(1)

Uredba (ES) št. 717/2007 ( 3 ) je izredno in začasno omejila cene, ki jih lahko mobilni operaterji zaračunajo na veleprodajni in maloprodajni ravni za zagotavljanje storitev mednarodnega gostovanja za govorne klice, ki izvirajo in se zaključujejo znotraj Skupnosti. Z navedeno uredbo so bila določena tudi pravila za povečanje preglednosti cen in boljše informiranje uporabnikov storitev gostovanja v Skupnosti o cenah.

(2)

Komisija je v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 717/2007 izvedla pregled, pri katerem je morala oceniti, ali so cilji iz navedene uredbe doseženi, pregledati razvoj veleprodajnih in maloprodajnih cen zagotavljanja govornih in podatkovnih komunikacijskih storitev gostujočim porabnikom, vključno s storitvama SMS in MMS, ter po potrebi vključiti priporočila glede potrebe po regulaciji teh storitev. V svojem poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu, ki je vključeno v Sporočilo Komisije z dne 23. septembra 2008 o izidu pregleda izvajanja Uredbe (ES) št. 717/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2007 o gostovanju v javnih mobilnih telefonskih omrežjih znotraj Skupnosti in spremembah Direktive 2002/21/ES, je Komisija ugotovila, da je smiselno veljavnost Uredbe (ES) št. 717/2007 podaljšati po 30. juniju 2010.

(3)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da bi bilo treba področje uporabe Uredbe (ES) št. 717/2007 razširiti na zagotavljanje storitev gostovanja SMS in podatkovnega gostovanja v Skupnosti. Posebne značilnosti mednarodnih trgov gostovanja, ki so utemeljevale sprejetje Uredbe (ES) št. 717/2007 in določitev obveznosti mobilnih operaterjev glede zagotavljanja govornih gostujočih klicev v Skupnosti, veljajo tudi za zagotavljanje storitev gostovanja SMS in podatkovnega gostovanja v Skupnosti. Podobno pri storitvah govornega gostovanja se tudi storitev gostovanja SMS in podatkovnega gostovanja ne kupujejo posebej na nacionalni ravni, ampak so del širšega maloprodajnega paketa, ki ga porabniki kupijo pri svojem domačem ponudniku, kar omejuje konkurenčne sile. Zaradi čezmejne narave zadevnih storitev nacionalni regulativni organi, odgovorni za zaščito in uveljavljanje interesov mobilnih porabnikov, ki prebivajo na njihovem ozemlju, ne morejo nadzorovati ravnanja operaterjev obiskanega omrežja v drugih državah članicah.

(4)

Strukturne težave s storitvami gostovanja bi bilo lažje reševati na resničnem enotnem trgu storitev mobilnih komunikacij, ki za zdaj še ne deluje v celoti, vendar bi to moral biti cilj vsakega regulativnega okvira.

(5)

Zato so nacionalni regulativni organi, ki delujejo v Evropski skupini regulatornih organov za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (ERG), ustanovljeni s Sklepom Komisije 2002/627/ES ( 4 ), v odgovoru na javno posvetovanje o pregledu Uredbe (ES) št. 717/2007 Komisijo ponovno pozvali k ukrepanju na ravni Skupnosti v zvezi s podaljšanjem veljavnosti Uredbe in regulacijo storitev gostovanja SMS in podatkovnega gostovanja.

(6)

Podatki o razvoju cen storitev govornega gostovanja v Skupnosti od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 717/2007, vključno zlasti s podatki, ki so jih zbrali nacionalni regulativni organi in so bili vsako četrtletje sporočeni prek ERG, ne zagotavljajo zadostnih dokazov za domnevo, da bo konkurenca na maloprodajni ali veleprodajni ravni po juniju 2010 verjetno trajnostna brez regulativnih ukrepov. Ti podatki kažejo, da so maloprodajne in veleprodajne cene razvrščene ob mejnih cenah iz Uredbe (ES) št. 717/2007 ali v njihovi bližini, pri čemer je pod navedenimi mejnimi cenami konkurenca le omejena.

(7)

Ko bi junija 2010 prenehali veljati regulativni zaščitni ukrepi, ki veljajo za storitve govornega gostovanje na veleprodajni in maloprodajni ravni znotraj Skupnosti na podlagi Uredbe (ES) št. 717/2007, bi zato nastalo znatno tveganje, da bi osnovno pomanjkanje konkurenčnega pritiska na trgu storitev govornega gostovanja in želja mobilnih operaterjev, da povečajo svoje prihodke od gostovanja, pripeljali do maloprodajnih in veleprodajnih cen za gostovanje znotraj Skupnosti, ki smiselno ne odražajo osnovnih stroškov zagotavljanja storitve, kar bi ogrozilo cilje iz Uredbe (ES) št. 717/2007. Zato bi bilo treba veljavnost Uredbe (ES) št. 717/2007 po 30. juniju 2010 podaljšati za obdobje dveh let, da se zagotovi nemoteno delovanje notranjega trga, pri čemer se potrošnikom tudi v prihodnosti zagotovi, da za regulirani gostujoči odhodni ali dohodni klic ne bodo plačali pretiranih cen v primerjavi s konkurenčnimi nacionalnimi cenami, hkrati pa se da na voljo dovolj časa za razvoj konkurence.

(8)

Obveznosti iz te uredbe ne bi smele izkrivljati konkurenčnih pogojev med mobilnimi operaterji v Skupnosti in ne bi smeli uvajati nikakršne konkurenčne prednosti, zlasti na podlagi velikosti, vrste prometa gostovanja ali domačega trga ponudnika storitev gostovanja.

(9)

Ravni najvišjih povprečnih veleprodajnih cen za regulirane gostujoče klice iz Uredbe (ES) št. 717/2007 bi se morale v obdobju podaljšanja Uredbe še naprej zniževati, da se odrazijo zmanjšanja stroškov, vključno z znižanjem reguliranih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih v državah članicah, da se zagotovi nemoteno delovanje notranjega trga in se hkrati uresničujeta cilja odprave pretiranih cen ter omogočanja svobodne konkurence in inovacij operaterjev.

(10)

Da bi spodbudili in okrepili trajnostno konkurenco na področju različnih storitev gostovanja, bi morali nacionalni regulativni organi spremljati ali obstaja diskriminacija med večjimi in manjšimi ponudniki, zlasti pri izračunavanju veleprodajnih cen.

(11)

Datum v letu 2009, na katerega pride do znižanja zgornjih mejnih cen za regulirane gostujoče klice na veleprodajni in maloprodajni ravni, bi bilo treba prenesti s 30. avgusta na 1. julij, da se zagotovi usklajenost z uvedbo obveznosti glede cen reguliranih sporočil SMS iz te uredbe. Tako bi lahko uporabniki storitev govornega gostovanja in gostovanja SMS izkoristili prednosti novih tarif v obdobju, v katerem je povpraševanje po navedenih storitvah največje.

(12)

Če mejne cene niso navedene v eurih, bi bilo treba ustrezne začetne mejne cene ter njihove spremenjene vrednosti določiti v ustrezni valuti z uporabo referenčnih menjalnih tečajev, objavljenih v Uradnem listu Evropske unije na datume, določene v tej uredbi. Če uradni list ni objavljen na določeni datum, bi se morali kot referenčni menjalni tečaji uporabiti tečaji, objavljeni v prvem Uradnem listu Evropske unije po navedenem datumu, ki vsebuje takšne referenčne menjalne tečaje.

(13)

Ker se skladnost z veleprodajno mejno ceno, določeno z Uredbo (ES) št. 717/2007, meri glede na povprečno veleprodajno ceno, ki obstaja med katerima koli operaterjema v obdobju 12 mesecev, je primerno pojasniti, da je lahko obdobje krajše, kadar na primer datum načrtovanega znižanja ravni najvišje povprečne veleprodajne cene nastopi pred koncem obdobja 12 mesecev.

(14)

Praksa nekaterih operaterjev mobilnih omrežij, ki zagotavljanje gostujočih klicev na veleprodajni ravni obračunavajo na podlagi najkrajšega obdobja obračunavanja, ki traja do 60 sekund, namesto na podlagi sekundnega intervala, ki se običajno uporablja za druge veleprodajne cene medomrežnega povezovanja, izkrivlja konkurenco med navedenimi operaterji in operaterji, ki uporabljajo drugačne načine obračunavanja, ter ogroža dosledno uporabo veleprodajnih mejnih cen, določenih v Uredbi (ES) št. 717/2007. Poleg tega predstavlja dodatno dajatev, ki z zvišanjem veleprodajnih stroškov negativno vpliva na ceno storitev govornega gostovanja na maloprodajni ravni. Zato bi morali mobilni operaterji zaračunavati zagotavljanje reguliranih gostujočih klicev na veleprodajni ravni na podlagi sekundnega intervala.

(15)

Najvišje ravni evrotarife za odhodne in dohodne klice bi se morale med podaljšanim obdobjem veljavnosti Uredbe (ES) št. 717/2007 letno dodatno zniževati v skladu z znižanji, zahtevanimi med začetnim obdobjem uporabe navedene uredbe, da se odrazita stalno zniževanje domačih cen mobilnih storitev na splošno in stalno zniževanje osnovnih stroškov zagotavljanja reguliranih gostujočih klicev. Tako se zagotovi neprekinjenost učinkov navedene uredbe.

(16)

Večje marže med najvišjimi veleprodajnimi in maloprodajnimi cenami, ki jih določa ta uredba, bi morale operaterjem zagotoviti večjo možnost cenovne konkurence na maloprodajni ravni, kar poveča možnost vzpostavitve ustrezno konkurenčnega trga.

(17)

Nekateri operaterji imajo višje veleprodajne stroške kot drugi zaradi geografskih ali drugih okoliščin, kot so težavna topografija, območja z nizko gostoto prebivalstva in velik pritok turistov v kratkih časovnih obdobjih.

(18)

ERG je ocenil, da se zaradi prakse mobilnih operaterjev, ki pri obračunavanju storitev gostovanja na maloprodajni ravni uporabljajo intervale, ki trajajo dlje kot eno sekundo, običajni račun po evrotarifi za odhodne klice poveča za 24 %, za dohodne klice pa za 19 %. Poleg tega je navedel, da je takšno povišanje oblika skrite dajatve, saj za večino potrošnikov ni pregledno. Zato je ERG priporočil nujne ukrepe glede različnega zaračunavanja na maloprodajni ravni, ki se uporabljajo za evrotarifo.

(19)

Medtem ko je bil v Uredbi (ES) št. 717/2007 z uvedbo evrotarife v Skupnosti določen skupni pristop k zagotavljanju, da gostujoči porabniki ne plačujejo pretiranih cen za regulirane gostujoče klice, je zaradi različnih načinov poenotenja zaračunavanja, ki ga uporabljajo mobilni operaterji, njena dosledna uporaba resno ogrožena. Poleg tega to pomeni, da kljub čezmejni naravi storitev gostovanja znotraj Skupnosti, ki se uporabljajo v celotni Skupnosti, obstajajo različni pristopi k obračunavanju reguliranih gostujočih klicev, ki izkrivljajo konkurenčne pogoje na enotnem trgu.

(20)

Zato bi bilo treba določiti skupen sklop pravil glede obračunskih enot za evrotarifo na maloprodajni ravni, da se dodatno okrepi enotni trg in se v celotni Skupnosti zagotovi skupna raven zaščite potrošnikov storitev gostovanja.

(21)

Ponudniki reguliranih gostujočih klicev na maloprodajni ravni bi zato morali svojim porabnikom obračunavati na podlagi sekundnega intervala vse klice, za katere velja evrotarifa, pri čemer bi lahko za odhodne klice uporabili le začetno najkrajše obdobje obračunavanja, ki traja največ 30 sekund. To bo operaterjem omogočilo, da krijejo kakršne koli razumne stroške vzpostavitve klica, in zagotovilo prožnost, da s ponudbo ugodnejših najkrajših obdobij obračunavanja tekmujejo med seboj. Vendar najkrajše začetno obdobje obračunavanja ni utemeljeno v primeru dohodnih klicev po evrotarifi, ker so osnovni veleprodajni stroški obračunani po sekundnem intervalu in so kakršni koli posebni stroški vzpostavitve klica zajeti že v cenah zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih.

(22)

Porabniki ne bi smeli plačevati za sprejemanje govornih sporočil v obiskanem omrežju, saj ne morejo vplivati na dolžino teh sporočil. To ne bi smelo vplivati na druge tarife za zagotavljanje govornih sporočil, na primer tarife za poslušanje tovrstnih sporočil.

(23)

V zvezi s storitvami gostovanja SMS so tržni podatki, ki sta jih ERG in Komisija zbrala od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 717/2007, pokazali, da so v vsej Skupnosti veleprodajne cene teh storitev ostale precej stabilne in niso smiselno povezane z osnovnimi stroški. Zdi se, da tako kot v primeru storitev govornega gostovanja ni dovolj konkurenčnega pritiska na operaterje, da bi znižali veleprodajne cene. Tudi maloprodajne cene storitev gostovanja SMS so brez jasnega razloga ostale precej stabilne, in so podvržene visokim maržam in so znatno višje od cen enakih domačih storitev SMS.

(24)

Tako kot v primeru govornih gostujočih klicev je tudi pri teh storitvah znatno tveganje, da se tarife za maloprodajne porabnike ne bi samodejno znižale, če bi določili le obveznosti glede veleprodajnih cen. Po drugi strani bi lahko ukrepi za znižanje ravni maloprodajnih cen brez obravnavanja ravni veleprodajnih stroškov, povezanih z zagotavljanjem teh storitev, negativno vplivali na položaj nekaterih operaterjev, zlasti manjših, saj bi se povečalo tveganje razkoraka cen.

(25)

Zaradi posebne strukture trga gostovanja in njegove čezmejne narave regulativni okvir iz leta 2002 nacionalnim regulativnim organom ni zagotovil ustreznih orodij za učinkovito reševanje konkurenčnih težav, ki so razlog za visoko raven veleprodajnih in maloprodajnih cen za regulirano storitev gostovanja SMS. To ne zagotavlja nemotenega delovanja notranjega trga, zato bi bilo treba to popraviti.

(26)

Poleg tega je ERG v odgovoru na javno posvetovanje Komisije o pregledu izvajanja Uredbe (ES) št. 717/2007 navedel, da je po njegovem mnenju nujna regulacija gostovanja SMS tako na veleprodajni kot na maloprodajni ravni, da se cene bolj uskladijo s stroški in domačimi cenami. Menil je, da bi ga bilo primerno urediti podobno kot govorno gostovanje. Natančneje je ERG priporočil, da se uvede zamejitev povprečne veleprodajne tarife, ki jo zaračuna kateri koli operater kateremu koli drugemu operaterju za gostovanje SMS, in da se spremeni obveznost glede evrotarife tako, da se vključi ponudba gostovanja SMS po tarifi, ki ni višja od določene najvišje omejitve.

(27)

Zato bi bilo treba določiti regulativne obveznosti glede reguliranih storitev gostovanja SMS na veleprodajni ravni, da se vzpostavi ustreznejše razmerje med veleprodajnimi cenami in osnovnimi stroški zagotavljanja ter se na maloprodajni ravni zaščitijo interesi gostujočih porabnikov.

(28)

Navedene regulativne obveznosti bi morale začeti veljati čim prej, pri čemer bi bilo treba zadevnim operaterjem zagotoviti razumen rok za prilagoditev cen in ponudbe storitev, da se zagotovi skladnost.

(29)

Najbolj učinkovit in sorazmeren pristop za ureditev ravni cen reguliranih gostujočih sporočil SMS na veleprodajni ravni je določitev najvišje povprečne cene na sporočilo SMS, poslano iz obiskanega omrežja, na ravni Skupnosti. Povprečna veleprodajna cena bi morala veljati za katero koli dvojico mobilnih operaterjev v Skupnosti v določenem obdobju.

(30)

Veleprodajna mejna cena reguliranih gostujočih sporočil SMS bi morala vključevati vse stroške, ki jih ima ponudnik veleprodajnih storitev, med drugim vključno s stroški izvora in prenosa ter nepovrnjenimi stroški zaključevanja gostujočih sporočil SMS v obiskanem omrežju. Zato bi bilo treba ponudnikom reguliranih storitev gostovanja SMS na veleprodajni ravni prepovedati uvedbo ločene cene za zaključevanje gostujočih sporočil SMS v njihovem omrežju, da se zagotovi dosledna uporaba pravil iz te uredbe.

(31)

Najbolj učinkovit in sorazmeren pristop za ureditev ravni cen gostujočih sporočil SMS znotraj Skupnosti na maloprodajni ravni je uvedba zahteve, da morajo mobilni operaterji svojim gostujočim porabnikom ponuditi evropsko tarifo za SMS (evrotarifa SMS), ki ne presega določene zgornje mejne cene. Evrotarifo SMS bi bilo treba določiti na ravni, ki zagotavlja zadostno maržo za operaterje ter bolj stvarno odraža tudi osnovne maloprodajne stroške.

(32)

Ta regulativni pristop bi moral zagotavljati, da maloprodajne cene za regulirana gostujoča sporočila SMS bolj stvarno odražajo osnovne stroške zagotavljanja storitve kot doslej. Zato bi morala najvišja evrotarifa SMS, ki se lahko ponudi gostujočim porabnikom, odražati primerno maržo na stroške zagotavljanja reguliranih storitev gostovanja SMS, operaterjem pa omogočati, da svobodno tekmujejo z oblikovanjem različnih ponudb in prilagajanjem svojih cenovnih struktur tržnim razmeram in željam potrošnikov. Ta regulativni pristop se ne bi smel uporabljati za storitve SMS z dodano vrednostjo.

(33)

Od gostujočih porabnikov se ne bi smelo zahtevati, da plačajo kakršno koli dodatno ceno za sprejem reguliranega gostujočega sporočila SMS ali govornega sporočila med gostovanjem v obiskanem omrežju, ker so takšni stroški zaključevanja že pokriti z maloprodajno ceno, ki se zaračuna za pošiljanje gostujočega sporočila SMS ali govornega sporočila.

(34)

Evrotarifa SMS bi morala samodejno veljati za katerega koli novega ali obstoječega gostujočega porabnika, ki se ni namerno odločil ali se ne odloči namerno za posebno tarifo gostovanja SMS ali paket storitev gostovanja, ki vključuje regulirane storitve gostovanja SMS.

(35)

Da se gostujočim porabnikom reguliranih storitev gostovanja SMS zagotovita povezljivost med koncema in medobratovalnost, bi morali nacionalni regulativni organi pravočasno posredovati, kadar se operater prizemnega mobilnega omrežja s sedežem v eni državi članici pritoži svojemu nacionalnemu regulativnemu organu, da njegovi naročniki ne morejo pošiljati reguliranih gostujočih sporočil SMS naročnikom prizemnega mobilnega omrežja v drugi državi ali jih od njih prejemati, ker zadevna operaterja nista sklenila sporazuma. Takšno posredovanje bi moralo biti v skladu z določbami člena 5 Direktive 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu) ( 5 ) in bi moralo biti usklajeno ter v skladu z določbami člena 8(1) Uredbe (ES) št. 717/2007 in člena 21 Direktive 2002/21/ES ( 6 ).

(36)

Sporočilo SMS je pisno sporočilo iz storitev kratkih sporočil in se jasno razlikuje od drugih sporočil, kot so sporočila MMS ali elektronska sporočila. Da se zagotovita enaka učinkovitost Uredbe in popolno izpolnjevanje njenih ciljev, bi bilo treba prepovedati kakršne koli spremembe tehničnih parametrov gostujočega sporočila SMS, zaradi katerih bi se razlikovalo od domačega sporočila SMS.

(37)

Podatki, ki so jih zbrali nacionalni regulativni organi, kažejo, da se povprečne veleprodajne cene storitev podatkovnega gostovanja, ki jih operaterji obiskanega omrežja zaračunavajo domačim ponudnikom gostujočih porabnikov, zmanjšujejo, čeprav cene storitev podatkovnega gostovanja na veleprodajni ravni ostajajo visoke.

(38)

Visoka raven maloprodajnih cen storitev podatkovnega gostovanja je še vedno zaskrbljujoča in kaže, da je konkurenca pri teh storitvah še vedno premajhna. Vendar v nasprotju s storitvami govornega gostovanja in gostovanja SMS obstajajo konkurenčne omejitve na maloprodajni ravni, ker imajo gostujoči porabniki na voljo nadomestne načine dostopa do podatkovnih storitev v tujini, kot je javni brezžični dostop do interneta, brez s tem povezanih omejitev oštevilčenja. Zato bi bilo za regulacijo cen na maloprodajni ravni na tej stopnji še prezgodaj. Poleg tega bi morale biti vse povezave z gostujočim omrežjem vzpostavljene s porabnikovim soglasjem. Brez porabnikovega predhodnega soglasja ali zahteve torej ne bi smelo biti niti snemanja podatkov med gostovanjem, vključno z nadgradnjo programske opreme in dostopom do elektronskih sporočil, razen kadar porabnik izrazi, da ne želi biti deležen tovrstnega varstva.

(39)

Domači ponudniki gostujočemu porabniku ne bi smel zaračunati nobene regulirane storitve podatkovnega gostovanja, razen če gostujoči porabnik predhodno privoli v prejetje te storitve.

(40)

Vendar bi bilo treba uvesti ukrepe za izboljšanje preglednosti maloprodajnih cen storitev podatkovnega gostovanja, da se odpravi zlasti težava glede „pretresov zaradi visokih računov“, kar ovira nemoteno delovanje notranjega trga, in se gostujočim porabnikom zagotovijo orodja, ki jih potrebujejo za spremljanje in nadzor stroškov storitev podatkovnega gostovanja. Prav tako ne bi smelo biti ovir za razvoj aplikacij ali tehnologij, ki so lahko nadomestek ali alternativa storitvam gostovanja, kot so storitve WiFi, govor prek internetnega protokola (VoIP) in storitve takojšnjega sporočanja. Potrošniki bi morali biti s tem seznanjeni, da se jim omogoči osveščena izbira.

(41)

Mobilni operaterji bi morali svojim gostujočim porabnikom zagotoviti zlasti njihovim potrebam prilagojene informacije o tarifah za storitve podatkovnega gostovanja, ki veljajo za te porabnike, vsakič, ko ob vstopu v drugo državo članico prvič uporabijo storitve podatkovnega gostovanja. Te informacije bi bilo treba poslati na njihov mobilni telefon ali drugo mobilno napravo na način, ki je najprimernejši za preprost sprejem in razumevanje informacij.

(42)

Da bi porabnikom olajšali razumevanje finančnih posledic uporabe reguliranih storitev podatkovnega gostovanja ter jim omogočili spremljanje in nadziranje svojih stroškov, bi moral domači ponudnik podati primere aplikacij podatkovnega gostovanja, kot so elektronska pošta, slike in brskanje po spletu, ter navesti njihovo približno velikost, izraženo v količini podatkov.

(43)

Da se preprečijo pretresi zaradi visokih računov, bi morali mobilni operaterji določiti eno ali več finančnih in/ali količinskih zgornjih mej porabe za neporavnane obveznosti za storitve podatkovnega gostovanja, izražene v valuti, v kateri gostujočemu porabniku izdajo račun, ki bi jih morali brezplačno ponuditi vsem svojim gostujočim porabnikom skupaj z ustreznim opozorilnim sporočilom, ko se tej zgornji meji približajo. Ko je ta zgornja meja dosežena, porabniki ne bi smeli več prejemati teh storitev, prav tako pa jim jih ne bi smeli več zaračunavati, razen če porabniki izrecno zahtevajo nadaljnje zagotavljanje teh storitev v skladu s pogoji, navedenimi v opozorilnem sporočilu. Gostujoči porabniki bi morali imeti možnost, da v ustreznem roku izberejo katero koli od teh finančnih ali količinskih zgornjih mej ali pa se odločijo, da ne bodo imeli takšne meje. Porabnika bi se moralo uvrstiti v sistem privzete meje, razen kadar zahteva drugače.

(44)

Te ukrepe v zvezi s preglednostjo bi bilo treba šteti za minimalne zaščitne ukrepe za gostujoče porabnike in ne bi smeli mobilnim operaterjem preprečevati, da bi svojim porabnikom ponudili druge zmogljivosti, ki prispevajo k predvidljivosti in nadzoru stroškov storitev podatkovnega gostovanja. Veliko operaterjev na primer pripravlja nove pavšalne ponudbe gostovanja na maloprodajni ravni, ki omogočajo podatkovno gostovanje za določeno ceno v določenem obdobju do neke količinske zgornje meje, ki ustreza razumni uporabi. Operaterji razvijajo tudi sisteme, ki omogočajo, da so njihovi gostujoči porabniki v realnem času obveščeni o svojih skupnih neporavnanih obveznostih za podatkovno gostovanje. Da se zagotovi nemoteno delovanje notranjega trga, bi bilo treba ta razvoj na domačih trgih prenesti v usklajena pravila.

(45)

Poleg tega veleprodajne cene za storitve podatkovnega gostovanja ostajajo visoke zlasti zaradi visokih veleprodajnih cen, ki jih zaračunavajo operaterji neprednostnih omrežij. Takšne cene so posledica omejitev usmerjanja prometa, ki operaterjev ne spodbujajo k enostranskemu znižanju standardnih veleprodajnih cen, saj se promet sprejema ne glede na zaračunano ceno. Zato se veleprodajni stroški zelo razlikujejo. V nekaterih primerih so veleprodajne cene podatkovnega gostovanja, ki se uporabljajo za neprednostna omrežja, tridesetkrat višje od cen, ki se uporabljajo za prednostno omrežje. Te pretirano visoke veleprodajne cene za storitve podatkovnega gostovanja povzročajo znatno izkrivljanje konkurenčnih pogojev med mobilnimi operaterji v Skupnosti, kar ogroža nemoteno delovanje notranjega trga. Poleg tega omejujejo domače ponudnike, da bi lahko napovedali svoje veleprodajne stroške in posledično zagotovili svojim porabnikom pregledne in konkurenčne maloprodajne cenovne pakete. Glede na to, da imajo nacionalni regulativni organi na nacionalni ravni le omejena sredstva za učinkovito obravnavo teh težav, bi morala veljati veleprodajna mejna cena za storitve podatkovnega gostovanja.. Veleprodajno mejno ceno bi bilo treba določiti na zaščitni ravni, ki precej presega sedanje najnižje veleprodajne cene na trgu, da se izboljšajo konkurenčni pogoji in omogoči razvoj konkurenčnosti na trgu ter se hkrati zagotovi boljše delovanje notranjega trga v korist potrošnikov. Z odpravo pretiranih veleprodajnih cen podatkovnega gostovanja, ki so v nekaterih primerih še vedno prisotne na trgu, bi zaščitna raven morala preprečiti izkrivljanje ali omejevanje konkurence med mobilnimi operaterji v celotnem času uporabe Uredbe (ES) št. 717/2007.

(46)

Da se upoštevata razvoj na trgu in veljavni regulativni okvir za elektronske komunikacije, bi se bilo treba sklicevati na „javna komunikacijska omrežja“ namesto na „javna telefonska omrežja“. Člen 1(5) Direktive 2002/21/ES bi bilo treba zaradi doslednosti ustrezno spremeniti.

(47)

Ker ciljev te uredbe, in sicer spremembe Uredbe (ES) št. 717/2007 in Direktive 2002/21/ES, da se ohrani in dodatno razvije skupen sklop pravil za zagotavljanje, da uporabniki javnih mobilnih komunikacijskih omrežij na potovanjih po Skupnosti ne plačujejo pretiranih cen za storitve gostovanja v Skupnosti (za govorne klice, sporočila SMS ali prenos podatkov), kar prispeva k nemotenemu delovanju notranjega trga, hkrati pa omogoča doseganje visoke ravni zaščite potrošnikov in varstvo konkurence med mobilnimi operaterji, ne morejo v zadostni meri varno, usklajeno in pravočasno doseči države članice in ker te cilje, zaradi obsega in učinkov predlaganih ukrepov, lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(48)

Kljub temu, da bi bilo treba ta skupni pristop vzpostaviti za omejeno časovno obdobje, se lahko na podlagi pregleda, ki ga izvede Komisija, razširi ali spremeni ali nadomesti z alternativnimi regulativnimi možnostmi na podlagi ustreznih priporočil Komisije.

(49)

Komisija bi morala pregledati učinkovitost Uredbe (ES) št. 717/2007, kakor je spremenjena s to uredbo, glede na njene cilje in njen prispevek k izvajanju regulativnega okvira in nemotenemu delovanju notranjega trga. Komisija bi morala v zvezi s tem upoštevati njen vpliv na konkurenčni položaj ponudnikov mobilnih komunikacijskih storitev, ki so različno veliki in prihajajo iz različnih delov Skupnosti, razvoj, gibanja in preglednost maloprodajnih in veleprodajnih cen, njihovo povezanost z dejanskimi stroški, v kolikšni meri so se domneve iz presoje vpliva, priložene tej uredbi, uresničile ter stroške, ki jih imajo upravljavci zaradi izpolnjevanja zahtev, in vpliv na naložbe. Komisija bi morala glede na tehnološki napredek preučiti tudi razpoložljivost in kakovost storitev, ki nadomeščajo gostovanje (na primer VoIP).

(50)

Za zagotovitev stalnega spremljanja storitev gostovanja v Skupnosti bi morala Komisija pred omenjenim pregledom pripraviti vmesno poročilo za Evropski parlament in Svet, ki vključuje splošen povzetek zadnjih gibanj pri storitvah gostovanja ter vmesno oceno napredka pri doseganju ciljev Uredbe (ES) št. 717/2007, kakor je spremenjena s to uredbo, in možnih alternativnih možnosti za doseganje teh ciljev.

(51)

Pred izdajo ustreznih priporočil bi morala Komisija oceniti tudi, ali bi bila ureditev storitev gostovanja lahko primerno vključena v regulativni okvir za elektronske komunikacije. Temeljito bi morala preučiti alternativne metode za doseganje ciljev Uredbe (ES) št. 717/2007, kot so:

(52)

Uredbo (ES) št. 717/2007 in Direktivo 2002/21/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –