(1)

Z dopisom, evidentiranim 22. aprila 2005, je Komisija prejela pritožbo tekmeca o domnevnem ukrepu pomoči v korist družbi Chupa Chups SA. Komisija je zaprosila za informacije z dopisoma z dne 10. junija 2005 in 7. septembra 2005, na katera je Španija odgovorila z dopisi, evidentiranimi 11. avgusta 2005, 26. oktobra 2005, 18. novembra 2005 in 12. decembra 2005.

(2)

Komisija se je 25. januarja 2006 odločila sprožiti postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe, ker je dvomila o združljivosti različnih ukrepov, ki so jih javni organi odobrili Chupa Chupsu, s skupnim trgom.

(3)

Španija je predložila pripombe v dopisu z dne 2. marca 2006. Komisija je španske organe zaprosila za informacije 25. aprila 2006, 6. julija 2006 in 24. novembra 2006. Ti organi so odgovorili z dopisi, evidentiranimi 22. maja 2006, 5. septembra 2006, 7. septembra 2006, 20. oktobra 2006, 1. februarja 2007, 6. februarja 2007 in 12. marca 2007.

(4)

Odločitev Komisije, da sproži postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije ( 2 ), s povabilom vsem zainteresiranim strankam, naj predložijo svoje pripombe glede pomoči. Komisija je prejela pripombe od Chupa Chupsa, evidentirane 30. maja 2006, in od družbe Inmobiliaria Casa Batlló, evidentirane 8. avgusta 2006. Te pripombe so bile španskim organom poslane 28. septembra 2006. Španija se nanje ni odzvala.

(5)

Od tretjih strank ni bilo prejetih nobenih drugih pripomb. Pritožnik se ni vmešal.

(6)

Chupa Chups je holdinška družba industrijske skupine, ustanovljene v Španiji leta 1940. Njena glavna dejavnost sta proizvodnja in trženje slaščic, predvsem lizik. Skupina trenutno upravlja štiri proizvodne centre, ki so v Rusiji, Mehiki, Sant Estevu de Sesrovires (v Barceloni) in Villamayoru (v Asturiji). Junija 2006 je bil Chupa Chups, ki je bil do tedaj skupina podjetij v družinski lasti, prodan italijansko-nizozemski korporaciji za proizvodnjo slaščic Perfetti Van Melle ( 3 ).

(7)

Od leta 2002 je imela skupina Chupa Chups precejšnje finančne težave, s konsolidiranimi izgubami v znesku 22 500 000 EUR leta 2002, 4 720 000 EUR leta 2003 in 5 950 000 EUR leta 2004, ter upadajočim prometom ( 4 ). V takih okoliščinah je vodstvo leta 2002 predstavilo načrt za prestrukturiranje. Da bi popravili finančno stanje družbe, so storili naslednje:

(8)

V okviru navedenega finančnega prestrukturiranja je 5. septembra 2003 Instituto Catalán de Finanzas („ICF“, finančna agencija katalonske regionalne vlade) odobril družbi Inmobiliaria Casa Batlló, S.L. („ICB“), podružnici Chupa Chupsa, posojilo v znesku 35 milijonov EUR. Posojilo je bilo zavarovano s hipoteko na nepremičnino v lasti ICB ( 7 ), katere vrednost je neodvisni strokovnjak ocenil na 71 milijonov EUR. To posojilo („ukrep 1“), ki so ga s podrejenim posojilom ( 8 ) iz ICB takoj „prenesli“ v Chupa Chups, je vzrok za pritožbo, na podlagi katere je Komisija sprožila preiskavo. Chupa Chups je uporabil ta sredstva, da je preklical del sindiciranega posojila iz leta 2002 (20 milijonov EUR) in pokril druge zakladniške potrebe.

(9)

Komisija je v predhodni preiskavi naknadno odkrila številne dodatne ukrepe v korist Chupa Chupsa, in sicer:

(10)

V svoji odločitvi z dne 25. januarja 2005 o sprožitvi formalnega postopka preiskave („odločba o začetku postopka“) je Komisija izrazila pomisleke, da je bil Chupa Chups deležen prednosti zaradi finančnih sredstev, prejetih od ICF (zgornji ukrep 1), ker:

(11)

Glede zgornjih ukrepov 2 do 8 se je odločba o začetku postopka sklicevala na dejstvo, da španski organi niso odgovorili na zaprosilo Komisije po informacijah o naravi in utemeljitvi teh ukrepov.

(12)

Španija je izpodbijala začetno oceno Komisije, da posojilo ICF pomeni prednost za skupino Chupa Chups in torej državno pomoč. Španski organi so še posebej zagovarjali naslednje argumente:

(13)

V skladu z informacijami, ki so jih predložili španski organi, je bil ukrep 2 odobren med letoma 1989 in 1994, tj. več kot 10 let pred najzgodnejšim ukrepom Komisije v tej zadevi, ki je bil zaprosilo za informacije iz maja 2005.

(14)

V skladu z informacijami, ki so jih predložili španski organi, je mogoče ukrep 3 razdeliti na:

(15)

V skladu z informacijami, ki so jih predložili španski organi, je mogoče ukrep 4 razdeliti na naslednje postavke:

(16)

Po informacijah, ki so jih predložili španski organi, je bil ukrep 5 odobren v skladu z obstoječo shemo pomoči „Actividades del Centro para el Desarrollo Industrial – CDTI – Desarrollo Tecnológico“ ( 16 ).

(17)

Po mnenju španskih organov zadeva ukrep 6 subvencijo v znesku 1 590 000 EUR Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) glede nadomestil za izvoz v tretje države.

(18)

Španski organi so trdili, da je posojilna transakcija, ki jo je odobrila asturijska regionalna vlada, pomenila vnaprejšnje plačilo zneskov Chupa Chupsu, ki ustrezajo pričakovanim subvencijam, do katerih je že bil upravičen. Te subvencije so bile odobrene za širitev obrata v Asturiji, kar je pogoj, ki ga je družba že izpolnila, ko je bilo posojilo dogovorjeno. Kot jamstvo za javno odobritev je Chupa Chups asturijski vladi zastavil svoje pravice do subvencij v znesku 4 480 000 EUR.

(19)

Odobritev asturijske regionalne vlade je bila zavarovana z zastavo zahtevkov, ki jih je imel Chupa Chups do več javnih organov.

(20)

Španski organi so uveljavljali mnenje, da je reprogramiranje Chupa Chupsovih dolgov za DDV in davek od dobička pravnih oseb izhajalo samo iz uporabe španske davčne zakonodaje ( 17 ), ki opredeljuje merila o izpolnjevanju pogojev – zlasti glede finančnega položaja podjetja in vrste jamstev, ki jih je treba zagotoviti – in obrestne mere za zaostala plačila (obrestne mere, ki so bile za družbo dejansko uporabljene). Zato menijo, da davčni organi niso bili deležni nikakršne diskrecijske pravice.

(21)

V predloženih pripombah Chupa Chupsa so bili ponovljeni argumenti, ki so jih glede neobstoja državne pomoči v posojilu ICF predložili španski organi. Predloženi so bili tudi podrobni podatki, podobno kot jih je že predložila Španija, o drugih ukrepih, vključenih v odločbo o začetku postopka. Chupa Chups je tudi trdil, da je poleg nadomestil EKUJS ukrep 6 vključeval subvencijo Instituta de Comercio Exterior („ICEX“) v znesku 100 000 EUR, dodeljeno leta 2003 v okviru programa iz Uredba Komisije (ES) št. 1159/2000 ( 18 ) z dne 30. maja 2000 o ukrepih informiranja in obveščanja javnosti, ki jih izvajajo države članice v zvezi s pomočjo iz Strukturnih skladov.

(22)

Družba Inmobiliaria Casa Batlló je predložila svoje letne računovodske izkaze za poslovna leta od 2001 do 2004 ter za enako obdobje letne računovodske izkaze nepremičninske družbe „Casa Batlló, S.L.“, s katero je povezana.

(23)

Člen 87(1) Pogodbe ES določa, da je vsaka pomoč, ki jo odobri država članica, oziroma kakršna koli oblika pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti določenim podjetjem ali proizvodnji določenega blaga in vpliva na trgovino med državami članicami, nezdružljiva s skupnim trgom.

(24)

Glede posojila ICF je treba ugotoviti, ali za Chupa Chups pomeni podporo, ki je družba v tržnih pogojih ne bi bila zmožna pridobiti. Z drugimi besedami, Komisija mora presoditi, ali je ta javni organ deloval tako, kot bi v podobnih okoliščinah vlagatelj v hipotečnem tržnem gospodarstvu.

(25)

Kot je navedeno v zgornjem oddelku IV, je Španija po odločbi o začetku postopka predložila informacije, ki kažejo, da sindiciranega posojila iz leta 2002 in posojila ICF ni mogoče primerjati, ker sta bila v obeh transakcijah posojilojemalca različna, različna so bila jamstva, ICB ni bil družba v težavah in ICB je predložil jamstvo, ki je več kot zadoščalo za zavarovanje posojila ICF.

(26)

Na podlagi informacij in argumentov, ki jih je predložila Španija, Komisija meni, da je bilo v zadostni meri dokazano, da je bilo v glavni posojilni transakciji med ICF in ICB izpolnjeno načelo vlagatelja v tržno gospodarstvo ter da gre pri podrejenem posojilu med ICB in Chupa Chupsom za finančno transakcijo med dvema zasebnima strankama.

(27)

Zato Komisija ugotavlja, da ukrep 1 ne vključuje državne pomoči.

(28)

Ukrepi 2 do 5 so bili javne subvencije, neposredno odobrene Chupa Chupsu. Vključevale so dodelitev državnih sredstev, kar je pomenilo ugodnost za eno samo podjetje. Zlasti glede ukrepa 5 je Španija uporabila državna sredstva z odobritvijo brezobrestnega posojila podjetju. Ukrepi so Chupa Chupsu zagotovili prednosti v primerjavi s tekmeci, kar izkrivlja konkurenco, ker je podjetje okrepilo svoj finančni položaj in povečalo svoje investicijske zmožnosti. Ker je Chupa Chups dejaven na trgu slaščic, ki je sektor, na katerem obstaja trgovina med državami članicami, in ker je mednarodno dejavno podjetje, je bilo izpolnjeno tudi merilo vplivanja na trgovino v Skupnosti.

(29)

Zato Komisija ugotavlja, da ukrepi 2 do 5 pomenijo državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Španski organi tej analizi ne nasprotujejo.

(30)

Poleg informacij, prejetih od Španije in Chupa Chupsa, je treba navesti, da ukrep 6 vključuje naslednje elemente:

(31)

Zato Komisija ugotavlja, da ukrep 6 pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES v znesku 100 000 EUR.

(32)

Glede na informacije, ki jih je predložila Španija, kot je opisano v zgornjem oddelku IV, Komisija meni, da je bila potrditev s strani asturijske regionalne vlade zavarovana s trdnimi posojilnimi pravicami, ki jih je imel Chupa Chups v zvezi z več javnimi organi. Komisija predvsem meni, da je bil Chupa Chups ob dogovoru o posojilu uradno upravičen do prejetja zadevnih subvencij in da so bile v skladu s spodnjo analizo (glej presojo ukrepa 4) vse te subvencije združljiva pomoč, razen 800 000 EUR.

(33)

Glede na zgoraj navedeno Komisija ugotavlja, da poseg asturijske vlade ni vključeval nobenega bistvenega tveganja in zato ni pomenil državne pomoči.

(34)

Informacije španskih organov, predložene v odziv na odločbo o sprožitvi postopka, kažejo naslednje:

(35)

Na podlagi navedenih argumentov Komisija meni, da je Španija zagotovila zadostna dokazila o tem, da je reprogramiranje Chupa Chupsovih dolgov za DDV in davek od dobička pravnih oseb izhajalo samo iz uporabe španske davčne zakonodaje ter da davčni organi niso bili deležni nobene diskrecijske pravice glede izpolnjevanja pogojev družbe, potrebnih jamstev ali uporabljenih obrestnih mer.

(36)

Ob upoštevanju tega Komisija ugotavlja, da je ukrep 8 splošne narave in ne pomeni državne pomoči.

(37)

V skladu z informacijami, ki jih je predložila Španija, je bil ukrep 2 odobren med letoma 1989 in 1994, tj. več kot 10 let pred najzgodnejšim ukrepom Komisije v tej zadevi, ki je bil zaprosilo za informacije iz maja 2005.

(38)

Zato Komisija ugotavlja, da se je za ukrep 2 iztekel zastaralni rok, določen v členu 15 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o podrobnih pravilih za uporabo člena 93 Pogodbe ES ( 22 ), in ukrep pomeni obstoječo pomoč.

(39)

Komisija ugotavlja, da so bile po informacijah, ki jih je predložila Španija, subvencije v znesku 3 600 000 EUR v okviru ukrepa 3 odobrene pred letom 1995, tj. več kot 10 let pred najzgodnejšim ukrepom Komisije v tej zadevi, in se je zato iztekel zastaralni rok iz člena 15 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999. Tako subvencije pomenijo obstoječo pomoč.

(40)

Glede 700 000 EUR pomoči, ki so jo 14. marca 1997 odobrila asturijska regionalna vlada po Odredbi 7/96, španski organi trdijo, da je treba to pomoč obravnavati kot podaljšanje sheme N 448/94 v podporo malim in srednje velikim podjetjem v Asturiji (ki izjemoma velja za velika podjetja, ki prispevajo k regionalnemu razvoju) in da naj bi pomenila dopolnitev regionalne pomoči, ki jo je Španija odobrila leta 1994 po Zakonu 50/85 (LIR). Komisija ugotavlja, da je shema N 448/94 potekla konec leta 1996 in pozneje ni bila podaljšana. Komisija kljub temu meni, da je dopolnilno subvencijo asturijske regionalne vlade mogoče preučiti na ad hoc podlagi glede na Odredbo 7/96 in regionalne zgornje meje pomoči za Španijo, kot je določeno v Odločbi Komisije N 463/94 ( 23 ). Na tej podlagi je pomoč mogoče razglasiti za združljivo, ker: (i) pomeni regionalno pomoč, kolikor je bila uporabljena za investicije v osnovna sredstva, ki so izpolnjevale pogoje v skladu z LIR; (ii) je skupna intenzivnost pomoči ostala pod 50-odstotnim pragom za asturijsko regijo, ki je veljal takrat.

(41)

Komisija je odobrila shemo LIR z odločbo z dne 1. septembra 1987. Zato subvencija v znesku 2 550 000 EUR, odobrena Chupa Chupsu po tej shemi regionalne pomoči, pomeni združljivo pomoč.

(42)

Glede subvencije v znesku 1 980 000 EUR, ki jo je Chupa Chups prejel leta 1999 v skladu z „Minerío 1“, Komisija ugotavlja, da ta program ni odobrena shema pomoči. Vendar pa Komisija po individualni presoji ukrepa sklepa, da zadevna subvencija pomeni združljivo regionalno pomoč v skladu s Smernicami Komisije o nacionalni regionalni pomoči iz leta 1998 (1998 RAG) ( 24 ). Španija je predvsem zagotovila dokaze, da je bila pomoč omejena na začetno investicijo, da so bili upravičeni stroški med tistimi, ki so obravnavani v 1998 RAG, da je intenzivnost pomoči upoštevala regionalne zgornje meje, ki so takrat veljale v Asturiji, da so bila izpolnjena pravila o akumulaciji, da je upravičenec vsaj 25 % investicije financiral z lastnimi sredstvi in da se je investicija obdržala več kot 5 let po datumu dodelitve pomoči.

(43)

Glede regionalne pomoči v znesku 800 000 EUR, ki je bila odobrena leta 2003 v skladu z „Minerío 2“, Komisija ugotavlja, da je „Minería 2“ odobrena shema pomoči ( 25 ). Vendar pa dopis Komisije, ki odobrava shemo, jasno navaja, da se ne sme uporabljati za podjetja v težavah. Komisija še ugotavlja, da je bilo treba po hudih izgubah v letu 2002 ( 26 ) in rezultatih med letom 2003 ( 27 ) Chupa Chups v času odobritve pomoči obravnavati kot podjetje v težavah ( 28 ). Zato Chupa Chups ni izpolnjeval pogojev za to pomoč. Španski organi so navedli, da ta pomoč še ni bila izplačana.

(44)

Glede dveh subvencij, odobrenih po Odredbi 41/2000, Komisija ugotavlja, da je bila zadnja odredba odobrena z odločbo z dne 30. maja 2000, da je v letih 2000 in 2002 (ko sta bili subvenciji odobreni) Chupa Chups še vedno izpolnjeval pogoje za regionalno pomoč ter da so bile spoštovane regionalne zgornje meje pomoči za Asturijo. Zato zadevni subvenciji pomenita združljivo regionalno pomoč.

(45)

Komisija zaključuje z mnenjem, da gre pri subvencijah, ki jih zajema ukrep 4, pri 5 910 000 EUR za združljivo, pri 800 000 EUR pa za nezdružljivo regionalno pomoč. Španski organi zadnje še niso izplačali.

(46)

Španski organi so predložili dokaze, je bil ukrep 5 odobren v skladu z obstoječo shemo pomoči „Actividades del Centro para el Desarrollo Industrial – CDTI – Desarrollo Tecnológico“. Zato gre za združljivo državno pomoč.

(47)

Komisija ugotavlja, da Uredba (ES) št. 1159/2000 zadeva ukrepe za obveščanje javnosti, ki jih morajo izvesti države članice glede pomoči strukturnih skladov, in ne zagotavlja nobene pravne podlage za odobritev pomoči. Kljub zahtevku Komisije Španija glede tega še na noben drug način ni utemeljila združljivosti te subvencije. Španija predvsem ni predložila nobenega dokaza, da državna pomoč v okviru programa ICEX „Plan de Marcas Españolas“ pomeni obstoječo shemo pomoči.

(48)

Ob odsotnosti informacij, ki bi dokazovale nasprotno, Komisija ugotavlja, da za subvencijo ne velja nobena od izjem, določenih v členu 87(2) in (3) Pogodbe, in zato zaključuje, da je treba to pomoč obravnavati kot nezdružljivo.

(49)

Komisija ugotavlja naslednje: