpcu „Surovine“ v preglednici 2;

(b) izpolnjevati morajo pogoje uvoza in tranzita, določene v stolpcu „Pogoji uvoza in tranzita“ v preglednici 2;

(c) prihajati morajo iz tretje države ali dela tretje države, navedene v seznamu v stolpcu „Seznami tretjih držav“ v preglednici 2;

(d) prihajati morajo iz obrata ali objekta, ki ga je pristojni organ tretje države registriral ali odobril, kakor je primerno, in ki je na seznamu takih obratov in objektov iz člena 30, in

(e) pošiljke:

1. Proizvodi iz krvi morajo izvirati iz obrata za proizvodnjo pridobljenih proizvodov za uporabo zunaj krmne verige za rejne živali, ki izpolnjuje posebne pogoje, določene v tej uredbi, ali iz obrata zbiranja.

2. Kri, iz katere se proizvajajo proizvodi iz krvi za proizvodnjo pridobljenih proizvodov za uporabo zunaj krmne verige za rejne živali, se mora zbirati pod veterinarskim nadzorom:

3.1. Proizvodi iz krvi za proizvodnjo pridobljenih proizvodov za uporabo zunaj krmne verige za rejne živali, ki so pridobljeni iz živali iz vrst Artiodactyla, Perissodactyla in Proboscidea, vključno z njihovimi križanci, morajo izpolnjevati pogoje iz točke (a) ali (b):

3.2. Poleg točke (b)(i) in (ii) točke 3.1 mora biti v primeru živali razen prašičev in pekarjev izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

3.3. Poleg točke (b)(i) in (ii) točke 3.1 pri prašičih in pekarjih v tretji državi ali regiji izvora v obdobju najmanj zadnjih 12 mesecev ni bilo nobenega primera vezikularne bolezni prašičev, klasične prašičje kuge in afriške prašičje kuge, cepljenje proti tem boleznim se ne izvaja že najmanj 12 mesecev in izpolnjen je eden od naslednjih pogojev:

4. Proizvodi iz krvi za proizvodnjo pridobljenih proizvodov za uporabo zunaj krmne verige za rejne živali, ki so bili pridobljeni iz perutnine in drugih vrst ptic, morajo izpolnjevati naslednje pogoje iz točke (a) ali (b):

1. Kri mora izpolnjevati pogoje iz točke 1(a) poglavja IV Priloge XIII in se zbirati pod veterinarskim nadzorom:

2. Proizvodi iz krvi morajo izpolnjevati pogoje iz točke 2 poglavja IV Priloge XIII.

Poleg tega morajo biti proizvodi iz krvi iz točke 2(b)(i) poglavja IV Priloge XIII proizvedeni iz krvi, zbrane od enoprstih kopitarjev, ki so bili vsaj tri mesece pred datumom zbiranja ali od rojstva, če so mlajši od treh mesecev, na gospodarstvih pod veterinarskim nadzorom v tretji državi zbiranja, ki je bila v navedenem obdobju in med zbiranjem krvi prosta:

▼M4

▼B