EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02007D0574-20130323
Decision No 574/2007/EC of the European Parliament and of the Council of 23 May 2007 establishing the External Borders Fund for the period 2007 to 2013 as part of the General programme Solidarity and Management of Migration Flows
Consolidated text: Odločba št. 574/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov
Odločba št. 574/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov
2007D0574 — SL — 23.03.2013 — 001.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
ODLOČBA št. 574/2007/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. maja 2007 (UL L 144, 6.6.2007, p.22) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
SKLEP št. 259/2013/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. marca 2013 |
L 82 |
6 |
22.3.2013 |
|
ODLOČBA št. 574/2007/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 23. maja 2007
o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 62(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ( 1 ),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij ( 2 ),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe ( 3 ),
ob upoštevanju naslednjega:|
(1) |
Vse države članice v okviru skupnih pravil prispevajo k visoki in enotni ravni osebnih kontrol in nadzora zunanjih meja držav članic Evropske unije, vendar nosijo nekatere države članice težje breme kot druge. |
|
(2) |
Razlika v bremenih nastaja zaradi različnih izhodiščnih razmer v državah članicah glede na geografske značilnosti njihovih zunanjih meja, število dovoljenih in delujočih mejnih prehodov, stopnjo zakonitega in nezakonitega migracijskega pritiska, tveganj in groženj, s katerimi se soočajo, in nazadnje glede na delovno obremenitev nacionalnih služb v zvezi z obravnavanjem vlog za izdajo vizumov in s samo izdajo vizumov. |
|
(3) |
Porazdelitev bremen upravljanja zunanjih mej med državami članicami in Evropsko unijo je eden izmed petih elementov skupne politike za upravljanje zunanjih mej, ki jo je predlagala Komisija v svojem Sporočilu z dne 7. maja 2002„K integriranemu sistemu upravljanja zunanjih meja držav članic Evropske unije“ in jo je podprl Svet v svojem „Načrtu upravljanja zunanjih meja držav članic Evropske unije“ z dne 14. junija 2002. |
|
(4) |
Uredba Sveta (ES) št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije ( 4 ) sicer predstavlja pomemben korak k postopnemu razvoju operativne razsežnosti skupnega evropskega integriranega sistema upravljanja mej, vendar bi bilo za izvajanje učinkovitih in skupnih standardov za kontrolo in nadzor zunanjih mej treba vzpostaviti mehanizem finančne solidarnosti Skupnosti, da bi podprli države članice, ki v korist Skupnosti v tem pogledu nosijo trajno in težko finančno breme. |
|
(5) |
Skupni korpus zakonodaje, ki ga predstavlja zlasti Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) ( 5 ), predvideva mejne kontrole, ki bodo pripomogle k boju proti nezakonitemu priseljevanju in proti trgovini z ljudmi ter k preprečevanju groženj notranji varnosti držav članic, in ki hkrati predvideva, da se mejne kontrole izvajajo ob popolnem spoštovanju človekovega dostojanstva. |
|
(6) |
Sklad za zunanje meje (v nadaljnjem besedilu „Sklad“) bi moral biti s finančno pomočjo tistim državam članicam, ki uporabljajo schengenske določbe o zunanjih mejah, odraz solidarnosti. |
|
(7) |
Finančna pomoč bi morala biti strukturirana tako, da bi predstavljala povezavo s preteklimi finančnimi prispevki Evropske unije državam članicam, ki v trenutku začetka veljavnosti te odločbe še ne uporabljajo vseh delov določb schengenskega pravnega reda, ne da bi predstavljala zgolj nadaljevanje ukrepov, ki so bili prej financirani iz drugih virov v okviru splošnega proračuna Evropske unije. V takšnih primerih bi moral Sklad pomagati navedenim državam članicam pri pripravah na čimprejšnjo polno udeležbo, in sicer v skladu s Haaškim programom z dne 4. in 5. novembra 2004. |
|
(8) |
Poleg tega bi moral Sklad upoštevati posebne razmere, kot je tranzit državljanov tretjih držav po kopnem, ki morajo neizogibno prečkati ozemlje ene ali več držav članic, da bi lahko potovali med dvema deloma svoje države, ki se geografsko ne stikata, in sicer ne samo v interesu zadevne (-ih) držav(e) članic(e), ampak tudi v interesu vseh držav članic, ki so opustile kontrole na svojih notranjih mejah. V takšnih primerih bi bilo treba ukrepe, ki se financirajo, izčrpno opredeliti in dodeljevanje sredstev določiti na podlagi dejanske ocene potreb v zvezi s temi ukrepi. |
|
(9) |
Da bi se zagotovila enotna in visoko kakovostna kontrola zunanjih meja in prilagodljiv čezmejni promet, bi moral Sklad prispevati k razvoju skupnega evropskega integriranega sistema upravljanja mej, kar vključuje vse ukrepe, ki so jih na različnih ravneh in v zvezi s političnim, zakonodajnim in sistematičnim sodelovanjem ter z razporeditvijo bremena, osebja, opreme in tehnologije sprejeli pristojni organi držav članic v sodelovanju in po potrebi z drugimi akterji, med drugim ob uporabi štiristopenjskega modela varovanja meja in celovite analize tveganja Evropske unije. |
|
(10) |
V skladu s Protokolom št. 5 Pristopne pogodbe iz leta 2003 ( 6 ) o tranzitu oseb po kopnem med območjem Kaliningrada in drugimi deli Ruske federacije bi moral Sklad prevzeti vse dodatne stroške, ki nastanejo zaradi izvajanja posebne določbe pravnega reda v zvezi s takšnim tranzitom. |
|
(11) |
Kot dopolnilo operativnemu sodelovanju, razvitemu pod okriljem Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, ki je bila ustanovljena z Uredbo (ES) št. 2007/2004 (v nadaljnjem besedilu „Agencija“), in kot dodatek sredstvom, dodeljenim državam članicam, naj bi Sklad poleg tega omogočil, da bi se Skupnost lahko odzivala na pomanjkljivosti na strateških mejnih prehodih, in sicer s sofinanciranjem posebnih ukrepov za odpravo teh pomanjkljivosti iz posebnega zneska, ki bi se vsako leto namenil za takšne ukrepe. |
|
(12) |
Sklad bi moral vključevati podporo nacionalnim ukrepom in sodelovanju med državami članicami na področju vizumske politike in drugih predmejnih dejavnosti, ki potekajo pred izvajanjem kontrol zunanjih mej. Učinkovito upravljanje dejavnosti, ki jih organizirajo konzularne službe držav članic v tretjih državah, je v interesu skupne vizumske politike, ki je del večplastnega sistema, namenjenega olajšanju upravičenega potovanja in boju proti nezakonitemu priseljevanju v Evropsko unijo in predstavlja sestavni del skupnega evropskega integriranega sistema upravljanja mej. |
|
(13) |
Glede na področje uporabe in namen Sklada ta nikakor ne bi smel podpirati ukrepov v zvezi z območji in centri za zadrževanje oseb v tretjih državah. |
|
(14) |
Za dodeljevanje razpoložljivih letnih sredstev državam članicam bi bilo treba določiti objektivna merila. Ta merila bi bilo treba razčleniti glede na vrsto meje, ob upoštevanju dotoka in stopnje ogroženosti na zunanjih mejah držav članic. |
|
(15) |
Uporabo teh meril bi bilo treba pregledati leta 2010, da bi se omogočilo upoštevanje novih nastalih okoliščin, zlasti tistih, ki izhajajo iz sprememb samih zunanjih mej. |
|
(16) |
Glede na nalogo Agencije, da pomaga državam članicam pri izvajanju operativnih vidikov upravljanja zunanjih mej, in da bi se razvilo dopolnjevanje med nalogo Agencije in odgovornostmi držav članic za kontrolo in nadzor zunanjih mej, bi se morala Komisija posvetovati z Agencijo glede osnutka večletnih programov, ki jih predložijo države članice, in glede strateških smernic, ki jih pripravlja Komisija. |
|
(17) |
Poleg tega lahko Komisija zahteva od Agencije, da v okviru ocene Komisije predloži podatke o vplivu Sklada na razvoj politike in zakonodaje o nadzoru nad zunanjimi mejami, na sinergije med Skladom in nalogami Agencije ter na ustreznost meril za dodeljevanje sredstev državam članicam glede na cilje, ki Evropska unija zasleduje na tem področju. |
|
(18) |
Ta odločba je zasnovana kot del usklajenega okvira, ki zajema tudi Odločbo št. 573/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ ( 7 ), Odločbo št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Evropskega sklada za vračanje za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ ( 8 ) in Odločbo Sveta 2007/.../ES z dne ... o ustanovitvi Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ ( 9 ), in je namenjen obravnavanju vprašanja poštene delitve odgovornosti med državami članicami, kar zadeva finančno breme, ki izhaja iz uvedbe integriranega upravljanja zunanjih meja Evropske unije in iz izvajanja skupnih politik azila in priseljevanja v skladu z naslovom IV tretjega dela Pogodbe. |
|
(19) |
Udeležba države članice v Skladu ne bi smela sovpadati z njeno udeležbo pri prihodnjem začasnem instrumentu, ki bo zasnovan kot pomoč državam članicam za financiranje ukrepov na novih zunanjih mejah Evropske unije za izvajanje schengenskega pravnega reda in nadzora nad zunanjimi mejami. |
|
(20) |
Ukrepi, ki se podpirajo v okviru Sklada, bi se morali medsebojno dopolnjevati z ukrepi, ki se podpirajo z instrumenti Skupnosti za zunanjo pomoč in ki se izvajajo v okviru politike Evropske unije na področju zunanjih odnosov, zlasti strategije za zunanjo razsežnost območja svobode, varnosti in pravice. |
|
(21) |
Podpora, ki jo zagotavlja Sklad, bi bila bolj učinkovita in bolje usmerjena, če bi sofinanciranje upravičenih ukrepov temeljilo na strateškem večletnem programiranju, ki bi jih pripravila vsaka država članica v dogovoru s Komisijo. |
|
(22) |
Na podlagi strateških smernic, ki jih sprejme Komisija, bi morala vsaka država članica ob upoštevanju posebnih okoliščin in potreb v državi pripraviti večletni programski dokument, v katerem bi začrtala svojo razvojno strategijo, ki bi predstavljala okvir za pripravo na izvajanje ukrepov, ki naj se navedejo v letnih programih. |
|
(23) |
V skladu z načini izvajanja iz člena 53(1)(b) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti ( 10 ) (v nadaljnjem besedilu „Finančna uredba“), bi bilo treba podrobno opredeliti pogoje, pod katerimi Komisija lahko uresničuje svoje pristojnosti pri izvrševanju splošnega proračuna Evropskih unije, pojasniti pa bi bilo treba tudi obveznosti držav članic v zvezi s sodelovanjem. Uporaba teh pogojev bi Komisiji omogočila, da preveri, ali države članice Sklad uporabljajo na zakonit in pravilen način ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja v smislu členov 27 in 48(2) Finančne uredbe. |
|
(24) |
Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje pravilnega delovanja sistema upravljanja in nadzora ter za kakovost izvajanja. V ta namen bi bilo treba oblikovati splošna načela in zahtevane naloge, ki jih morajo izpolnjevati vsi programi. |
|
(25) |
Ker Sklad lahko podpira nacionalne ukrepe, ki jih države članice sprejmejo v okviru izvajanja schengenskega pravnega reda na področjih, ki obsegajo tako nadzor zunanje meje kot vizumsko politiko, bi se lahko na različnih ravneh in krajih pritegnilo k sodelovanju po več kot en organ držav članic. Zaradi tega bi bilo treba državam članicam dovoliti, da imenujejo več organov za potrjevanje in revizijskih ali pooblaščenih organov, pod pogojem, da se naloge med takšne organe jasno razdelijo. |
|
(26) |
V skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti bi morale biti države članice tiste, ki so v prvi vrsti odgovorne za izvajanje in nadzor posegov Sklada. |
|
(27) |
Da bi se zagotovilo učinkovito in pravilno izvajanje večletnih in letnih programov, bi bilo treba določiti obveznosti držav članic glede sistemov upravljanja in nadzora, potrjevanja izdatkov ter preprečevanja, ugotavljanja in popravljanja nepravilnosti in kršitev zakonodaje Skupnosti. Zlasti bi bilo treba, kar zadeva upravljanje in nadzor, določiti načine, kako države članice zagotovijo, da so ustrezni sistemi vzpostavljeni in zadovoljivo delujejo. |
|
(28) |
Brez poseganja v pooblastila Komisije glede finančnega nadzora bi bilo treba spodbuditi sodelovanje med državami članicami in Komisijo na tem področju. |
|
(29) |
Učinkovitost in učinek ukrepov, ki jih podpira Sklad, sta prav tako odvisna od njihovega ovrednotenja in razširjanja njihovih rezultatov. S tem povezane odgovornosti držav članic in Komisije ter rešitve za zagotavljanje zanesljivosti vrednotenja in kakovosti s tem povezanih informacij bi bilo treba formalizirati. |
|
(30) |
Ukrepe bi bilo treba ovrednotiti v luči vmesnega pregleda in presoje vpliva, postopek vrednotenja pa bi bilo treba vključiti v ureditve za spremljanje projekta. |
|
(31) |
Ob upoštevanju pomena prepoznavnosti financiranja Skupnosti bi morala Komisija ob upoštevanju prakse za druge instrumente deljenega upravljanja, kot so strukturni skladi, predvideti usmeritve, ki bi omogočale, da se ustrezno priznava pomen podpore, ki so jo prejele nevladne organizacije, mednarodne organizacije ali drugi subjekti, ki prejemajo donacije iz Sklada. |
|
(32) |
Ta odločba določa finančna sredstva za celotno trajanje programa, ki v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju ( 11 ) predstavljajo prednostni referenčni okvir za proračunski organ v letnem proračunskem postopku. |
|
(33) |
Ker cilja te odločbe, in sicer spodbujati vzpostavitev skupnega evropskega integriranega sistema upravljanja mej, kar med drugim zajema upravljanje dejavnosti, ki jih konzularne in druge službe držav članic v tretjih državah organizirajo v zvezi z dotokom državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja. |
|
(34) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te odločbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil ( 12 ). |
|
(35) |
Ker je ukrep iz te odločbe, povezan s sprejetjem strateških smernic, splošnega obsega in je namenjen spreminjanju nebistvenih določb te odločbe, med drugim s črtanjem nekaterih takšnih določb ali z dopolnitvijo te odločbe z dodajanjem novih nebistvenih določb, bi ga bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člen 5a Sklepa 1999/468/ES. Zaradi večje učinkovitosti bi bilo treba za sprejetje strateških smernic skrajšati običajne roke za regulativni postopek s pregledom. |
|
(36) |
Da se zagotovi pravočasno izvajanje Sklada, bi bilo treba nekatere določbe te odločbe uporabljati od 1. januarja 2007. |
|
(37) |
Kar zadeva Islandijo in Norveško, ta odločba predstavlja razvoj schengenskega pravnega reda, ki sodi na področji iz točk A in B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda ( 13 ). |
|
(38) |
Treba bi se bilo dogovoriti o ureditvi, ki bo predstavnikom Islandije in Norveške omogočila sodelovanje v odborih, ki pomagajo Komisiji pri izvajanju njenih izvedbenih pooblastil. Takšen dogovor je bil predviden v Izmenjavi pisem med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o odborih, ki pomagajo Komisiji pri izvajanju njenih izvedbenih pooblastil ( 14 ), in ki je priložena Sporazumu iz uvodne izjave 37. |
|
(39) |
Kar zadeva Švico, ta odločba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, kar sodi v področje iz člena 1(A) Sklepa 1999/437/ES, kot se bere v povezavi s členom 4(1) Sklepa Sveta 2004/860/ES ( 15 ) o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma v imenu Evropske skupnosti. |
|
(40) |
Treba bi se bilo dogovoriti o ureditvi, ki bo predstavnikom Švice omogočila sodelovanje v odborih, ki Komisiji pomagajo pri izvajanju njenih izvedbenih pooblastil. Takšen dogovor je bil predviden v Izmenjavi pisem med Evropsko unijo in Švico, ki je priložena Sporazumu iz uvodne izjave 39. |
|
(41) |
Za določitev dopolnilnih pravil, potrebnih za izvajanje tega instrumenta, bi bilo treba skleniti sporazum med Skupnostjo ter Islandijo, Norveško in Švico. |
|
(42) |
Skladno s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te odločbe, ki zanjo ne velja, niti ni zavezana k njeni uporabi. Glede na to, da ta odločba temelji na schengenskem pravnem redu v skladu z določbami naslova IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, se Danska v skladu s členom 5 navedenega protokola v roku šestih mesecev po tem, ko Svet sprejme to odločbo, odloči, ali jo bo prenesla v svojo nacionalno zakonodajo ali ne. |
|
(43) |
Ta odločba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri izvajanju katerega Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda ( 16 ) in z naknadnim Sklepom Sveta 2004/926/ES z dne 22. decembra 2004 o izvajanju delov schengenskega pravnega reda s strani Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske ( 17 ). Združeno kraljestvo zato ne sodeluje pri njenem sprejetju, zanj ni zavezujoča in se zanj ne uporablja. |
|
(44) |
Ta odločba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri izvajanju katerega Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda ( 18 ). Irska ne sodeluje pri sprejetju te odločbe, ki zato zanjo ne velja, niti ni zavezana k njeni uporabi. |
|
(45) |
V skladu z drugo alineo člena 67(2) Pogodbe je Sklep Sveta 2004/927/ES z dne 22. decembra 2004 o uporabi postopka iz člena 251 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določena področja iz naslova IV tretjega dela te pogodbe ( 19 ) omogočil, da se postopek iz člena 251 Pogodbe uporablja na področjih, ki jih pokrivata člen 62(1), (2)(a) in (3) ter člen 63(2)(b) in (3)(b) Pogodbe - |
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
POGLAVJE I
PREDMET UREJANJA, CILJI IN UKREPI
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
Ta odločba za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 ustanavlja Sklad za zunanje meje (v nadaljnjem besedilu „Sklad“) kot del usklajenega okvira, ki zajema tudi Odločbo št. 573/2007/ES, Odločbo št. 575/2007/ES in Odločbo 2007/.../ES, katerega namen je prispevati h krepitvi območja svobode, varnosti in pravice ter k uporabi načela solidarnosti med državami članicami.
Ta odločba opredeljuje cilje, h katerim prispeva Sklad, njegovo izvajanje, razpoložljiva finančna sredstva in merila za dodelitev razpoložljivih finančnih sredstev.
Določa pravila upravljanja Sklada, med drugim tudi finančna pravila, prav tako pa mehanizme spremljanja in nadzora, ki temeljijo na delitvi odgovornosti med Komisijo in državami članicami.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej odločbi:
1) „zunanje meje“ pomenijo kopenske meje držav članic, vključno z mejami na rekah, jezerih in morju, ter njihova letališča, rečna, morska in jezerska pristanišča, za katera se uporabljajo določbe prava Skupnosti o prestopanju zunanjih meja, ne glede na to, ali so te meje začasne ali ne;
2) „začasne zunanje meje“ pomenijo:
(a) skupno mejo med državo članico, ki v celoti izvaja schengenski pravni red, in državo članico, ki je dolžna v celoti izvajati schengenski pravni red skladno z Aktom o pristopu te države članice, za katero pa zadevni sklep Sveta o dovoljenju za polno izvajanje tega pravnega reda še ni začel veljati;
(b) skupno mejo med dvema državama članicama, ki sta dolžni v celoti izvajati schengenski pravni red skladno z ustreznima aktoma o pristopu teh dveh držav članic, za kateri pa zadevni sklep Sveta o dovoljenju za polno izvajanje tega pravnega reda še ni začel veljati;
3) „mejni prehod“ pomeni vsak mejni prehod z dovoljenjem pristojnih organov za prehajanje zunanjih meja, priglašen v skladu s členom 34(2) Uredbe (ES) št. 562/2006;
4) „Agencija“ pomeni Evropsko agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, kot je bila ustanovljena z Uredbo (ES) št. 2007/2004.
Člen 3
Splošni cilji Sklada
1. Sklad prispeva k uresničevanju naslednjih ciljev:
(a) učinkoviti organizaciji nalog, ki zajemajo tako kontrole kot nadzor zunanjih meja;
(b) učinkovitemu upravljanju tokov ljudi na zunanjih mejah s strani držav članic, da se po eni strani zagotovi visoka stopnja zaščite na zunanjih mejah, po drugi strani pa nemoteno prehajanje zunanjih meja v skladu s schengenskim pravnim redom in z načeloma spoštljivega obravnavanja in dostojanstva;
(c) enotni uporabi določb prava Skupnosti o prehajanju zunanjih meja, zlasti Uredbe (ES) št. 562/2006, s strani mejnih straž;
(d) izboljšanju upravljanja dejavnosti, ki so povezane z dotokom državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic in ki jih organizirajo konzularne in druge službe držav članic v tretjih državah, ter sodelovanja med državami članicami na tem področju.
2. Sklad prispeva k financiranju tehnične pomoči na pobudo držav članic ali Komisije.
Člen 4
Posebni cilji
1. Kar zadeva cilj iz člena 3(1)(a), Sklad podpira naslednje posebne cilje:
(a) izvajanje priporočil, operativnih standardov in najboljših praks, ki so rezultat operativnega sodelovanja med državami članicami na področju mejne kontrole;
(b) razvoj in uporabo ukrepov, potrebnih za izboljšanje nadzornih sistemov med mejnimi prehodi;
(c) uvedbo ukrepov ali razvoj učinkovitih sistemov, ki omogočajo metodično zbiranje ustreznih informacij glede na spremembe okoliščin na območju pred, na in neposredno za zunanjimi mejami;
(d) zagotavljanje ustrezne registracije števila oseb, ki prehajajo vse vrste zunanjih mej (kopenske, morske, zračne);
(e) uvedbo ali izboljšanje sistema zbiranja statističnih in administrativnih podatkov glede na kategorije potnikov, število in naravo pregledov ter nadzorne ukrepe na različnih vrstah zunanjih mej, ki temelji na registraciji in drugih virih zbiranja podatkov;
(f) vzpostavitev učinkovite, strukturne, strateške in operativne koordinacije med vsemi organi, ki delujejo na mejnih prehodih;
(g) izboljšanje zmogljivosti in usposobljenosti mejnih straž pri izvajanju njihovih nalog, povezanih z nadzorom, svetovanjem in kontrolo;
(h) izboljšanje izmenjave informacij na nacionalni ravni med organi, odgovornimi za upravljanje zunanjih mej, ter med temi organi in drugimi organi, odgovornimi za priseljevanje, azil in druge s tem povezane zadeve;
(i) spodbujanje standardov upravljanja kakovosti.
2. Kar zadeva cilj iz člena 3(1)(b), Sklad podpira naslednje posebne cilje:
(a) razen za začasne zunanje meje, razvoj novih delovnih metod, logističnih ukrepov in najsodobnejše tehnologije za izboljšanje sistematične osebne kontrole pri vstopu in izstopu na mejnih prehodih;
(b) spodbujanje uporabe tehnologije in specializiranega usposabljanja za osebje, ki je odgovorno za njeno učinkovito uporabo;
(c) spodbujanje izmenjave informacij in izboljšanje usposabljanja v zvezi s ponarejenimi ali prenarejenimi potnimi listinami, vključno z razvojem in razširjanjem skupnih orodij in praks za odkrivanje takšnih dokumentov;
(d) spodbujanje učinkovitih poizvedb v realnem času na mejnih prehodih s pomočjo uporabe obsežnih informacijskih sistemov, kakršna sta Schengenski informacijski sistem (SIS) in Vizumski informacijski sistem (VIS), ter učinkovite izmenjave informacij med vsemi mejnimi prehodi na zunanjih mejah v realnem času;
(e) zagotavljanje optimalnega uveljavljanja rezultatov analiz tveganja na operativni in tehnični ravni.
3. Kar zadeva cilj iz člena 3(1)(c) Sklad podpira naslednje posebne cilje:
(a) postopno vzpostavitev enotnega izobraževanja, usposabljanja in kvalifikacij mejnih straž v vsaki državi članici, zlasti z izvajanjem skupnega osnovnega učnega načrta za usposabljanje, kot ga je razvila Agencija, in s skladnim dopolnjevanjem dejavnosti Agencije na tem področju;
(b) podporo in večjo izmenjavo mejnih straž med državami članicami ter njihovo začasno napotitev, in sicer kot dopolnitev smernic in dejavnosti Agencije na tem področju;
(c) spodbujanje uporabe združljive najsodobnejše tehnologije na zunanjih mejah, kjer koli je to nepogrešljivo za pravilno, učinkovito ali enotno uporabo pravil;
(d) spodbujanje zmogljivosti organov za uporabo istih postopkov ter sprejemanja doslednih, hitrih in visoko kakovostnih odločitev v zvezi s prehajanjem zunanjih meja, vključno z izdajanjem vizumov;
(e) spodbujanje uporabe skupnih Praktičnih navodil za mejne straže;
(f) pripravo in posodabljanje prostorov in centrov za osebe, katerim se zavrne vstop, in za osebe, ki so bile prestrežene potem, ko so nezakonito prestopile mejo, ali ko so se približale zunanjim mejam z namenom, da bi nezakonito vstopile na ozemlje držav članic;
(g) izboljšanje varnosti na območju mejnih prehodov za zagotavljanje varnosti mejnih straž in zaščite opreme, nadzornih sistemov ter prevoznih sredstev.
4. Kar zadeva cilj iz člena 3(1)(d) Sklad podpira naslednje posebne cilje:
(a) okrepitev operativne zmogljivosti omrežja uradnikov za zvezo za priseljevanje in spodbujanje bolj učinkovitega sodelovanja služb držav članic preko omrežja;
(b) uvajanje ukrepov za pomoč državam članicam in letalskim prevoznikom pri izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz Direktive Sveta 2004/82/ES z dne 29. aprila 2004 o dolžnosti prevoznikov, da posredujejo podatke o potnikih ( 20 ), in člena 26 Konvencije z dne 19. junija 1990 o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah ( 21 ) (v nadaljnjem besedilu „Schengenska konvencija“) z namenom preprečevanja nezakonitih prihodov na zunanje meje;
(c) spodbujanje bolj učinkovitega sodelovanja s prevozniki na letališčih države odhoda, vključno z enotnim usposabljanjem osebja prevoznikov v zvezi s potnimi listinami;
(d) spodbujanje upravljanja kakovosti in kakovostnih storitev ter opreme na ravni infrastrukture v okviru postopka prošenj za vizume;
(e) spodbujanje sodelovanja med državami članicami pri krepitvi zmogljivosti konzularnih služb za obravnavanje prošenj za vizume;
(f) spodbujanje skupnih preiskovalnih praks, enotnih upravnih postopkov in odločitev glede vizumov s strani konzularnih služb države članice, ki se nahajajo v različnih tretjih državah;
(g) spodbujanje sistematičnega in rednega sodelovanja med konzularnimi in drugimi službami različnih držav članic, zlasti v zvezi z VIS, vključno z združevanjem virov in sredstev za izdajanje vizumov, izmenjavo informacij, pregledi in preiskavami v zvezi s prošnjami za vizume ter razvoj skupnih centrov za prošnje za vizume;
(h) spodbujanje nacionalnih pobud, katerih cilj so skupne preiskovalne prakse, enotni upravni postopki ter enotne odločitve o vizumih s strani konzularnih služb različnih držav članic;
(i) razvoj skupnih konzularnih uradov.
Člen 5
Upravičeni ukrepi v državah članicah
1. Sklad podpira ukrepe v državah članicah, ki zadevajo posebne cilje, opredeljene v členu 4, ter zlasti naslednje:
(a) infrastrukturo mejnih prehodov in pripadajočih stavb, kot so obmejne postaje, pristajališča za helikopterje, vozni pasovi ali kabine za vozila ali osebe, ki čakajo na mejnih prehodih;
(b) infrastrukturo, stavbe in sisteme, potrebne za nadzor med mejnimi prehodi in zaščito pred nezakonitim prehajanjem zunanjih meja;
(c) delovno opremo, kot so senzorji, videonadzor, instrumenti za preverjanje dokumentov, naprave za odkrivanje in premični ali nepremični terminali za poizvedovanje v SIS, VIS, Evropskem sistemu slikovnega arhiviranja (FADO) in v drugih evropskih in nacionalnih sistemih;
(d) prevozna sredstva za kontrolo zunanjih meja, kot so vozila, plovila, helikopterji in lahki zrakoplovi s posebno elektronsko opremo za nadzor meje in odkrivanje oseb v prevoznih sredstvih;
(e) opremo za izmenjavo informacij v realnem času med ustreznimi organi;
(f) sistemi IKT;
(g) programe za napotitev in izmenjavo osebja, npr. mejnih straž, uradnikov za priseljevanje in konzularnih uradnikov;
(h) usposabljanje in izobraževanje osebja v ustreznih organih, vključno z jezikovnim usposabljanjem;
(i) naložbe v razvoj, preskušanje in namestitev najsodobnejše tehnologije;
(j) študije in pilotne projekte za izvajanje priporočil, operativnih standardov in najboljših praks, ki so rezultat operativnega sodelovanja med državami članicami na področju mejne kontrole;
(k) študije in pilotne projekte, ki so zasnovani v podporo inovacijam, olajšanju izmenjav izkušenj in dobrih praks ter izboljšanju kakovosti upravljanja dejavnosti v zvezi z dotokom državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic, ki jih organizirajo konzularne in druge službe držav članic v tretjih državah, in s tem povezanega sodelovanja med državami članicami.
2. Sklad ne podpira ukrepov, ki zadevajo začasne zunanje meje, kadar takšni ukrepi vključujejo strukturne naložbe, ki niso združljive s ciljem ukinitve osebnih kontrol na teh mejah, zlasti ukrepov iz točk (a) in (b) odstavka 1.
Člen 6
Posebna tranzitna shema
1. Sklad podpira izpad plačil, povezan s tranzitnimi vizumi, ter dodatne stroške zaradi izvajanja sheme Poenostavljenega tranzitnega dokumenta (FTD) in Poenostavljenega železniškega tranzitnega dokumenta (FRTD) v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 693/2003 ( 22 ) in Uredbo Sveta (ES) št. 694/2003 ( 23 ).
2. Za namen odstavka 1 pomenijo dodatni stroški stroške, ki izhajajo neposredno iz posebnih zahtev v zvezi z izvajanjem ukrepov posebne tranzitne sheme ter ne nastajajo kot posledica izdajanja tranzitnih ali drugih vizumov.
Do financiranja so upravičene naslednje vrste dodatnih stroškov:
(a) naložbe v infrastrukturo;
(b) usposabljanje osebja, ki izvaja posebno tranzitno shemo;
(c) dodatni stroški poslovanja, vključno s plačami za osebje, ki je posebej določeno za izvajanje ukrepov posebne tranzitne sheme.
3. Izpad plačil iz odstavka 1 se izračuna na podlagi višine taks, določenih v Prilogi 12 k Skupnim konzularnim navodilom o vizumih, in v mejah finančnega okvira, določenega v členu 14(9).
Člen 7
Ukrepi Skupnosti
1. Na pobudo Komisije se lahko porabi do 6 % razpoložljivih sredstev Sklada za financiranje nadnacionalnih ukrepov ali ukrepov v interesu Skupnosti kot celote (v nadaljnjem besedilu „ukrepi Skupnosti“) v zvezi z naslednjimi cilji:
(a) prispevek h krepitvi dejavnosti, ki jih organizirajo konzularne in druge službe držav članic v tretjih državah, kar zadeva dotok državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic, in s tem povezanega sodelovanja med državami članicami, vključno z dejavnostmi uradnikov za zvezo na področju letalstva in uradnikov za zvezo na področju priseljevanja;
(b) spodbujanje postopnega vključevanja carinske, veterinarske in fitosanitarne kontrole v dejavnosti integriranega upravljanja mej v skladu z razvojem politike na tem področju;
(c) zagotavljanje podpornih storitev državam članicam v primeru ustrezno utemeljenih izrednih razmer, ki zahtevajo nujno ukrepanje na zunanjih mejah.
2. Da bi bili upravičeni do finančne podpore, se ukrepi Skupnosti, ki so našteti v odstavku 1(a) in (b), osredotočajo zlasti na naslednje:
(a) podpiranje nadaljnjega sodelovanja v Skupnosti pri izvajanju prava Skupnosti in dobrih praks;
(b) podpiranje vzpostavitve omrežij transnacionalnega sodelovanja in pilotnih projektov, ki temeljijo na transnacionalnih partnerstvih med konzularnimi službami v dveh ali več državah članicah ter so zasnovana, da bi spodbujala inovacije in olajševala izmenjave izkušenj in dobrih praks;
(c) podpiranje študij, razširjanja in izmenjave informacij o najboljših praksah in vseh drugih vidikih splošnega cilja prispevati h krepitvi dejavnosti, ki jih organizirajo konzularne službe držav članic v tretjih državah, in sodelovanja med državami članicami na tem področju, vključno z uporabo najsodobnejše tehnologije;
(d) podpiranje projektov in študij, ki preučujejo možnost novih oblik sodelovanja v Skupnosti in prava Skupnosti na tem področju, zlasti glede skupnih zajemnih centrov;
(e) podpiranje razvoja in uporabe, s strani držav članic, skupnih statističnih orodij, metod in kazalcev za presojo razvoja politike na področju vizumske politike in konzularnega sodelovanja.
3. Letni delovni program, ki določa prednostne naloge za ukrepe Skupnosti, se sprejme v skladu s postopkom iz člena 56(2).
POGLAVJE II
NAČELA POMOČI
Člen 8
Dopolnjevanje, skladnost in spoštovanje pravnega reda
1. Sklad nudi pomoč, ki dopolnjuje nacionalne, regionalne in lokalne ukrepe, ter v njih vključuje prednostne naloge Skupnosti.
2. Komisija in države članice zagotavljajo, da je pomoč Sklada in držav članic skladna z dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Skupnosti. Ta skladnost se utemelji predvsem v večletnem programu iz člena 21.
3. Operacije, ki jih financira Sklad, spoštujejo določbe Pogodbe in aktov, ki so bili sprejeti na njihovi podlagi.
Člen 9
Programiranje
1. Cilji Sklada se zasledujejo v okviru večletnega programskega obdobja 2007–2013, ki je podvrženo vmesnemu pregledu v skladu s členom 24. Večletni sistem programiranja vključuje prednostne naloge in postopek upravljanja, sprejemanja odločitev, revizije in potrjevanja.
2. Večletni programi, ki jih je odobrila Komisija, se izvajajo s pomočjo letnih programov.
Člen 10
Subsidiarnost in sorazmernost ukrepov
1. Za izvajanje letnih in večletnih programov iz členov 21 in 23 so odgovorne države članice na ustrezni teritorialni ravni v skladu z institucionalnim sistemom, lastnim vsaki državi članici. Ta odgovornost se izvaja v skladu s to odločbo.
2. Sredstva, ki jih uporabljajo Komisija in države članice, se razlikujejo glede na višino prispevka Skupnosti v povezavi z določbami o reviziji. Isto načelo se uporablja za določbe vrednotenja in za poročila o letnih in večletnih programih.
Člen 11
Načini izvajanja
1. Proračun Skupnosti, dodeljen Skladu, se izvršuje v skladu s členom 53(1)(b) Finančne uredbe, z izjemo ukrepov Skupnosti iz člena 7 in tehnične pomoči iz člena 17 te odločbe.
2. Komisija izvaja svoje pristojnosti za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije na naslednje načine:
(a) preverja obstoj in ustrezno delovanje sistemov upravljanja in nadzora v državah članicah v skladu s postopki iz člena 34;
(b) zadrži ali začasno ustavi celotno plačilo ali njegov del v skladu s postopki iz členov 43 in 44, če nacionalni sistemi upravljanja in nadzora odpovedo, in uporabi kateri koli drug potreben finančni popravek v skladu s postopki iz členov 47 in 48.
3. Države, ki se pridružijo izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, sodelujejo v Skladu v skladu s to odločbo.
4. Sklenejo se dogovori, ki podrobno opredelijo dopolnilna pravila, potrebna za takšno sodelovanje, vključno z določbami, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Skupnosti in pooblastilo Računskemu sodišču, da izvaja revizije.
Člen 12
Partnerstvo
1. Vsaka članica v skladu z obstoječimi nacionalnimi pravili in praksami organizira partnerstvo z organi in telesi, ki sodelujejo pri izvajanju večletnega programa ali ki lahko glede na zadevno državo članico koristno prispevajo k njegovemu razvoju.
Takšni organi in telesa so lahko pristojni regionalni, lokalni, mestni ali drugi javni organi, mednarodne organizacije, zlasti Visoki komisar ZN za begunce (UNHCR), ter telesa, ki predstavljajo civilno družbo, kot so nevladne organizacije ali socialni partnerji.
2. Takšno partnerstvo se izvaja ob popolni usklajenosti z institucionalnimi, pravnimi oziroma finančnimi pristojnostmi vsake kategorije partnerjev.
POGLAVJE III
FINANČNI OKVIR
Člen 13
Skupna sredstva
1. Finančna sredstva za izvajanje te odločbe od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 znašajo 1 820 milijonov EUR.
2. Letna odobrena proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.
3. Komisija pripravi okvirne letne razdelitve po državah članicah v skladu z merili, določenimi v členu 14.
Člen 14
Letna razdelitev sredstev za upravičene ukrepe v državah članicah
1. Razpoložljiva letna sredstva se razdelijo med države članice na naslednji način:
(a) 30 % za zunanje kopenske meje;
(b) 35 % za zunanje morske meje;
(c) 20 % za letališča;
(d) 15 % za konzularne urade.
2. Sredstva, ki so na voljo v skladu z odstavkom 1(a), se razdelijo med države članice na naslednji način:
(a) 70 % za dolžino zunanje meje, ki se bo izračunala na podlagi faktorjev za ponderiranje, določenih v skladu s členom 15(3)(a) za vsak posamezen odsek meje; in
(b) 30 % za delovno obremenitev na njihovih zunanjih kopenskih mejah, kakor je opredeljena v skladu z odstavkom 7(a).
3. Sredstva, ki so na voljo v skladu z odstavkom 1(b), se razdelijo med države članice na naslednji način:
(a) 70 % za dolžino zunanje meje, ki se bo izračunala na podlagi faktorjev za ponderiranje, določenih v skladu s členom 15(3)(b) za vsak posamezen odsek meje; in
(b) 30 % za delovno obremenitev na njihovih zunanjih morskih mejah, kakor je določena v skladu z odstavkom 7(a).
4. Sredstva, ki so na voljo v skladu z odstavkom 1(c), se med države članice razdelijo glede na delovno obremenitev na njihovih letališčih, kakor je določena v skladu z odstavkom 7(b).
5. Sredstva, ki so na voljo v skladu z odstavkom 1(d), se razdelijo med države članice na naslednji način:
(a) 50 % za konzularne urade držav članic v državah, naštetih v Prilogi I k Uredbi Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve ( 24 ); in
(b) 50 % za delovno obremenitev, ki je povezana z upravljanjem vizumske politike na konzularnih uradih držav članic v državah, naštetih v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 539/2001, in ki je določena v skladu z odstavkom 7(c) tega člena.
6. Za namene letne razdelitve sredstev iz odstavka 1(a) in (b)
(a) se upošteva črta med območji iz člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 866/2004 z dne 29. aprila 2004 o režimu na podlagi člena 2 Protokola št. 10 k Aktu o pristopu ( 25 ) in ne morska meja severno od te črte, čeprav, vse dokler se uporabljajo določbe člena 1 Protokola 10 k Aktu o pristopu iz leta 2003, ne gre za zunanjo kopensko mejo;
(b) „zunanje morske meje“ pomenijo zunanje meje teritorialnega morja držav članic, kakor je opredeljeno v členih 4 do 16 Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu. Vendar so v primerih, ko so potrebna redni in obširni ukrepi za preprečevanje nezakonite migracije/nezakonitega vstopa, to zunanje meje visoko ogroženega območja, ki se določi z upoštevanjem operativnih podatkov zadnjih dveh let, priskrbljenih s strani zadevne države članice. Ta opredelitev „zunanjih morskih meja“ se uporablja izključno za namene te odločbe in vsi ukrepi so v skladu z mednarodnim pravom.
7. Delovna obremenitev temelji na povprečnih podatkih za naslednje dejavnike iz predhodnih dveh let:
(a) na zunanjih kopenskih mejah in zunanjih morskih mejah:
(i) število oseb, ki so prestopile zunanjo mejo na dovoljenih mejnih prehodih;
(ii) število državljanov tretjih držav, ki jim je bil na zunanji meji zavrnjen vstop;
(iii) število državljanov tretjih držav, prijetih potem, ko so nezakonito prestopili zunanjo mejo, vključno s številom oseb, ki so bile prijete na morju;
(b) na letališčih:
(i) število oseb, ki so prestopile zunanjo mejo na dovoljenih mejnih prehodih;
(ii) število državljanov tretjih držav, ki jim je bil na zunanji meji zavrnjen vstop;
(c) na konzularnih uradih:
število vlog za vizume.
Za leto 2007 delovna obremenitev temelji le na podatkih iz leta 2005.
8. Ponderiranje iz odstavkov 2 in 3 določi Agencija v skladu s členom 15.
9. Glede na dolžino zunanjih kopenskih meja iz odstavka 2(a) se v izračunu letne razdelitve sredstev ne upoštevajo začasne zunanje meje. Upoštevajo pa se začasne zunanje meje med državo članico, ki je k Evropski uniji pristopila do 1. maja 2004, in državo članico, ki je pristopila po 1. maju 2004.
10. Za referenčne številke o delovni obremenitvi iz odstavka 7 štejejo zadnji statistični podatki, ki jih je izdala Komisija (Eurostat) na podlagi podatkov, ki so jih priskrbele države članice v skladu s pravom Skupnosti.
Če države članice Komisiji (Eurostat) niso priskrbele zadevnih statističnih podatkov, države članice priskrbijo začasne podatke.
Preden Komisija (Eurostat) te podatke sprejme za referenčne, presodi kakovost, primerljivost in popolnost statističnih podatkov v skladu z običajnimi operativnimi postopki. Na zahtevo Komisije (Eurostat) države članice predložijo vse potrebne podatke za tako presojo.
11. Če referenčni podatki niso na voljo kot statistični podatki, ki jih izda Komisija (Eurostat) v skladu s pravom Skupnosti, države članice priskrbijo Komisiji začasne podatke do 1. novembra vsakega leta, da se oceni znesek, ki naj bi jim bil dodeljen za naslednje leto v skladu s členom 23(2).
Preden Komisija te podatke sprejme za referenčne, lahko Komisija (Eurostat) presodi kakovost, primerljivost in popolnost statističnih podatkov v skladu z običajnimi operativnimi postopki. Na zahtevo Komisije (Eurostat) države članice predložijo vse potrebne podatke za tako presojo.
12. Dodeljevanje sredstev iz odstavka 1 ne vključuje sredstev, ki se dodelijo za namen členov 6 in 19. Sredstva, dodeljena za namen člena 6, za obdobje 2007–2013 ne presežejo 108 milijonov EUR.
Člen 15
Analiza tveganja, ki jo Agencija opravi za namen letne razdelitve sredstev
1. Da se določi ponder iz člena 14(8), Agencija predloži Komisiji do 1. aprila vsakega leta posebno poročilo, v katerem opiše težave v zvezi z varovanjem meje in razmere na zunanjih mejah držav članic, pri čemer posebno pozornost nameni državam članicam v neposredni bližini območij z visoko stopnjo tveganja nezakonitega priseljevanja v predhodnem letu, pri čemer med drugim upošteva število oseb, ki so nezakonito vstopile v te države članice, in velikost teh držav članic.
2. V skladu s skupnim in celovitim modelom analize tveganja iz člena 4 Uredbe (ES) št. 2007/2004 se v poročilu obravnavajo grožnje, ki so v predhodnem letu vplivale na varnost na zunanjih mejah držav članic, ob upoštevanju političnega, ekonomskega in socialnega razvoja v zadevnih tretjih državah, zlasti v sosednjih tretjih državah, določijo pa se možni prihodnji trendi v zvezi z migracijskimi tokovi in nezakonitimi dejavnostmi na zunanjih mejah.
Ta analiza tveganja se prvenstveno utemelji na naslednjih informacijah, ki jih zbere Agencija, priskrbijo pa jih države članice ali se pridobijo od Komisije (Eurostat):
(a) število državljanov tretjih držav, ki jim je bil zavrnjen vstop na zunanji meji;
(b) število državljanov tretjih držav, ki so bili prijeti ob nezakonitem prehodu ali poskusu nezakonitega prehoda zunanje meje;
(c) število prijetih posrednikov, ki so namerno pomagali državljanom tretjih držav pri nedovoljenem vstopu;
(d) število ponarejenih ali lažnih potnih listin ter število potnih listin in vizumov, ki so bili izdani na podlagi lažne utemeljitve, kar je bilo ugotovljeno na mejnih prehodih v skladu s Zakonikom o schengenskih mejah.
Če referenčni podatki niso bili predloženi kot statistični podatki, ki jih izda Komisija (Eurostat), temveč so jih izdale države članice, lahko Agencija od teh držav članic zahteva informacije, potrebne za presojo kakovosti, primerljivosti in popolnosti statističnih podatkov. Agencija lahko za pomoč pri takšni presoji zaprosi Komisijo (Eurostat).
3. Poročilo v skladu z odstavkoma 1 in 2 ugotovi tudi trenutno stopnjo ogroženosti na zunanjih mejah vseh držav članic in določi naslednje posebne faktorje za ponderiranje za vsak posamezen odsek zunanje meje zadevne države članice:
(a) zunanja kopenska meja:
(i) faktor 1 za normalno stopnjo ogroženosti;
(ii) faktor 1,5 za srednjo stopnjo ogroženosti;
(iii) faktor 3 za visoko stopnjo ogroženosti;
(b) zunanja morska meja
(i) faktor 0 za minimalno stopnjo ogroženosti;
(ii) faktor 1 za normalno stopnjo ogroženosti;
(iii) faktor 3 za srednjo stopnjo ogroženosti;
(iv) faktor 8 za visoko stopnjo ogroženosti.
Člen 16
Struktura financiranja
1. Finančni prispevek Sklada ima obliko donacij.
2. Ukrepi, ki jih podpira Sklad, se sofinancirajo iz javnih ali zasebnih virov, so nepridobitne narave in niso upravičeni do financiranja iz drugih virov, ki jih zajema splošni proračun Evropske unije.
3. Odobrena proračunska sredstva dopolnjujejo javne ali njim primerljive izdatke, ki jih države članice dodelijo za ukrepe iz te odločbe.
4. Prispevek Unije v podporo projektom v primeru ukrepov, ki se izvajajo v državah članicah v skladu s členom 4, ne presega 50 % celotnih stroškov določenega ukrepa.
Prispevek Unije se lahko poveča na 75 % za projekte, ki obravnavajo določene prednostne naloge, opredeljene v strateških smernicah iz člena 20.
Prispevek Unije se poveča na 75 % v državah članicah, ki prejemajo sredstva iz Kohezijskega sklada.
Prispevek Unije se lahko poveča za 20 odstotnih točk v državi članici, če ta ob predložitvi osnutka letnega programa v skladu s členom 23(3) te odločbe ali osnutka revidiranega letnega programa v skladu s členom 23 Odločbe Komisije 2008/456/ES ( 26 ) izkaže, da je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
(a) srednjeročna finančna pomoč ji je dana na voljo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 332/2002 ( 27 );
(b) finančna pomoč ji je dana na voljo v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010 ( 28 ) ali ji je finančna pomoč dana s strani drugih držav članic euroobmočja pred 13. majem 2010, ali
(c) finančna pomoč ji je dana na voljo v skladu z medvladnim sporazumom o vzpostavitvi evropskega instrumenta za finančno stabilnost ali Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost.
Zadevna država članica skupaj z osnutkom letnega programa ali osnutkom revidiranega letnega programa Komisiji predloži pisno izjavo, iz katere je razvidno, da je izpolnjen eden od pogojev iz točke (a), (b) ali (c) četrtega pododstavka.
Projekt, sofinanciran po povečani stopnji, se lahko še naprej tako financira ne glede na to, ali je med izvajanjem zadevnega letnega programa še vedno izpolnjen eden od pogojev iz točke (a), (b) ali (c) četrtega pododstavka.
5. Države članice v okviru izvajanja nacionalnega programiranja, kakor je določeno v poglavju IV, izberejo projekte za financiranje na podlagi naslednjih minimalnih meril:
(a) položaja in zahtev v zadevni državi članici;
(b) stroškovne učinkovitosti izdatkov, med drugim glede na število zadevnih oseb po projektu;
(c) izkušenj, strokovnega znanja, zanesljivosti in finančnega prispevka organizacije, ki prosi za finančna sredstva, in vseh partnerskih organizacij;
(d) obsega, v katerem projekti dopolnjujejo druge ukrepe, ki se financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije ali kot del nacionalnih programov.
6. Praviloma se finančna pomoč Skupnosti, dodeljena ukrepom, ki jih podpira Sklad, zagotovi za obdobje največ treh let, ob upoštevanju rednih poročil o napredku.
Člen 17
Tehnična pomoč na pobudo Komisije
1. Sklad lahko na pobudo in/ali v imenu Komisije do zgornje meje 500 000 EUR svojih letnih dodeljenih sredstev financira ukrepe za pripravo, spremljanje, upravno in tehnično pomoč, vrednotenje, revizije in inšpekcijske preglede, ki so potrebni za izvajanje te odločbe.
2. Ti ukrepi vključujejo:
(a) študije, vrednotenja, strokovna poročila in statistike, vključno s splošnimi, ki obravnavajo delovanje Sklada;
(b) ukrepe obveščanja za države članice, končne upravičence in javnost, vključno z akcijami za ozaveščanje in skupno zbirko podatkov o projektih, ki se financirajo v okviru Sklada;
(c) vzpostavitev, delovanje in medsebojno povezovanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje, inšpekcijske preglede in vrednotenje;
(d) oblikovanje skupnega okvira za vrednotenje in spremljanje ter sistema kazalcev, pri katerem se po potrebi upoštevajo nacionalni kazalci;
(e) izboljševanje metod vrednotenja in izmenjave informacij o praksah na tem področju;
(f) ukrepe obveščanja in usposabljanja za organe, ki jih države članice določijo v skladu s členom 27; ti dopolnjujejo prizadevanja držav članic, da svojim organom zagotovijo navodila v skladu s členom 33(2).
Člen 18
Tehnična pomoč na pobudo držav članic
1. Na pobudo zadevne države članice lahko Sklad za vsak letni program financira ukrepe za pripravo, upravljanje, spremljanje, vrednotenje, obveščanje, nadzor in okrepitev upravne usposobljenosti za izvrševanje Sklada.
2. Znesek, namenjen tehnični pomoči na podlagi vsakega letnega programa, ne sme preseči:
(a) za obdobje 2007–2010, 7 % skupnega letnega zneska sofinanciranja, dodeljenega državi članici, plus 30 000 EUR; in
(b) za obdobje 2011–2013, 4 % skupnega letnega zneska sofinanciranja, dodeljenega državi članici, plus 30 000 EUR.
Člen 19
Posebni ukrepi
1. Komisija vsako leto sestavi seznam posebnih ukrepov, ki jih izvedejo države članice, in sicer, kjer je to ustrezno, v sodelovanju z Agencijo; ti ukrepi prispevajo k razvoju skupnega evropskega integriranega sistema upravljanja mej z odpravljanjem pomanjkljivosti na strateških mejnih prehodih, ugotovljenih z analizo tveganja iz člena 15.
2. V letnem delovnem programu iz člena 7(3) se določi okvir financiranja teh ukrepov, vključno s cilji in merili vrednotenja.
3. Seznam izbranih ukrepov se sprejme v skladu s postopkom iz člena 56(2).
4. Finančna pomoč iz Sklada za posebne ukrepe se omeji na obdobje šestih mesecev in ne presega 80 % stroškov posameznega ukrepa.
5. Letna sredstva, ki so na voljo za te ukrepe, ne presegajo 10 milijonov EUR. Po izboru iz odstavka 3 se lahko preostala razpoložljiva sredstva porabijo za financiranje ukrepov, opredeljenih v členu 7.
POGLAVJE IV
PROGRAMIRANJE
Člen 20
Sprejetje strateških smernic
1. Komisija sprejme strateške smernice, ki določajo okvir za posege Sklada, ob upoštevanju napredka pri razvoju in izvajanju zakonodaje Skupnosti na področju politike upravljanja zunanjih mej in vizumske politike, pa tudi okvirno razdelitev finančnih sredstev Sklada za obdobje trajanja večletnega programa.
2. Za splošne cilje iz člena 3(1)(a), (b) in (c) navedene smernice zlasti uveljavljajo prednostne naloge Skupnosti z namenom nadaljnje postopne vzpostavitve skupnega evropskega integriranega sistema upravljanja mej na zunanjih mejah ter krepitve kontrol in nadzora zunanjih mej Evropske unije.
3. Za splošni cilj iz člena 3(1)(d) navedene smernice zlasti uveljavljajo prednostne naloge Skupnosti z namenom nadaljnjega razvoja skupne vizumske politike v okviru večplastnega sistema, ki je namenjen olajšanju zakonitega potovanja in boju proti nezakonitemu priseljevanju s pomočjo izboljšanja postopkov na lokalnih konzularnih predstavništvih.
4. Komisija do 31. julija 2007 sprejme strateške smernice, ki se nanašajo na večletno programsko obdobje.
5. Strateške smernice se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 56(3). Te strateške smernice se po sprejetju dodajo tej odločbi kot priloga.
Člen 21
Priprava in odobritev nacionalnih večletnih programov
1. Vsaka država članica predlaga na podlagi strateških smernic iz člena 20 osnutek večletnega programa, ki zajema naslednje elemente:
(a) opis trenutnega stanja v državi članici glede infrastrukture, opreme, prevoznih sredstev, sistemov IKT in ureditev za usposabljanje in izobraževanje osebja obmejnih in konzularnih organov;
(b) analizo zahtev v zadevni državi članici glede infrastrukture, opreme, prevoznih sredstev, sistemov IKT in ureditev za usposabljanje in izobraževanje osebja obmejnih in konzularnih organov ter navedbo operativnih ciljev, ki so zasnovani tako, da izpolnjujejo te zahteve v obdobju, ki ga zajema večletni program;
(c) predstavitev ustrezne strategije za doseganje teh ciljev in prednostnih nalog, povezanih z njihovim izpolnjevanjem, ter opis ukrepov, ki so predvideni za izvajanje teh prednostnih nalog;
(d) navedbo, ali je ta strategija združljiva z drugimi regionalnimi, nacionalnimi instrumenti in instrumenti Skupnosti;
(e) podatke o prednostnih nalogah in njihovih posebnih ciljih. Ti cilji se količinsko opredelijo z uporabo omejenega števila kazalcev za upoštevanje načela sorazmernosti. Kazalci morajo omogočati merjenje napredka glede na začetno stanje in učinkovitosti ciljev pri izvajanju prednostnih nalog;
(f) opis pristopa, ki je bil izbran za izvajanje načela partnerstva iz člena 12;
(g) osnutek finančnega načrta, ki določa za vsako prednostno nalogo in za vsak letni program predlagani finančni prispevek Sklada in celotni znesek javnega ali zasebnega sofinanciranja;
(h) določbe za zagotovitev objave večletnega programa.
2. Države članice Komisiji predložijo svoj osnutek večletnega programa najpozneje štiri mesece po tem, ko je Komisija predložila strateške smernice za zadevno obdobje.
3. Da bi odobrila osnutek večletnega programa, Komisija preuči:
(a) njegovo skladnost s cilji Sklada in strateškimi smernicami iz člena 20;
(b) ustreznost ukrepov, predvidenih v osnutku večletnega programa, na podlagi predlagane strategije;
(c) skladnost ureditev upravljanja in nadzora, ki jih vzpostavi država članica za izvajanje ukrepov Sklada, z določbami te odločbe;
(d) njegovo skladnost z zakonodajo Skupnosti in predvsem z zakonodajo Skupnosti, katere cilj je prosto gibanje oseb v povezavi z neposredno povezanimi spremljajočimi ukrepi glede kontrole zunanjih mej, azila in priseljevanja.
4. Če Komisija meni, da osnutek večletnega programa ni skladen s strateškimi smernicami in/ali da ni v skladu z določbami te odločbe, ki določajo sisteme upravljanja in nadzora, ali da ni v skladu z zakonodajo Skupnosti, zadevno državo članico pozove, da predloži vse potrebne dodatne podatke in po potrebi ustrezno revidira osnutek večletnega programa.
5. Komisija v skladu s postopkom iz člena 56(2) večletni program odobri v treh mesecih po uradni predložitvi.
Člen 22
Revizija večletnih programov
1. Na pobudo zadevne države članice ali Komisije se večletni program ponovno pregleda in po potrebi revidira za preostanek programskega obdobja z namenom boljšega ali drugačnega upoštevanja prednostnih nalog Skupnosti. Večletni programi se lahko ponovno pregledajo po vrednotenju in/ali zaradi težav pri izvajanju.
2. Komisija sprejme odločitev o odobritvi revizije večletnega programa čim prej po uradni predložitvi zahteve s strani zadevne države članice. Revizija večletnega programa se opravi v skladu s postopkom iz člena 56(2).
Člen 23
Letni programi
1. Večletni program, ki ga je odobrila Komisija, se izvaja z letnim programom.
2. Komisija državam članicam do 1. julija vsako leto sporoči oceno dodeljenih zneskov za naslednje leto, ki se izračuna v skladu s členom 14 glede na skupna odobrena proračunska sredstva v okviru letnega proračunskega postopka.
3. Države članice do 1. novembra vsako leto predložijo Komisiji osnutek letnega programa za naslednje leto, ki se izdela v skladu z večletnim programom in zajema naslednje elemente:
(a) splošna pravila za izbiro projektov, ki se financirajo v okviru letnega programa;
(b) opis ukrepov, ki se podprejo na podlagi letnega programa;
(c) predlagano finančno razdelitev prispevka Sklada med različne ukrepe programa in navedbo zahtevanega zneska, ki je potreben za kritje tehnične pomoči iz člena 18 z namenom izvajanja letnega programa.
4. Pri preučevanju osnutka letnega programa države članice Komisija upošteva končni znesek odobrenih proračunskih sredstev, dodeljenih Skladu v okviru proračunskega postopka.
Komisija v roku enega meseca po uradni predložitvi osnutka letnega programa zadevno državo članico obvesti, ali ga lahko odobri. Če osnutek večletnega programa ni skladen z večletnim programom, Komisija to državo članico pozove, naj predloži vse potrebne podatke in po potrebi ustrezno revidira osnutek letnega programa.
Komisija do 1. marca zadevnega leta sprejme odločbo o financiranju, s katero odobri letni program. Odločba navaja znesek, dodeljen zadevni državi članici, in obdobje, v katerem so izdatki upravičeni.
5. Država članica lahko v odziv ustrezno utemeljenih nujnih primerov, ki ob odobritvi letnega programa niso bili predvideni in zahtevajo nujno ukrepanje, revidira do 10 % finančne razdelitve prispevka Sklada, namenjene različnim ukrepom iz letnega programa, ali dodeli do 10 % razdelitve drugim ukrepom v skladu s to odločbo. Zadevna država članica obvesti Komisijo o revidiranem letnem programu.
Člen 24
Vmesni pregled večletnega programa
1. Komisija pregleda strateške smernice in po potrebi do 31. marca 2010 sprejme revidirane strateške smernice za obdobje 2011–2013.
2. Če se takšne revidirane strateške smernice sprejmejo, vsaka država članica ponovno preuči svoj večletni program in ga po potrebi revidira.
3. Pravila iz člena 21 o pripravi in odobritvi nacionalnih večletnih programov se smiselno uporabljajo za pripravo in odobritev teh revidiranih večletnih programov.
4. Revidirane strateške smernice se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 56(3).
POGLAVJE V
SISTEMI UPRAVLJANJA IN NADZORA
Člen 25
Izvajanje
Komisija je odgovorna za izvajanje te odločbe in sprejema potrebna izvedbena pravila.
Člen 26
Splošna načela sistemov upravljanja in nadzora
Sistemi upravljanja in nadzora večletnih programov, ki jih vzpostavijo države članice, predvidijo:
(a) opredelitev nalog teles, ki izvajajo upravljanje in nadzor, in dodelitev nalog v vsakem telesu;
(b) spoštovanje načela ločevanja nalog med takšnimi telesi in znotraj njih;
(c) ustrezna sredstva za vsako telo za izvajanje nalog, ki so jim bile dodeljene v obdobju izvajanja ukrepov, ki jih sofinancira Sklad;
(d) postopke za zagotavljanje pravilnosti in zakonitosti izdatkov, prijavljenih v okviru letnih programov;
(e) zanesljive sisteme računovodstva, spremljanja in finančnega poročanja v računalniški obliki;
(f) sistem poročanja in spremljanja, v primeru, da pristojno telo izvajanje nalog zaupa drugemu telesu;
(g) postopkovne priročnike v zvezi z nalogami, ki se izvajajo;
(h) ureditev za revizijo delovanja sistema;
(i) sisteme in postopke za zagotavljanje ustrezne revizijske sledi;
(j) postopke poročanja in spremljanja nepravilnosti ter vračanja neupravičeno izplačanih zneskov.
Člen 27
Imenovanje organov
1. Za izvajanje svojega večletnega programa in letnih programov država članica imenuje:
(a) odgovorni organ: telo v sestavi države članice, javni organ ali telo, ki ga imenuje država članica, oziroma telo, urejeno z zasebnim pravom države članice, ki opravlja poslanstvo javne službe; odgovoren je za upravljanje večletnega programa in letnih programov, ki jih podpira Sklad, in skrbi za celotno komunikacijo s Komisijo;
(b) organ za potrjevanje: javni organ ali telo ali posameznik, ki deluje v vlogi takšnega telesa ali organa, ki ga imenuje država članica, da potrjuje izjave o izdatkih, preden so poslane Komisiji;
(c) revizijski organ: javni organ ali telo, pod pogojem, da je funkcionalno neodvisen od odgovornega organa in organa za potrjevanje, ki ga imenuje država članica in ki je pristojen za preverjanje učinkovitega delovanja sistema upravljanja in nadzora;
(d) po potrebi pooblaščeni organ.
2. Država članica določi pravila, ki urejajo njene odnose z organi iz odstavka 1 in odnose teh organov s Komisijo.
3. Ob upoštevanju člena 26(b) smejo biti nekateri ali vsi organi iz odstavka 1 tega člena znotraj istega telesa.
4. Pravila za izvajanje členov 28 do 32 sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 56(2).
Člen 28
Odgovorni organ
1. Odgovorni organ izpolnjuje naslednje minimalne pogoje:
(a) je pravna oseba, razen če je telo v sestavi države članice;
(b) ima potrebno infrastrukturo za enostavno komunikacijo z veliko različnimi uporabniki in z odgovornimi organi v drugih državah članicah ter s Komisijo;
(c) dela v upravnem okviru, ki mu omogoča pravilno izvajanje nalog in izogibanje kakršnemu koli navzkrižju interesov;
(d) je sposoben uporabljati pravila Skupnosti za upravljanje sredstev;
(e) ima finančne zmogljivosti in sposobnosti za upravljanje, sorazmerne z obsegom sredstev Skupnosti, ki jih bo moral upravljati;
(f) ima na razpolago osebje z ustreznimi poklicnimi kvalifikacijami za administrativno delo v mednarodnem okolju.
2. Država članica zagotovi odgovornemu organu primerno financiranje, da lahko v obdobju 2007–2013 pravilno in neprekinjeno izvaja svoje naloge.
3. Komisija lahko državam članicam pomaga pri usposabljanju osebja, predvsem kar zadeva pravilno uporabo poglavij V do IX.
Člen 29
Naloge odgovornega organa
1. Odgovorni organ je pristojen za upravljanje in izvajanje večletnega programa v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.
Njegove naloge so zlasti:
(a) posvetovanje s partnerji v skladu s členom 12;
(b) predložitev predlogov Komisiji za večletne in letne programe, opredeljene v členih 21 in 23;
(c) po potrebi organizacija in oglaševanje javnih razpisov in pozivov k oddaji predlogov;
(d) organizacija postopkov izbire projektov za sofinanciranje v okviru Sklada v skladu z merili iz člena 16(5);
(e) prejemanje plačil, ki jih izvrši Komisija, in plačevanje končnim upravičencem;
(f) zagotavljanje skladnosti in dopolnjevanja med sofinanciranjem v okviru Sklada ter sofinanciranjem s strani drugih ustreznih finančnih instrumentov države članice in Skupnosti;
(g) spremljanje dobave sofinanciranih proizvodov in storitev ter spremljanje, da so izdatki, ki so jih navedli izvajalci, dejansko nastali in da so v skladu s pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili;
(h) zagotavljanje sistema za zapis in shranjevanje računovodskih podatkov za vsak ukrep v okviru letnih programov v računalniški obliki ter zbiranje podatkov o izvajanju, ki so potrebni za finančno poslovodenje, spremljanje, nadzor in vrednotenje;
(i) zagotavljanje, da končni upravičenci in druga telesa, ki so udeležena v izvajanju ukrepov, sofinanciranih v okviru Sklada, vodijo ločeno računovodstvo ali ustrezno računovodsko kodo za vse poslovne dogodke v zvezi z ukrepom, ne glede na nacionalna računovodska pravila;
(j) zagotavljanje, da se vrednotenja Sklada iz člena 51 izvedejo v rokih iz člena 52(2) in da dosegajo standarde kakovosti, dogovorjene med Komisijo in državo članico;
(k) vzpostavitev postopkov za zagotovitev, da se vsi dokumenti glede izdatkov in revizij, ki so potrebni za zagotovitev ustrezne revizijske sledi, hranijo v skladu z zahtevami iz člena 45;
(l) zagotavljanje, da revizijski organ za namene izvajanja revizij, opredeljenih v členu 32(1), prejme vse potrebne podatke o uporabljenih postopkih upravljanja ter projektih, ki jih sofinancira Sklad;
(m) zagotavljanje, da organ za potrjevanje prejme vse potrebne podatke o postopkih in preverjanjih, ki se izvajajo v zvezi z izdatki, za namene izdaje potrdil;
(n) oblikovanje poročil o napredku in končnih poročil, ki se posredujejo Komisiji, in zadevajo izvajanje letnih programov, izjave o izdatkih, ki jih potrdi organ za potrjevanje, zahtevke za plačila ali, kjer je primerno, izjave o povračilu;
(o) izvedba dejavnosti obveščanja in svetovanja ter širjenje rezultatov glede ukrepov, ki jih podpira Sklad;
(p) sodelovanje s Komisijo in odgovornimi organi v drugih državah članicah;
(q) preverjanje izvajanja smernic iz člena 35(6) s strani končnih upravičencev.
2. Dejavnosti upravljanja odgovornega organa za projekte, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financirajo v okviru ureditev tehnične pomoči iz člena 18.
Člen 30
Prenos nalog s strani odgovornega organa
1. Če so vse ali nekatere naloge odgovornega organa prenesene na pooblaščeni organ, odgovorni organ opredeli obseg prenesenih nalog in določi podrobne postopke za izvajanje prenesenih nalog, ki so v skladu s pogoji iz člena 28.
2. Ti postopki vključujejo redno poročanje odgovornemu organu glede uspešnega izvajanja prenesenih nalog in opis uporabljenih sredstev.
Člen 31
Organ za potrjevanje
1. Organ za potrjevanje:
(a) potrdi, da:
(i) je izjava o izdatkih točna, izhaja iz zanesljivega računovodskega sistema in temelji na preverljivih spremnih dokumentih;
(ii) so prijavljeni izdatki v skladu z veljavnimi pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili ter so nastali zaradi ukrepov, ki so bili izbrani v skladu z merili, ki veljajo za program, ter v skladu s pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili;
(b) za namen izdajanja potrdil zagotovi, da je od odgovornega organa prejel dovolj podatkov o izvedenih postopkih in preverjanjih v zvezi z izdatki, ki jih vsebujejo izjave o izdatkih;
(c) za namen izdajanja potrdil upošteva rezultate vseh revizij, ki jih je izvedel revizijski organ oziroma so bile izvedene v okviru njegove pristojnosti;
(d) hrani računovodske evidence izdatkov, predložene Komisiji, v računalniški obliki;
(e) po potrebi skupaj z obrestmi preveri povračilo vseh izplačanih zneskov Skupnosti, za katere je bilo ugotovljeno, da so bili neupravičeno izplačani kot posledica ugotovljenih nepravilnosti;
(f) ohranja evidence o izterljivih zneskih in o vračanju zneskov v splošni proračun Evropske unije, če je mogoče z odbitkom od naslednje izjave o izdatkih.
2. Dejavnosti organa za potrjevanje, ki se nanašajo na projekte, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financirajo v okviru ureditev tehnične pomoči iz člena 18, če se spoštujejo posebne pravice tega organa, navedene v členu 27.
Člen 32
Revizijski organ
1. Revizijski organ:
(a) zagotavlja, da se revizije izvajajo tako, da se preveri učinkovito delovanje sistema upravljanja in nadzora;
(b) zagotavlja, da se revizije ukrepov izvajajo na podlagi ustreznega vzorca, da se preveri prijavljen izdatek; vzorec predstavlja najmanj 10 % skupnih upravičenih izdatkov za vsak letni program;
(c) Komisiji v šestih mesecih od potrditve večletnega programa posreduje revizijsko strategijo, ki zajema telesa, ki bodo izvajala revizijo iz točk (a) in (b), ki zagotavlja, da se revidirajo glavni upravičenci sofinanciranja iz Sklada in se revizije enakomerno porazdelijo čez celotno programsko obdobje.
2. Če je imenovani revizijski organ v skladu s to odločbo tudi imenovani revizijski organ v skladu z odločbami št. 573/2007/ES, št. 575/2007/ES in 2007/…/ES, ali če se uporabljajo skupni sistemi za dva ali več od teh skladov, se lahko v skladu z odstavkom 1(c) predloži enotna združena revizijska strategija.
3. Revizijski organ za vsak letni program pripravi osnutek poročila, ki zajema:
(a) letno revizijsko poročilo, ki vsebuje ugotovitve revizij, izvedenih v skladu z revizijsko strategijo glede na letni program, in ki poroča o ugotovljenih pomanjkljivostih v sistemih upravljanja in nadzora programa;
(b) mnenje na podlagi nadzora in revizij, izvedenih v pristojnosti revizijskega organa, da se ugotovi, ali delovanje sistema upravljanja in nadzora ustrezno zagotavlja, da so izjave o izdatkih, predložene Komisiji, pravilne, in da so poslovni dogodki, povezani z njimi, zakoniti in pravilni;
(c) izjavo, ki ocenjuje veljavnost zahtevka za plačilo ali izjave o povračilu končne razlike ter zakonitost in pravilnost zadevnih izdatkov.
4. Revizijski organ zagotovi, da revizija upošteva mednarodne revizijske standarde.
5. Revizija v zvezi s projekti, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financira v okviru ureditev tehnične pomoči iz člena 18, če se spoštujejo posebne pravice revizijskega organa iz člena 27.
POGLAVJE VI
ODGOVORNOSTI IN NADZOR
Člen 33
Odgovornosti držav članic
1. Države članice so odgovorne za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja večletnih in letnih programov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih poslovnih dogodkov.
2. Države članice zagotavljajo, da odgovorni organi in vsi pooblaščeni organi, organi za potrjevanje, revizijski organi in vsa druga zadevna telesa dobijo ustrezne smernice o vzpostavitvi sistemov upravljanja in nadzora iz členov 26 do 32, da se zagotovi učinkovita in pravilna uporaba sredstev Skupnosti.
3. Države članice preprečijo, zaznajo in odpravijo nepravilnosti. O nepravilnostih obveščajo Komisijo, prav tako pa jo obveščajo o napredku pri upravnih in sodnih postopkih.
Če zneskov, ki so bili končnim upravičencem izplačani neupravičeno, ni mogoče izterjati, je zadevna država članica odgovorna za povračilo izgubljenega zneska v splošni proračun Evropske unije, če se ugotovi, da je do izgube prišlo zaradi njene napake ali malomarnosti.
4. Za finančni nadzor ukrepov so v prvi vrsti odgovorne države članice, ki zagotovijo, da se sistemi upravljanja in nadzora ter revizije izvajajo na takšen način, da se zagotovi pravilna in učinkovita uporaba sredstev Skupnosti. Države članice predložijo Komisiji opis teh sistemov.
5. Podrobna pravila za izvajanje odstavkov 1 do 4 se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 56(2).
Člen 34
Sistemi upravljanja in nadzora
1. Pred odobritvijo večletnega programa s strani Komisije države članice v skladu s postopkom iz člena 56(2) zagotovijo, da so sistemi upravljanja in nadzora vzpostavljeni v skladu s členi 26 do 32. Odgovorne so za učinkovito delovanje sistemov v celotnem programskem obdobju.
2. Države članice skupaj s svojim osnutkom večletnega programa Komisiji predložijo opis organizacije in postopkov odgovornih organov, pooblaščenih organov in organov za potrjevanje ter sistemov za notranjo revizijo v navedenih organih in telesih revizijskega organa in katerega koli organa, ki izvaja revizije.
3. Komisija pregleda uporabo te določbe v okviru priprave poročila za obdobje 2007–2010 iz člena 52(3).
Člen 35
Odgovornosti Komisije
1. Komisija se v skladu s postopkom iz člena 34 prepriča, da so države članice vzpostavile sisteme upravljanja in nadzora, ki so skladni s členi 26 do 32, ter se na podlagi letnih revizijskih poročil in lastnih revizij prepriča, da sistemi v programskem obdobju učinkovito delujejo.
2. Brez poseganja v revizije, ki so jih opravile države članice, lahko uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije opravljajo preglede na kraju samem, da preverijo učinkovitost delovanja sistemov upravljanja in nadzora, kar lahko vključuje revizije ukrepov, vključenih v večletne programe, z vnaprejšnjim obvestilom vsaj tri delovne dni pred opravo revizijo. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri takšnih revizijah.
3. Komisija od države članice lahko zahteva, da izvede preglede na kraju samem, da se preveri pravilno delovanje sistemov ali pravilnost enega ali več poslovnih dogodkov. Uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.
4. Komisija v sodelovanju z državami članicami za ukrepe, ki jih podpira Sklad, zagotovi ustrezne podatke, obveščanje javnosti in nadaljnje ukrepe.
5. Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi, da so ukrepi skladni in se dopolnjujejo z ostalimi ustreznimi politikami, instrumenti in pobudami Skupnosti.
6. Komisija določi smernice za zagotovitev prepoznavnosti financiranja, zagotovljenega na podlagi te odločbe.
Člen 36
Sodelovanje z revizijskimi organi držav članic
1. Komisija sodeluje z revizijskimi organi zaradi uskladitve revizijskih načrtov in metod ter zagotovi takojšno izmenjavo izsledkov revizij sistemov upravljanja in nadzora, da se v kar največji meri izkoristijo nadzorna sredstva in da se izogne neupravičenemu podvajanju dela.
Komisija najpozneje v treh mesecih od njenega prejema sporoči svoje pripombe glede revizijske strategije, predložene v skladu s členom 32.
2. Komisija pri določanju lastne revizijske strategije opredeli, katere letne programe na podlagi svojega obstoječega poznavanja sistemov upravljanja in nadzora ocenjuje kot zadovoljive.
Za navedene programe lahko Komisija sklene, da se je možno zanašati predvsem na revizijske dokaze, ki so jih priskrbele države članice, in da bo preglede na kraju samem izvajala samo, če obstajajo dokazi, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na pomanjkljivosti sistemov.
POGLAVJE VII
FINANČNO POSLOVODENJE
Člen 37
Upravičenost – izjave o izdatkih
1. Vse izjave o izdatkih vključujejo znesek izdatkov, ki nastanejo končnim upravičencem pri izvajanju ukrepov, in ustrezni prispevek iz javnih ali zasebnih sredstev.
2. Izdatki ustrezajo plačilom, ki so jih izvršili končni upravičenci. Plačila se dokazujejo s prejetimi računi ali računovodskimi listinami enakovredne dokazne vrednosti.
3. Izdatki se lahko štejejo za upravičene do podpore Sklada samo, če se dejansko ne izplačajo pred 1. januarjem tistega leta, ki je navedeno v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program iz tretjega pododstavka člena 23(4). Ni treba, da so sofinancirani ukrepi zaključeni pred dnem začetka upravičenosti.
Z odstopanjem je obdobje, za katerega so izdatki upravičeni, za izvedbo ukrepov, ki so bili podprti v okviru letnih programov za leto 2007, tri leta od izdatka.
4. Pravila, ki urejajo upravičenost izdatkov v okviru izvedenih ukrepov, ki se izvajajo s sofinanciranjem Sklada v državah članicah v skladu s členom 4, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 56(2).
Člen 38
Celovitost plačil končnim upravičencem
Države članice se prepričajo, da odgovorni organ zagotovi, da končni upravičenci kar se da hitro prejmejo celoten znesek prispevka iz javnih sredstev. Nobena sredstva ne smejo biti odšteta ali zadržana, prav tako ne sme biti obračunana nobena dodatna posebna dajatev ali druga dajatev z enakim učinkom, ki bi znižala zneske za končne upravičence, pod pogojem, da končni upravičenci izpolnjujejo vse zahteve v zvezi z upravičenostjo ukrepov in izdatkov.
Člen 39
Uporaba eura
1. Zneski, določeni v osnutku večletnih in letnih programov držav članic iz členov 21 in 23, potrjene izjave o izdatkih, zahtevki za plačila iz člena 29(1)(n), izdatki, navedeni v poročilu o napredku o izvajanju letnega programa iz člena 41(4), in končno poročilo o izvajanju letnega programa iz člena 53 so izraženi v eurih.
2. V eurih so izražene in izvršene odločbe Komisije o financiranju iz tretjega pododstavka člena 23(4), s katerimi se odobrijo letni programi držav članic, obveznosti Komisije in plačila Komisije.
3. Države članice, ki na dan zahtevka za plačilo niso sprejele eura kot svoje valute, zneske izdatkov, ki so nastali v nacionalni valuti, preračunajo v eure. Ta znesek se v eure preračuna z uporabo mesečnega računovodskega menjalnega tečaja Komisije v mesecu, v katerem so bili izdatki zabeleženi v računovodskih izkazih odgovornega organa zadevnega programa. Ta menjalni tečaj Komisija vsak mesec objavi v elektronski obliki.
4. Ko euro postane valuta države članice, se postopek preračunavanja iz odstavka 3 še naprej uporablja za vse izdatke, ki jih je organ za potrjevanje zabeležil v računovodske izkaze pred dnem, ko v veljavo stopi nepreklicno določeno menjalno razmerje med nacionalno valuto in eurom.
Člen 40
Obveznosti
Proračunske obveznosti Skupnosti se izvršijo letno na podlagi odločbe Komisije o financiranju, s katero odobri letni program iz tretjega pododstavka člena 23(4).
Člen 41
Plačila – predfinanciranje
1. Plačila prispevkov s strani Komisije iz Sklada se izvršijo v skladu s proračunskimi obveznostmi.
2. Plačila se izvajajo v obliki predfinanciranja in plačila razlike. Izplačujejo se odgovornemu organu, ki ga določi država članica.
3. Prvo plačilo iz naslova predfinanciranja, ki predstavlja 50 % zneska, dodeljenega v odločbi Komisije o financiranju, s katero odobri letni program, se izplača državi članici v 60 dneh po sprejetju navedene odločbe.
4. Drugo plačilo iz naslova predfinanciranja se izplača najpozneje v treh mesecih potem, ko je Komisija v dveh mesecih po uradni predložitvi zahtevka za plačilo s strani države članice odobrila poročilo o napredku pri izvajanju letnega programa in potrjeno izjavo o izdatkih, pripravljeno v skladu s členoma 31(1)(a) in 37, ki zadevata vsaj 60 % prvega plačila.
Znesek drugega plačila iz naslova predfinanciranja s strani Komisije ne presega 50 % celotnega zneska, ki ga zajema odločba o financiranju, s katero se odobri letni program, in na vsak način, v primeru, ko država članica na nacionalni ravni dodeli znesek, manjši od tistega, ki je bil naveden v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program, razliko zneska sredstev Skupnosti, ki ga je država članica dejansko namenila za izbrane projekte v okviru letnega programa, minus prvo plačilo iz naslova predfinanciranja.
5. Vse obresti, ki izhajajo iz predfinanciranja, se knjižijo na zadevni letni program kot vir države članice v obliki nacionalnega javnega prispevka in se Komisiji prijavijo, ko se v povezavi s končnim poročilom o izvajanju zadevnega letnega programa pripravi izjava o izdatkih.
6. Zneski, izplačani v okviru predfinanciranja, se obračunajo v računovodski evidenci ob zaključku letnega programa.
Člen 42
Plačilo razlike
1. Komisija plača razliko pod pogojem, da je prejela spodaj navedene dokumente najpozneje v devetih mesecih od končnega datuma za upravičenost izdatkov, opredeljenega v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program:
(a) potrjeno izjavo o izdatkih, sestavljeno v skladu s členoma 31(1)(a) in 37, ter zahtevek za plačilo razlike ali izjavo o povračilu;
(b) končno poročilo o izvajanju letnega programa, kakor je določeno v členu 53;
(c) letno revizijsko poročilo, mnenje in izjavo, ki so predvideni v členu 32(3).
Plačilo razlike je odvisno od odobritve končnega poročila o izvajanju letnega programa in izjave o oceni veljavnosti zahtevka za plačilo razlike.
2. Če odgovorni organ ne uspe zagotoviti dokumentov v sprejemljivi obliki in v roku iz odstavka 1, Komisija sprosti vse dele prevzetih obveznosti iz ustreznega letnega programa, ki niso bili uporabljeni za plačilo predfinanciranja.
3. Avtomatični postopek preklica, opredeljen v odstavku 2, se začasno ustavi za tiste zneske zadevnih projektov, v zvezi s katerimi v trenutku predložitve dokumentov, opredeljenih v odstavku 1, na ravni države članice potekajo sodni postopki ali upravne pritožbe z odložilnim učinkom. Država članica v predloženem končnem poročilu poda podrobne podatke o takšnih projektih in pošilja poročila o napredku v zvezi s temi projekti vsakih šest mesecev. V treh mesecih po zaključku sodnih postopkov ali postopkov upravnih pritožb država članica predloži zahtevane dokumente iz odstavka 1 za zadevne projekte.
4. Obdobje devetih mesecev iz odstavka 1 preneha teči, če Komisija sprejme odločbo o začasni ustavitvi plačil sofinanciranja za ustrezni letni program v skladu s členom 44. Obdobje začne teči znova od dne, ko je država članica uradno obveščena o odločbi Komisije iz člena 44(3).
5. Brez poseganja v člen 43 Komisija v šestih mesecih od prejema dokumentov iz odstavka 1 tega člena obvesti državo članico o znesku izdatkov, ki se s strani Komisije prizna kot upravičen v breme Sklada, in o vseh finančnih popravkih, ki izhajajo iz razlike med prijavljenimi in priznanimi izdatki. Država članica ima za predložitev pripomb na voljo tri mesece.
6. V treh mesecih od prejema pripomb države članice se Komisija odloči o znesku izdatkov, ki se priznajo kot upravičeni v breme Sklada, in izterja razliko, ki izhaja iz razlike med končnimi priznanimi izdatki in vsotami, ki so že bile izplačane tej državi članici.
7. Glede na razpoložljiva sredstva Komisija plača razliko v največ 60 dneh od datuma, na katerega sprejme dokumente iz odstavka 1. Razlika proračunskih obveznosti se sprosti v šestih mesecih po plačilu.
Člen 43
Zadržanje plačil
1. Plačilo odredbodajalec na podlagi prenosa v smislu Finančne uredbe zadrži za največ šest mesecev, če:
(a) v poročilu nacionalnega revizijskega organa ali revizijskega organa Skupnosti obstajajo dokazi o znatnih pomanjkljivostih pri delovanju sistemov upravljanja in nadzora;
(b) mora ta odredbodajalec izvesti dodatna preverjanja, po tem ko se je seznanil s podatki, ki so ga opozorili, da so izdatki v potrjeni izjavi o izdatkih povezani z resno nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena.
2. Državo članico in pristojni organ se takoj obvesti o razlogih za zadržanje plačila. Plačilo se zadrži, dokler država članica ne sprejme potrebnih ukrepov.
Člen 44
Začasna ustavitev plačil
1. Celotno predfinanciranje in plačila razlike ali samo del le-teh lahko Komisija začasno ustavi, kadar:
(a) obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora programa, ki vpliva na zanesljivost postopka izdajanja potrdil za plačila, za katerega še niso bili sprejeti korektivni ukrepi; ali
(b) je izdatek iz potrjene izjave o izdatkih povezan z resno nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena; ali
(c) država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti iz členov 33 in 34.
2. Komisija se lahko odloči za začasno ustavitev predfinanciranja in plačil razlike, potem ko je državi članici ponudila možnost predložitve pripomb v roku treh mesecev.
3. Komisija prekliče začasno ustavitev predfinanciranja in plačil razlike, ko presodi, da je država članica sprejela ustrezne ukrepe, ki dovoljujejo preklic ustavitve plačil.
4. Če država članica ne sprejme potrebnih ukrepov, se lahko Komisija v skladu s členom 48 odloči za razveljavitev celotnega ali dela neto zneska ali za razveljavitev prispevka Skupnosti k letnemu programu.
Člen 45
Hramba dokumentov
Brez poseganja v pravila, ki urejajo državno pomoč po členu 87 Pogodbe, odgovorni organ zagotovi, da so vsa dokazila glede izdatkov in revizij zadevnih programov dostopna Komisiji in Računskemu sodišču, in sicer v obdobju petih let po zaključku programov v skladu s členom 42(1).
To obdobje se prekine bodisi v primeru sodnega postopka bodisi na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije.
Dokumenti se hranijo bodisi v obliki izvirnikov bodisi v obliki overjene različice, in sicer na splošno sprejetih nosilcih podatkov.
POGLAVJE VIII
FINANČNI POPRAVKI
Člen 46
Finančni popravki s strani držav članic
1. Države članice so tiste, ki so v prvi vrsti odgovorne za preiskovanje nepravilnosti na podlagi dokazov o večji spremembi, ki vpliva na naravo ali okoliščine izvajanja ali nadzora programov in povzroči izvajanje potrebnih finančnih popravkov.
2. Države članice izvedejo potrebne finančne popravke v povezavi s posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, ki so odkrite v delovanju ukrepov ali letnih programov.
Popravki države članice obsegajo preklic in, če je to ustrezno, vrnitev dela ali celote prispevka Skupnosti. Če se znesek ne povrne v roku, ki ga določi zadevna država članica, se zamudne obresti obračunajo po stopnji, ki jo določa člen 49(2). Države članice upoštevajo naravo in resnost nepravilnosti ter finančno izgubo Sklada.
3. V primeru sistemskih nepravilnosti zadevna država članica razširi svoje preiskave na vse ukrepe, ki bi lahko bili prizadeti.
4. Države članice v končno poročilo o izvajanju letnega programa iz člena 53 vključijo seznam postopkov preklica, ki so jih sprožile za zadevni letni program.
Člen 47
Revizija računovodske evidence in finančni popravki s strani Komisije
1. Brez poseganja v pristojnost Računskega sodišča ali v preglede, ki jih opravijo države članice skladno z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi, lahko uradniki ali pooblaščeni predstavniki Komisije opravijo preglede na kraju samem, vključno s pregledi vzorcev glede ukrepov, financiranih iz Sklada, ter sistemov upravljanja in nadzora, ki jih najavijo najmanj tri delovne dni pred pregledom. Komisija obvesti zadevno državo članico z namenom, da dobi vso potrebno pomoč. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.
Komisija lahko od zadevne države članice zahteva, da opravi pregled na kraju samem, da bi preverila pravilnost enega ali več poslovnih dogodkov. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki Komisije lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.
2. Če po zaključku potrebnih preverjanj Komisija ugotovi, da država članica ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi iz člena 33, v skladu s členom 44 začasno ustavi predfinanciranje ali plačilo razlike.
Člen 48
Merila za popravke
1. Komisija lahko izvede finančne popravke, in sicer tako, da prekliče celoten prispevek ali del prispevka Skupnosti letnemu programu, če po ustrezni preučitvi ugotovi, da:
(a) obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora programa, kar ogroža prispevek Skupnosti, ki je programu že bil izplačan;
(b) je izdatek v potrjeni izjavi o izdatkih nepravilen in ga država članica ni popravila pred začetkom postopka finančnih popravkov iz tega odstavka;
(c) država članica ni izpolnjevala svojih obveznosti iz člena 33 pred začetkom postopka popravkov iz tega odstavka.
Komisija sprejme odločitev ob upoštevanju vseh pripomb države članice.
2. Komisija svoje finančne popravke utemelji na posameznih primerih ugotovljene nepravilnosti, pri čemer upošteva sistemsko naravo nepravilnosti, da ugotovi, ali je treba uporabiti pavšalen ali ekstrapolacijski popravek. Če je nepravilnost povezana z izjavo o izdatkih, za katero je revizijski organ izdal zadostno zagotovilo v skladu s členom 32(3)(b), se domneva, da gre za sistemsko napako, kar vodi v uporabo pavšalnega ali ekstrapolacijskega popravka, razen če država članica v treh mesecih predloži dokaze, ki zavrnejo to domnevo.
3. Komisija pri odločanju o višini popravka upošteva resnost nepravilnosti ter obseg in finančne posledice ugotovljenih pomanjkljivosti v zadevnem letnem programu.
4. Če Komisija svoje stališče utemeljuje na podlagi dejstev, ki so jih ugotovili drugi revizorji zunaj njenih služb, izpelje lastne zaključke glede finančnih posledic po pregledu ukrepov, ki jih je sprejela zadevna država članica v skladu s členom 34, poročil o ugotovljenih nepravilnostih in vseh odgovorov države članice.
Člen 49
Vračilo
1. Vsako vračilo, ki ga je treba izplačati v splošni proračun Evropske unije, se opravi pred rokom, navedenim v nalogu za izterjavo, pripravljenem v skladu s členom 72 Finančne uredbe. Ta rok poteče zadnji dan drugega meseca po izdaji naloga.
2. Iz vsake zamude pri vračilu izhajajo zamudne obresti, ki se obračunavajo od datuma zapadlosti plačila do datuma dejanskega plačila. Obrestna mera je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka pri svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, veljavna na prvi koledarski dan meseca datuma zapadlosti ter povečana za tri in pol odstotne točke.
Člen 50
Obveznosti držav članic
Finančni popravki Komisije ne vplivajo na obveznosti države članice, da v skladu s členom 46 nadaljujejo z izterjavami.
POGLAVJE IX
SPREMLJANJE, VREDNOTENJE IN POROČILA
Člen 51
Spremljanje in vrednotenje
1. Komisija v sodelovanju z državami članicami izvaja redno spremljanje Sklada.
2. Komisija v partnerstvu z državami članicami v okviru priprave poročil iz člena 52(3) Sklad ovrednoti, s čimer oceni ustreznost, učinkovitost in vpliv ukrepov glede na cilje iz člena 3.
3. Komisija upošteva tudi dopolnjevanje med ukrepi, ki se izvajajo v okviru Sklada in tistimi, ki potekajo v okviru drugih ustreznih politik, instrumentov in pobud Skupnosti.
4. V okviru poročila za obdobje 2007–2010 iz člena 52(3)(c) Komisija oceni vpliv Sklada na razvoj politike in zakonodaje o nadzoru nad zunanjimi mejami, oceni sinergije med Skladom in nalogami agencije ter ustreznost meril za razdelitev sredstev državam članicam glede na cilje, ki jih skuša Evropska unija doseči na tem področju.
Člen 52
Obveznosti poročanja
1. V vsaki državi članici odgovorni organ sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev spremljanja in vrednotenja projekta.
V ta namen vključujejo sporazumi in pogodbe, ki jih sklepa z organizacijami, odgovornimi za izvajanje ukrepov, klavzule, ki določajo obveznost, da se predložijo redna in podrobna poročila o napredku pri izvajanju in izpolnitvi določenih ciljev, ki služijo kot podlaga poročilom o napredku in končnim poročilom o izvajanju letnega programa.
2. Države članice predložijo Komisiji:
(a) poročilo o vrednotenju izvajanja ukrepov, ki jih je sofinanciral Sklad, do 30. junija 2010;
(b) poročilo o vrednotenju rezultatov in o vplivu ukrepov, ki jih je sofinanciral Sklad, do 30. junija 2012 za obdobje 2007–2010 in do 30. junija 2015 za obdobje 2011–2013.
3. Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij:
(a) poročilo za pregled členov 14 in 15, skupaj s predlogi sprememb, če so potrebne, in sicer do 30. junija 2010;
(b) vmesno poročilo o doseženih rezultatih in o kvalitativnih in kvantitativnih vidikih izvrševanja Sklada, skupaj s predlogom o prihodnjem razvoju Sklada, do 31. decembra 2010;
(c) poročilo o naknadnem vrednotenju, do 31. decembra 2012 za obdobje 2007–2010 in do 31. decembra 2015 za obdobje 2011–2013.
Člen 53
Končno poročilo o izvajanju letnega programa
1. Končno poročilo o izvajanju letnega programa vsebuje naslednje podatke, da se omogoči jasna slika izvajanja programa:
(a) finančno in operativno izvajanje letnega programa;
(b) napredek pri izvajanju večletnega programa in njegovih prednostnih nalog glede na njegove posebne in preverljive cilje, s količinsko opredelitvijo kazalcev, kjer in kadar je to mogoče;
(c) ukrepi, ki jih je sprejel odgovorni organ za zagotovitev kakovosti in učinkovitosti izvajanja, zlasti:
(i) ukrepe spremljanja in vrednotenja, vključno z ureditvijo zbiranja podatkov;
(ii) povzetek vseh večjih težav, ki se pojavijo pri izvajanju operativnega programa in vseh sprejetih ukrepov;
(iii) uporabo tehnične pomoči;
(d) ukrepe, sprejeti za zagotavljanje podatkov in za objavo letnih in večletnih programov.
2. Poročilo se šteje za sprejemljivo, če vsebuje vse podatke iz odstavka 1. Komisija v dveh mesecih po prejemu vseh podatkov iz odstavka 1 sprejme odločitev o vsebini poročila, ki ga predloži odgovorni organ. O tem se obvesti države članice. Če se Komisija v tem roku ne odzove, se šteje, da je poročilo sprejeto.
3. Komisija pošlje Agenciji odobrena končna poročila o izvajanju letnega programa.
POGLAVJE X
PREHODNE DOLOČBE
Člen 54
Priprave večletnega programa
1. Z odstopanjem od člena 20 države članice:
(a) čimprej po 7. juniju 2007, najpozneje pa do 22. junija 2007, imenujejo nacionalni odgovorni organ iz člena 27(1)(a) in, kjer je to ustrezno, tudi pooblaščeni organ;
(b) do 30. septembra 2007 predložijo opis sistemov upravljanja in nadzora iz člena 34(2).
2. Do 1. julija 2007 Komisija državam članicam predloži:
(a) oceno zneskov, ki se jim dodelijo za finančno leto 2007;
(b) ocene zneskov, ki naj bi se jim dodelili za finančna leta 2008–2013, izdelane na podlagi ekstrapolacije izračuna ocene za finančno leto 2007, ob upoštevanju predlaganih letnih dodeljenih sredstev za leta med 2007–2013, kot so določena v finančnem okviru.
Člen 55
Priprave letnih programov za 2007 in 2008
1. Z odstopanjem od člena 23 se za izvajanje v finančnem letu 2007 in 2008 uporablja naslednji časovni razpored:
(a) Komisija do 1. julija 2007 državam članicam predloži oceno dodeljenih zneskov za finančno leto 2007;
(b) države članice do 1. decembra 2007 Komisiji predložijo osnutek letnega programa za leto 2007;
(c) države članice do 1. marca 2008 Komisiji predložijo osnutek letnega programa za leto 2008.
2. V zvezi z letnim programom za 2007 so izdatki, ki se dejansko izplačajo med 1. januarjem 2007 in dnevom sprejetja odločbe o financiranju, s katero se odobri letni program zadevne države članice, lahko upravičeni do podpore iz Sklada.
3. Komisija rezervira proračunska sredstva Skupnosti za leto 2007 na podlagi ocene zneska, ki bo dodeljen državam članicam in izračunan v skladu s členoma 14 in 15, da bi se tako leta 2008 omogočilo sprejetje odločb o financiranju, s katerimi se odobri letni program za leto 2007.
POGLAVJE XI
KONČNE DOLOČBE
Člen 56
Odbor
1. Komisiji pomaga skupni odbor za „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“, ki se ustanovi s to odločbo.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in (5)(b) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Roki iz člena 5a (3)(c), (4)(b) in (4)(e) Sklepa 1999/468/ES so šest tednov.
Člen 57
Pregled
Evropski parlament in Svet na podlagi predloga Komisije do 30. junija 2013 pregledata to odločbo.
Člen 58
Začetek veljavnosti in uporabe
Ta odločba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta odločba se uporablja od 7. junija 2007, z izjemo členov 14, 15, 20, 21, 23, 27, 33(2), 33(5), 34, 37(4) in 56, ki se uporabljajo od 1. januarja 2007.
Člen 59
Naslovniki
Ta odločba je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.
( 1 ) UL C 88, 11.4.2006, str. 15.
( 2 ) UL C 115, 16.5.2006, str. 47.
( 3 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 7. maja 2007.
( 4 ) UL L 349, 25.11.2004, str. 1.
( 5 ) UL L 105, 13.4.2006, str. 1.
( 6 ) UL L 236, 23.9.2003, str. 946.
( 7 ) Glej stran 1 tega Uradnega lista.
( 8 ) Glej stran 45 tega Uradnega lista.
( 9 ) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
( 10 ) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).
( 11 ) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
( 12 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
( 13 ) UL L 176, 10.7.1999, str. 31.
( 14 ) UL L 176, 10.7.1999, str. 53.
( 15 ) UL L 370, 17.12.2004, str. 78.
( 16 ) UL L 131, 1.6.2000, str. 43.
( 17 ) UL L 395, 31.12.2004, str. 70.
( 18 ) UL L 64, 7.3.2002, str. 20.
( 19 ) UL L 396, 31.12.2004, str. 45.
( 20 ) UL L 261, 6.8.2004, str. 4.
( 21 ) UL L 239, 22.9.2000, str. 19. Konvencija, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 381, 28.12.2006, str. 4).
( 22 ) UL L 99, 17.4.2003, str. 8.
( 23 ) UL L 99, 17.4.2003, str. 15.
( 24 ) UL L 81, 21.3.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 851/2005 (UL L 141, 4.6.2005, str. 3).
( 25 ) UL L 161, 30.4.2004, str. 128. Popravljena različica v UL L 206, 9.6.2004, str. 51. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1283/2005 (UL L 203, 4.8.2005, str. 8).
( 26 ) UL L 167, 27.6.2008, str. 1.
( 27 ) UL L 53, 23.2.2002, str. 1.
( 28 ) UL L 118, 12.5.2010, str. 1.