EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 01994R1164-20040501
Council Regulation (EC) No 1164/94 of 16 May 1994 establishing a Cohesion Fund
Consolidated text: Uredba Sveta (ES) št. 1164/94 z dne 16. maja 1994 o ustanovitvi Kohezijskega sklada
Uredba Sveta (ES) št. 1164/94 z dne 16. maja 1994 o ustanovitvi Kohezijskega sklada
No longer in force
1994R1164 — SL — 01.05.2004 — 002.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
UREDBA SVETA (ES) št. 1164/94 z dne 16. maja 1994 o ustanovitvi Kohezijskega sklada (UL L 130, 25.5.1994, p.1) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
L 161 |
57 |
26.6.1999 |
||
|
L 161 |
62 |
26.6.1999 |
||
spremenjena z:
|
L 236 |
33 |
23.9.2003 |
|
Opomba: Ta konsolidirana različica vsebuje sklicevanja na evropsko obračunsko enoto in/ali eku, kar se od 1. januarja 1999 praviloma razume kot sklicevanje na euro – Uredba Sveta (EGS) št. 3308/80 (UL L 345, 20.12.1980, str. 1) in Uredba Sveta (ES) št. 1103/97 (UL L 162, 19.6.1997, str. 1). |
UREDBA SVETA (ES) št. 1164/94
z dne 16. maja 1994
o ustanovitvi Kohezijskega sklada
SVET EVROPSKE UNIJE JE
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, zlasti drugega pododstavka člena 130d Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),
ob upoštevanju soglasja Evropskega parlamenta ( 2 ),
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 3 ),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij ( 4 ),
ker je po členu 2 Pogodbe naloga Skupnosti spodbujati ekonomsko in socialno kohezijo ter solidarnost med državami članicami kot cilj, ki je bistven za razvoj Skupnosti in njen uspeh; ker je krepitev take kohezije navedena v točki (j) člena 3 Pogodbe kot ena od dejavnosti Skupnosti za namene iz člena 2 Pogodbe;
ker člen 130a Pogodbe predvideva, da Skupnost razvija in izvaja dejavnosti, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske in socialne kohezije, in zlasti določa, da si prizadeva zmanjševati neskladje med stopnjami razvitosti raznih regij in zaostalosti najmanj razvitih regij; ker naj bi dejavnosti Skupnosti prek Kohezijskega sklada podpirale doseganje ciljev iz člena 130a;
ker sklepi Evropskega sveta iz Lizbone z dne 26. in 27. junija 1992 ter iz Edinburga z dne 11. in 12. decembra 1992 o ustanovitvi Kohezijskega sklada določajo načela, ki ga urejajo;
ker je za spodbujanje ekonomske in socialne kohezije potrebna dejavnost Kohezijskega sklada, ki dopolnjuje dejavnosti strukturnih skladov, Evropske investicijske banke in drugih finančnih instrumentov na področjih okolja in prometne infrastrukture skupnega interesa;
ker Protokol o ekonomski in socialni koheziji, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ponovno potrjuje nalogo Skupnosti, da spodbuja ekonomsko in socialno kohezijo, solidarnost med državami članicami, ter določa, da bo Kohezijski sklad zagotavljal finančne prispevke za projekte na področju okolja in vseevropskih omrežij v državah članicah pod dvema pogojema: prvič, da imajo bruto nacionalni proizvod (BNP) na prebivalca manjši od 90 % povprečja Skupnosti, in drugič, da imajo program, ki vodi k izpolnjevanju pogojev ekonomske konvergence, kakor določa člen 104c Pogodbe; ker se relativna blaginja držav članic najbolje presodi na podlagi BNP na prebivalca, merjenega po kupni moči;
ker izpolnjevanje konvergenčnih meril, ki so predpogoj za prehod v tretjo fazo ekonomske in monetarne unije, zahteva odločno prizadevanje zadevnih držav članic; ker morajo v tem smislu vse države članice upravičenke predložiti Svetu konvergenčni program, ki ga pripravijo v ta namen in da bi se izognile čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju;
ker se glede merila ekonomske konvergence še naprej uporabljajo zdajšnje določbe o makroekonomski pogojenosti; ker zato Sklad ne financira novih projektov ali novih faz projektov v neki državi članici, če Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino ugotovi, da ta država članica ni spoštovala pakta o stabilnosti in rasti;
ker so določbe za pospešitev in razjasnitev postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, katerih cilj je odvračanje čezmernega javnofinančnega primanjkljaja, in če do njega pride, spodbujanje takojšnje korekcije, določene v Uredbi Sveta (ES) št. 1467/97 ( 5 );
ker drugi pododstavek člena 130d Pogodbe določa, da bo Svet do 31. decembra 1993 ustanovil Kohezijski sklad, da bi zagotovil finančne prispevke za projekte na področju okolja in prometne infrastrukture vseevropskih omrežij;
ker člen 129c(1) Pogodbe določa, da lahko Skupnost prek Kohezijskega sklada pomaga financirati tudi posebne projekte v državah članicah na področju prometne infrastrukture, pri čemer upošteva potencialno ekonomsko upravičenost projektov; ker bi morali biti projekti, ki jih financira sklad, v skladu s smernicami o vseevropskih omrežjih, ki jih je sprejel Svet, vključno s tistimi iz načrtov za vseevropska omrežja, ki jih je odobril Svet ali predlagala Komisija pred začetkom veljavnosti Pogodbe o Evropski uniji; ker pa je mogoče do takrat, dokler Svet ne sprejme ustreznih smernic, financirati druge projekte prometne infrastrukture, ki prispevajo k doseganju ciljev iz člena 129b Pogodbe;
ker člen 130r Pogodbe opredeljuje cilje in načela Skupnosti na področju okolja; ker lahko Skupnost prek Kohezijskega sklada prispeva k dejavnostim, katerih namen je doseganje teh ciljev; ker lahko v skladu s členom 130s(5) Pogodbe in brez poseganja v načelo, da obremenitve plača povzročitelj, Svet odloči o finančni pomoči iz Kohezijskega sklada, kadar je ukrep na podlagi odstavka 1 navedenega člena povezan z nesorazmerno visokimi stroški za organe države članice;
ker so načela in cilji trajnostnega razvoja določeni v programu politike in ukrepov Skupnosti v zvezi z okoljem in trajnostnim razvojem, kakor je določeno v Resoluciji Sveta z dne 1. februarja 1993 ( 6 );
ker je treba doseči ustrezno ravnotežje med financiranjem projektov prometne infrastrukture in financiranjem okoljskih projektov;
ker Zelena knjiga Komisije o vplivih prometa na okolje ponovno poudarja, da je treba razvijati okolju prijaznejše prometne sisteme, ki upoštevajo potrebe držav članic glede trajnostnega razvoja;
ker morajo vsi izračuni stroškov projektov prometne infrastrukture vključevati okoljske stroške;
ker glede na obljubo zadevnih držav članic, da ne bodo zmanjšale svojih naložbenih prizadevanj pri varstvu okolja in v prometni infrastrukturi, načelo dodatnosti v smislu člena 9 Uredbe Sveta št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 o izvajanju Uredbe (EGS) št. 2052/88 glede koordinacije dejavnosti različnih strukturnih skladov med seboj in z Evropsko investicijsko banko ter drugimi obstoječimi finančnimi instrumenti ( 7 ), ne bo veljalo za Kohezijski sklad;
ker bo v skladu s členom 198e Pogodbe financiranje investicij lajšala Evropska investicijska banka (EIB), skupaj s pomočjo iz drugih finančnih instrumentov Skupnosti;
ker je treba koordinirati dejavnosti na področju okolja in prometne infrastrukture vseevropskih omrežij prek Kohezijskega sklada, strukturnih skladov, EIB in drugih finančnih instrumentov, da bi izboljšali uspešnost pomoči Skupnosti;
ker bi morala biti Komisija zlasti zato, da bi državam članicam pomagala pri pripravni njihovih projektov, sposobna zagotoviti, da imajo na voljo tehnično podporo, predvsem za to, da bi prispevala k pripravi, izvedbi, spremljanju in vrednotenju projektov;
ker bi bilo treba zlasti zaradi zagotovitve cenovne primernosti pred prevzemom obveznosti za sredstva Skupnosti opraviti natančno oceno in tako zagotoviti, da bo njihov doprinos k socialno-ekonomskim koristim sorazmeren uporabljenim sredstvom;
ker mora biti pomoč iz Kohezijskega sklada v skladu s politikami Skupnosti, vključno z varstvom okolja, prometom, vseevropskimi omrežji, konkurenco in oddajo javnih naročil; ker varstvo okolja vključuje tudi presojo vplivov na okolje;
ker bi bilo treba predvideti, kako po državah članicah okvirno razdeliti vsa razpoložljiva sredstva za prevzemanje obveznosti, da bi se olajšala priprava projektov;
ker bi morali biti skupni letni prejemki vsake države članice iz Kohezijskega sklada po tej uredbi, v kombinaciji s pomočjo iz strukturnih skladov, omejeni s splošno zgornjo mejo, odvisno od nacionalne absorpcijske sposobnosti;
ker bi bilo treba predvideti obliko pogojevanja odobritve finančne pomoči z izpolnjevanjem določbe ekonomske konvergence iz člena 104 Pogodbe in s potrebo po dobrem upravljanju javnofinančnega primanjkljaja; ker je v tem kontekstu treba presojati tudi izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz Pogodbe, ob upoštevanju smernic, sprejetih v Resoluciji Evropskega sveta z dne 17. junija 1997 o paktu stabilnosti in rasti, in ker je treba koncept čezmernega primanjkljaja razlagati glede na navedeno resolucijo; ker bi bilo treba za vsako sodelujočo državo članico makroekonomsko pogojenost oceniti ob upoštevanju odgovornosti posamezne države članice glede stabilnosti evra ( 8 );
ker je glede na zahteve ekonomske in socialne kohezije treba zagotoviti visoko stopnjo pomoči;
ker bi bilo treba za lažje upravljanje pomoči iz sklada določiti način za razpoznavanje faz projektov, ki bi jih bilo mogoče šteti za tehnično in finančno ločene, in po potrebi za združevanje projektov;
ker bi se moralo biti mogoče odločiti za pomoč iz sklada bodisi v letnih obrokih bodisi za celotni projekt; in ker bi moralo biti v skladu z načelom, ki ga je določil Evropski svet v Edinburghu dne 11. in 12. decembra 1992, izplačilo obrokov, ki sledijo začetnemu predplačilu, tesno in pregledno povezano z doseženim napredkom pri uresničevanju projekta;
ker bi morala biti pooblastila in naloge držav članic in Komisije v zvezi s finančnim nadzorom nad delovanjem sklada podrobno določene;
ker bi bilo treba v interesu pravilnega upravljanja Kohezijskega sklada predvideti učinkovite metode vrednotenja, spremljanja in preverjanja aktivnosti Skupnosti, določiti načela vrednotenja, opredeliti vrsto in pravila za ureditev spremljanja ter določiti, kakšne ukrepe je treba sprejeti za odpravo in zaščito pred nepravilnostmi ali neizpolnjevanjem katerega od pogojev, ki je veljal za odobritev pomoči iz navedenega sklada;
ker bi bilo treba zagotoviti ustrezne informacije, med drugim v obliki letnega poročila;
ker bi bilo treba zagotoviti ustrezno obveščanje javnosti o pomoči Skupnosti iz Kohezijskega sklada;
ker bi javni razpisi, objavljeni v Uradnem listu Evropskih skupnosti, v zvezi s projekti, ki prejemajo pomoč sklada, morali navajati pomoč;
ker bi bilo treba za lažjo uporabo te uredbe v Prilogi II opredeliti izvedbene določbe; ker bi za zagotovitev potrebne fleksibilnosti pri njihovi uporabi moralo biti mogoče, da te določbe po potrebi in na podlagi pridobljenih izkušenj Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije spremeni;
ker bi morala ta uredba brez prekinitve nadomestiti Uredbo Sveta (EGS) št. 792/93 z dne 30. marca 1993 o ustanovitvi kohezijskega finančnega instrumenta ( 9 ),
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Opredelitev pojmov in cilj
1. Ustanovi se Kohezijski sklad, v nadaljnjem besedilu „sklad“.
2. Sklad prispeva h krepitvi ekonomske in socialne kohezije Skupnosti ter deluje v skladu z določbami iz te uredbe.
3. Sklad lahko prispeva k financiranju:
— projektov, ali
— faz projektov, ki so tehnično in finančno samostojne, ali
— skupin projektov, povezanih v prepoznavno strategijo, ki tvori skladno celoto.
Člen 2
Področje uporabe
1. Sklad zagotavlja finančne prispevke za projekte, ki prispevajo k doseganju ciljev iz Pogodbe o Evropski uniji na področju okolja in vseevropskih omrežij prometne infrastrukture v tistih državah članicah, katerih bruto nacionalni proizvod (BNP) na prebivalca, merjen po kupni moči, je manjši od 90 % povprečja Skupnosti in imajo program za izpolnjevanje ekonomskih konvergenčnih meril iz člena 104c Pogodbe.
2. Do konca leta 1999 bodo le štiri države članice, ki zdaj izpolnjujejo merilo glede BNP na prebivalca iz odstavka 1, upravičene do pomoči iz sklada. Te države članice so Grčija, Španija, Irska in Portugalska.
3. V zvezi z merilom BNP na prebivalca iz odstavka 1 bodo države članice iz odstavka 2 ostale upravičene do pomoči iz sklada, če bo po opravljenem vmesnem pregledu leta 1996 njihov BNP še vedno manjši od 90 % povprečja Skupnosti. Vsaka država članica upravičenka, katere BNP bo takrat presegal prag 90 %, bo izgubila pravico do pomoči iz sklada za nove projekte, ali v primeru pomembnih projektov, razdeljenih na več tehnično in finančno ločenih faz, za nove faze projekta.
4. Da bi bile države članice upravičenke upravičene do prejemanja pomoči iz Sklada po 1. januarju 2000, morajo imeti uveden program iz členov 3 in 7 Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 ( 10 ).
Štiri države članice, ki izpolnjujejo merilo o BNP iz odstavka 1, so Španija, Grčija, Portugalska in Irska.
Vmesni pregled, predviden v odstavku 3, se izvede pred koncem leta 2003 na podlagi BNP na prebivalca, izračunanega iz podatkov Skupnosti za obdobje 2000 do 2002.
5. Od dne pristopa do 31. decembra 2006 bodo tudi Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovenija in Slovaška upravičene do pomoči iz sklada.
6. Za namene uporabe te uredbe BDP pomeni BND za leto po tržnih cenah, kakor to predvideva Komisija za uporabo ESA 95 v skladu z Uredbo (ES) št. 2223/96.
Člen 3
Upravičeni ukrepi
1. Sklad lahko zagotavlja pomoč za:
— okoljske projekte, ki prispevajo k doseganju ciljev iz člena 130r Pogodbe, vključno s projekti, ki so posledica ukrepov, sprejetih po členu 130s Pogodbe, in zlasti projekti v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih ima okoljska politika Skupnosti glede na ►M1 ————— ◄ program za politiko in ukrepe v zvezi z okoljem in trajnostnim razvojem,
— projekte prometne infrastrukture skupnega interesa, ki jih podpirajo države članice in so opredeljeni v okviru smernic, sprejetih z Odločbo št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta o razvoju vseevropskih prometnih omrežij. ( 11 )
2. Pomoč je mogoče dodeliti tudi za:
— predhodne študije, povezane z upravičenimi projekti, vključno s tistimi, ki so potrebne za njihovo izvedbo,
— ►M1 ukrepe tehnične pomoči, vključno s kampanjami obveščanja javnosti in informiranja, zlasti: ◄
—(a) horizontalne ukrepe, kot so primerjalne študije za presojo učinka pomoči Skupnosti;
(b) ukrepe in študije, ki prispevajo k ocenjevanju, spremljanju ►M1 , nadzoru ◄ ali vrednotenju projektov ter h krepitvi in zagotavljanju koordinacije in usklajenosti projektov, zlasti njihove usklajenosti z drugimi politikami Skupnosti;
(c) ukrepe in študije, ki pomagajo pri potrebnih prilagoditvah v okviru izvajanja projektov.
Člen 4
Finančna sredstva
Za obdobje 1993 do 1999 znašajo skupna razpoložljiva sredstva sklada za prevzem obveznosti po tej uredbi in Uredbi (EGS) št. 792/93, kakor določa Medinstitucionalni sporazum z dne 29. oktobra 1993, 15 150 milijonov ECU v cenah iz leta 1992.
Finančne perspektive, oblikovane glede na odobrene pravice za prevzem obveznosti, ki so na voljo za vsako leto v obdobju po uredbah iz prvega odstavka, so naslednje:
|
1993 |
: |
1 500 milijonov ECU, |
|
1994 |
: |
1 750 milijonov ECU, |
|
1995 |
: |
2 000 milijonov ECU, |
|
1996 |
: |
2 250 milijonov ECU, |
|
1997 |
: |
2 500 milijonov ECU, |
|
1998 |
: |
2 550 milijonov ECU, |
|
1999 |
: |
2 600 milijonov ECU. |
Od 1. januarja 2000 bodo skupna razpoložljiva sredstva za prevzem obveznosti do Grčije, Španije, Portugalske in Irske za obdobje od leta 2000 do 2006 znašala 18 milijard EUR v cenah iz leta 1999.
Za vsako leto navedenega obdobja bi morale odobritve za prevzem obveznosti znašati:
|
2000 |
: |
2,615 milijarde EUR, |
|
2001 |
: |
2,615 milijarde EUR, |
|
2002 |
: |
2,615 milijarde EUR, |
|
2003 |
: |
2,615 milijarde EUR, |
|
2004 |
: |
2,515 milijarde EUR, |
|
2005 |
: |
2,515 milijarde EUR, |
|
2006 |
: |
2,510 milijarde EUR. |
Skupna razpoložljiva sredstva za prevzem obveznosti do Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške bodo za obdobje od dne pristopa do 2006 znašala 7,5905 milijard EUR v cenah iz leta 1999.
Odobrene pravice za prevzem obveznosti za vsako leto v tem obdobju znašajo:
— 2004: 2,6168 milijard EUR
— 2005: 2,1517 milijard EUR
— 2006: 2,8220 milijard EUR.
Če katera od držav članic preneha izpolnjevati pogoje za prejemanje pomoči, se sredstva Kohezijskga sklada ustrezno zmanjšajo.
Člen 5
Okvirna razporeditev sredstev
Okvirna razporeditev celotnih sredstev Sklada se izvede na podlagi natančnih in objektivnih meril, predvsem prebivalstva, BNP na prebivalca, ob upoštevanju izboljšanja nacionalne blaginje, ki je bila dosežena v preteklem obdobju, in površine; upoštevajo se tudi drugi socialnoekonomski dejavniki, kot so pomanjkljivosti prometne infrastrukture.
Okvirna razporeditev celotnih sredstev Sklada, ki je rezultat uporabe teh meril, je določena v Prilogi I.
Skupni letni prejemki iz Kohezijskega sklada po tej uredbi, skupaj s pomočjo iz strukturnih skladov ne bi smeli presegati 4 % nacionalnih BDP.
Člen 6
Pogojna pomoč
1. Sklad v državi članici ne bo financiral novih projektov ali, v primeru pomembnih projektov, novih faz, če bo Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino ugotovil, da zadevna država članica pri uporabi te uredbe ni izvedla programa iz člena 2(4) tako, da bi se izognila čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.
Opustitev financiranja preneha, ko Svet po enakem postopku ugotovi, da je zadevna država članica sprejela ukrepe za izvedbo navedenega programa, da se bo izognila čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.
2. Izjemoma lahko Svet pri projektih, ki neposredno zadevajo več kakor eno državo članico, na podlagi priporočila Komisije s kvalificirano večino odloči, da se opustitev financiranja odloži.
Člen 7
Stopnja pomoči
1. Stopnja pomoči Skupnosti iz sklada znaša 80 % do 85 % javnih ali drugih enakovrednih izdatkov, vključnozizdatki organizacij, katerih dejavnosti potekajo v upravnem ali pravnem okviru, glede na katerega jih je mogoče šteti za enakovredne javnim organizacijam.
Vendar se od 1. januarja 2000 ta stopnja lahko zniža, tako da se v sodelovanju z zadevno državo članico upoštevata ocenjeni znesek prihodka, ki ga ustvarijo projekti, in morebitna uporaba načela, da plača povzročitelj obremenitve.
V ta namen Komisija podpira prizadevanja držav članic upravičenk, da bi dosegle maksimalni učinek vzvoda finančnih sredstev Sklada s spodbujanjem večje uporabe zasebnih virov financiranja.
2. Kadar se dodeli pomoč za projekt, ki ustvarja prihodek, znesek ►M1 ————— ◄ pomoči sklada, določi Komisija ob upoštevanju prihodka, če tvori znaten neto prihodek za predlagatelje, in v tesnem sodelovanju z državo članico upravičenko.
„Projekt, ki ustvarja prihodek“, pomeni:
— infrastrukturo, za uporabo katere plačujejo uporabniki neposredno,
— donosno naložbo na področju okolja.
3. Države članice upravičenke lahko predložijo predloge za pripravljalne študije in ukrepe tehnične pomoči.
4. Predhodne študije in ukrepe tehnične pomoči, vključno s tistimi, ki potekajo na pobudo Komisije, je mogoče izjemoma financirati v višini 100 % celotnih stroškov.
Skupni izdatki, izvršeni po tem odstavku, ne smejo presegati 0,5 % vseh skladu dodeljenih sredstev.
Člen 8
Koordinacija in skladnost s politikami Skupnosti
1. Projekti, ki jih financira sklad, so v skladu z določbami pogodb in pravnih aktov, sprejetih na njihovi podlagi, ter politikami Skupnosti, vključno s politiko varstva okolja, prometa, vseevropskih omrežij, konkurence in oddaje javnih naročil.
2. Komisija zagotovi koordinacijo in usklajenost projektov, ki se izvajajo po tej uredbi, in ukrepov, ki se izvajajo s prispevki iz proračuna Skupnosti, Evropske investicijske banke (EIB) in drugih finančnih instrumentov Skupnosti.
Člen 9
Seštevanje in prekrivanje
1. Nobena izdatkovna postavka ne more biti upravičena do sredstev sklada ter do sredstev Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj ali finančnega instrumenta za usmerjanje ribištva.
2. Kombinirana pomoč sklada in druge pomoči Skupnosti za projekt ne sme presegati 90 % skupnih izdatkov, povezanih s tem projektom.
Člen 10
Odobritev projektov
1. Projekte, ki jih bo financiral sklad, sprejme Komisija v soglasju z državo članico upravičenko.
2. Med okoljskimi projekti in projekti v zvezi s prometno infrastrukturo se zagotovi ustrezno ravnotežje. Pri tem ravnotežju se upošteva člen 130s(5) Pogodbe.
3. Vloge za pomoč za projekte po členu 3(1) predložijo države članice upravičenke. Projekti, vključno s skupinami povezanih projektov, so dovolj veliki, da je njihov učinek za varstvo okolja ali za izboljševanje prometne infrastrukture vseevropskih omrežij znaten. V vsakem primeru naj celotni stroški projektov ali skupin projektov načeloma ne znašajo pod 10 milijonov ►M1 EUR ◄ . V utemeljenih primerih je mogoče odobriti projekte ali skupine projektov, katerih stroški so nižji.
4. Vloge vsebujejo naslednje informacije: organizacija, pristojna za izvedbo, vrsta naložbe in njen opis, stroški in lokacija, po potrebi vključno z navedbo projektov skupnega interesa, ki so na isti prometni osi, časovni razpored izvedbe dela, analiza stroškov in koristi, vključno z neposrednimi in posrednimi učinki na zaposlovanje, informacije, ki omogočajo presojo morebitnih ►M1 ————— ◄ na okolje, informacije o javnih naročilih, finančni načrt, po potrebi vključno z informacijo o ekonomski upravičenosti projekta, in skupni znesek finančne pomoči, za katerega prosi država članica pri skladu in katerem koli drugem viru Skupnosti.
Vsebujejo tudi vse potrebne informacije, ki ustrezno dokazujejo, da so projekti v skladu s to uredbo in merili iz odstavka 5 ter da obstajajo zlasti srednjeročne ekonomske in socialne koristi, sorazmerne z uporabljenimi sredstvi.
5. Za zagotovitev visoke kakovosti projektov se uporabljajo naslednja merila:
— njihove srednjeročne ekonomske in socialne koristi, ki morajo biti sorazmerne z uporabljenimi sredstvi; presoja se opravi glede na analizo stroškov in koristi,
— prednostne naloge, ki jih določijo države članice upravičenke,
— prispevek projektov k izvajanju politik Skupnosti na področju okolja ►M1 vključno z načelom, da plača povzročitelj obremenitve ◄ in vseevropskih omrežij,
— skladnost projektov s politikami Skupnosti in njihova usklajenost z drugimi strukturnimi ukrepi Skupnosti,
— vzpostavitev ustreznega ravnotežja med okoljem in prometno infrastrukturo.
6. Ob upoštevanju člena 6 in razpoložljivosti odobrenih pravic za prevzem obveznosti Komisija praviloma v treh mesecih po prejemu vloge odloči o dodelitvi pomoči iz sklada, če so izpolnjene zahteve iz tega člena. Odločbe Komisije o odobritvi projektov, faz projektov ali skupin povezanih projektov določijo znesek finančne podpore in finančni načrt, skupaj z vsemi določbami in pogoji, potrebnimi za izvedbo projektov.
7. Ključne podrobnosti odločb Komisije se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti.
Člen 11
Finančne določbe
1. V proračun zapisane odobrene pravice za prevzem obveznosti se dodelijo na podlagi odločb o odobritvi zadevnih ukrepov v skladu s členom 10.
2. Pomoč v zvezi s projekti iz člena 3(1) se praviloma dodeli v letnih obrokih. Vendar lahko Komisija ob sprejetju odločbe o dodelitvi pomoči v ustreznih primerih dodeli skupni znesek dodeljene pomoči.
3. Izdatkov v smislu člena 7(1) se ne šteje za upravičene do pomoči iz sklada, če so državi upravičenki nastali pred datumom, ko je Komisija prejela zadevno vlogo.
Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško se izdatke v smislu člena 7(1) šteje za upravičene do pomoči iz sklada le, če so nastali po 1. januarju 2004 in pod pogojem, da so izpolnjene vse zahteve iz te uredbe.
4. Izplačila, ki sledijo začetnemu predplačilu, morajo biti tesno in pregledno povezana z napredkom, doseženim pri izvajanju projektov.
5. Plačila se izvršijo ►M1 v evrih ◄ in so podvržena posebnim določbam iz Priloge II.
Člen 12
Finančni pregledi
1. Brez poseganja v pristojnosti Komisije glede izvrševanja proračuna Skupnosti so za finančni nadzor projektov odgovorne predvsem države članice. V ta namen sprejmejo zlasti naslednje ukrepe:
(a) preverjajo, ali so bili vzpostavljeni sistemi upravljanja in nadzora in ali se izvajajo tako, da je zagotovljena učinkovita in pravilna uporaba sredstev Skupnosti;
(b) Komisiji predložijo opis teh sistemov;
(c) zagotavljajo, da se projekti upravljajo v skladu z vsemi veljavnimi predpisi Skupnosti in da se sredstva, ki so jim dana na voljo, uporabljajo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovanja;
(d) potrjujejo, da so izjave o izdatkih, predložene Komisiji, resnične, in zagotavljajo, da izhajajo iz računovodskih sistemov, ki temeljijo na preverljivi spremljajoči dokumentaciji;
(e) preprečujejo in odkrivajo nepravilnosti, o njih uradno obveščajo Komisijo v skladu s predpisi ter obveščajo Komisijo o napredku upravnih in sodnih postopkov. V tem kontekstu storijo države članice in Komisija vse potrebno, da zagotovijo zaupnost izmenjanih informacij;
(f) ob koncu posameznega projekta, faze projekta ali skupine projektov predložijo Komisiji izjavo, ki jo sestavi oseba ali organ, delujoč neodvisno od imenovanega organa. Ta izjava povzema ugotovitve pregledov, izvedenih v preteklih letih, in oceni veljavnost zahtevka za plačilo preostanka ter zakonitost in pravilnost izdatkov, zajetih v končnem potrdilu o izdatkih. Države članice lahko k tej izjavi priložijo svoje mnenje, če menijo, da je potrebno;
(g) sodelujejo s Komisijo za zagotovitev, da se sredstva Skupnosti uporabljajo po načelih dobrega finančnega poslovanja;
(h) izterjujejo zneske, ki so bili izgubljeni zaradi odkrite nepravilnosti, in po potrebi zaračunavajo zamudne obresti.
2. Komisija v okviru svojih pristojnosti za izvrševanje proračuna Skupnosti zagotavlja, da sistemi upravljanja in nadzora držav članic delujejo nemoteno, tako da se sredstva Skupnosti uporabljajo učinkovito in pravilno.
V ta namen lahko, brez poseganja v preglede, ki jih izvajajo države članice v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi, uradniki in uslužbenci Komisije v skladu z ureditvami, dogovorjenimi z državo članico v okviru sodelovanja, opisanega v členu G(1) Priloge II, izvedejo preglede projektov, ki jih financira Sklad, ter sistemov upravljanja in nadzora na kraju samem, vključno s pregledi vzorcev, če to sporočijo najmanj en delovni dan prej. Komisija obvesti zadevno državo članico, da bi pridobila vso potrebno pomoč. Uradniki in uslužbenci zadevne države članice lahko sodelujejo pri teh pregledih.
Komisija lahko od zadevne države članice zahteva, naj izvede pregled na kraju samem, da preveri pravilnost ene transakcije ali več. Uradniki in uslužbenci Komisije lahko sodelujejo pri teh pregledih.
3. Države članice dajo Komisiji na voljo vsa ustrezna nacionalna nadzorna poročila o zadevnih projektih.
▼M1 —————
►M1 4. ◄ Ob začetku veljavnosti te uredbe Komisija sprejme podrobna pravila za izvajanje tega člena in o tem obvesti Evropski parlament.
Člen 13
Ocenjevanje, spremljanje in vrednotenje
1. Države članice in Komisija zagotovijo, da se izvajanje projektov po tej uredbi učinkovito spremlja in vrednoti. Projekti se morajo prilagajati na podlagi rezultatov spremljanja in vrednotenja.
2. Za zagotovitev učinkovitosti pomoči Skupnosti Komisija in države članice upravičenke opravijo, po potrebi v sodelovanju z EIB, sistematično ocenitev in vrednotenje projektov.
3. Komisija po prejemu zahteve za dodelitev pomoči in pred odobritvijo projekta opravi podrobno ocenitev, s katero presodi usklajenost projekta z merili iz člena 10(5). Komisija po potrebi zaprosi EIB, naj sodeluje pri presoji projektov.
4. Komisija in države članice upravičenke med izvajanjem projektov in po njihovem koncu opravijo vrednotenje načina izvajanja projektov ter potencialnih in dejanskih učinkov njihove izvedbe, da presodijo, ali je predvidene cilje mogoče doseči oziroma ali so bili doseženi. To vrednotenje med drugim obravnava vpliv projektov na okolje v skladu z obstoječimi določbami Skupnosti.
5. Pri preverjanju posameznih vlog za pomoč Komisija upošteva ugotovitve ocenitev in vrednotenj, izvedenih v skladu s tem členom.
6. Podrobna pravila za spremljanje in vrednotenje, kakor jih predvideva odstavek 4, določijo odločbe o odobritvi projektov.
Člen 14
Informiranje in obveščanje javnosti
1. Komisija predloži letno poročilo o dejavnostih sklada v pregled in v mnenje Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
Evropski parlament da svoje mnenje o poročilu brez odlašanja. Komisija poroča o tem, kako je upoštevala ugotovitve, zajete v mnenju Evropskega parlamenta.
Komisija zagotovi, da so države članice obveščene o dejavnostih sklada.
2. Države članice, odgovorne za izvedbo ukrepa, ki prejema finančni prispevek iz sklada, zagotovijo v zvezi s temi ukrepi ustrezno obveščanje javnosti, katerega namen je:
— seznanjanje širše javnosti z vlogo Skupnosti v zvezi s tem ukrepom,
— seznanjanje potencialnih upravičencev in strokovnih organizacij z možnostmi, ki jih ta ukrep ponuja.
Države članice predvsem zagotovijo, da se postavijo neposredno vidni panoji, ki kažejo, kolikšen odstotek celotnih stroškov projekta financira Skupnost, skupaj z logotipom Skupnosti, ter da so predstavniki institucij Skupnosti vključeni v najpomembnejših javnih dejavnostih, povezanih s skladom.
Komisijo obvestijo o pobudah, izvedenih po tem odstavku.
3. Ob začetku veljavnosti te uredbe Komisija sprejme podrobna pravila o informiranju in obveščanju javnosti, o tem obvesti Evropski parlament in jih objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.
Člen 15
Izvajanje
Določbe o izvajanju te uredbe so v Prilogi II.
Člen 16
Končne in prehodne določbe
1. ►M1 Najpozneje do 31. decembra 2006 ◄ Svet na predlog Komisije po postopku iz člena 130d Pogodbe ponovno preuči to uredbo.
2. Z dnem začetka veljavnosti ta uredba nadomesti Uredbo (EGS) št. 792/93.
3. Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ukrepov, odobrenih s strani Komisije na podlagi določb Uredbe (EGS) št. 792/93, ki se je uporabljala pred začetkom veljavnosti te uredbe; za navedene ukrepe se tako od začetka njene veljavnosti uporablja pričujoča uredba.
4. Vloge, predložene v okviru Uredbe (EGS) št. 792/93 pred začetkom veljavnosti te uredbe, ostanejo veljavne, če so v največ dveh mesecih po začetku veljavnosti te uredbe po potrebi dopolnjene tako, da izpolnjujejo zahteve te uredbe.
Člen 16 a
Posebne določbe po pristopu nove države članice, ki je prejemala predpristopno pomoč v okviru Instrumenta predpristopnih strukturnih politik (ISPA), k Evropski uniji.
1. Ukrepi, za katere na dan pristopa Češke, Estonije, Latvije, Litve, Madžarske, Poljske, Slovenije in Slovaške veljajo sklepi Komisije o pomoči na podlagi Uredbe (ES) št. 1267/99 o vzpostavitvi Instrumenta predpristopnih strukturnih politik ( 12 ) in katerih izvajanje se do dne pristopa še ni zaključilo, se štejejo za odobrene na podlagi te uredbe. Če odstavki od (2) do (5) ne določajo drugače, se za te ukrepe uporabljajo določbe o izvajanju na podlagi te uredbe odobrenih ukrepov.
2. Postopki javnih naročil v zvezi z ukrepom iz odstavka 1, v katerih je bil v Uradnem listu Evropske unije do dne pristopa že objavljen javni razpis, se izvedejo v skladu s pravili iz tega razpisa. Ne uporabljajo se določbe iz člena 165 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o Finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti ( 13 ).
Za postopke javnih naročil v zvezi z ukrepom iz odstavka 1, v katerih v Uradnem listu Evropske unije do dne pristopa še ni bil objavljen javni razpis, se uporabljajo določbe iz člena 8.
3. V ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija na zahtevo zadevne države članice in le v okviru letnih obrokov, ki morajo biti še namenjeni v okviru splošnega proračuna, ob upoštevanju meril iz člena 7 prilagodi pomoč Skupnosti, ki se bo podelila. Prilagoditev pomoči Skupnosti ne prizadene tistega dela ukrepa, ki ga že krije posojilo EIB, Evropske banke za obnovo in razvoj ali druge mednarodne finančne institucije.
Plačila Komisije v okviru ukrepa iz odstavka 1 se knjižijo na najstarejšo odprto obveznost, nastalo sprva v skladu z Uredbo (ES) št. 1267/1999, v nadaljevanju pa v skladu s to uredbo.
4. Razen v ustrezno utemeljenih primerih, ki jih na zahtevo zadevne države članice določi Komisija, se za ukrepe iz odstavka 1 še naprej uporabljajo pravila o upravičenosti izdatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 1267/1999.
5. Komisija lahko za ukrepe iz odstavka 1 v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih odobri posebne izjeme od pravil, ki se uporabljajo v skladu s to uredbo.
Člen 17
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
Okvirna dodelitev skupnih sredstev Kohezijskega sklada med upravičene države članice iz tretjega odstavka člena 4:
— Grčija: od 16 % do 18 % skupnih sredstev
— Španija: od 61 % do 63,5 % skupnih sredstev
— Irska: od 2 % do 6 % skupnih sredstev
— Portugalska: od 16 % do 18 % skupnih sredstev.
Okvirna dodelitev skupnih sredstev Kohezijskega sklada med upravičene države članice iz petega odstavka člena 4:
— Češka: 9,76 % do 12,28 % skupnih sredstev
— Estonija: 2,88 % do 4,39 % skupnih sredstev
— Ciper: 0,43 % do 0,84 % skupnih sredstev
— Latvija: 5,07 % do 7,08 % skupnih sredstev
— Litva: 6,15 % do 8,17 % skupnih sredstev
— Madžarska: 11,58 % do 14,61 % skupnih sredstev
— Malta: 0,16 % do 0,36 % skupnih sredstev
— Poljska: 45,65 % do 52,72 % skupnih sredstev
— Slovenija: 1,72 % do 2,73 % skupnih sredstev
— Slovaška: 5,71 % do 7,72 % skupnih sredstev.
PRILOGA II
IZVEDBENE DOLOČBE
Člen A
Določitev projektov, faz ali skupin projektov
1. Zaradi dodelitve pomoči lahko Komisija v dogovoru z državami članicami upravičenkami združi projekte v skupine ter posamezni projekt tehnično in finančno loči na faze.
2. V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a) „projekt“ je ekonomsko nedeljiva celota del, ki izpolnjujejo natančno določeno tehnično funkcijo in imajo jasno opredeljene cilje, na podlagi katerih je mogoče presojati, ali projekt izpolnjuje merilo iz prve alinee člena 10(5);
(b) „tehnično in finančno samostojna faza“ je faza, katere operativno samostojnost je mogoče ugotoviti.
3. Za fazo projekta je mogoče šteti tudi predhodne študije, študije izvedljivosti ali tehnične študije, potrebne za izvedbo projekta.
4. Za izpolnitev merila iz tretje alinee člena 1(3) se lahko v skupino združijo projekti, ki izpolnjujejo naslednje tri pogoje:
(a) locirani morajo biti na istem območju ali ležati ob istem prometnem koridorju;
(b) izvajati jih je treba na podlagi celostnega načrta za območje ali koridor in imeti morajo jasno opredeljene cilje, kakor predvideva člen 1(3);
(c) nadzorovati jih mora organ, pooblaščen za koordinacijo in spremljanje skupine projektov, kadar projekte izvajajo različni pristojni organi.
Člen B
Predhodna vrednotenja
1. Komisija preuči vloge za pomoč, da preveri predvsem to, ali so upravni in finančni mehanizmi ustrezni za učinkovito izvedbo projekta.
2. Komisija v skladu s členom 13(3) oceni projekte, da bi ugotovila njihov pričakovani vpliv glede na cilje sklada, kvantificirane z ustreznimi kazalci.
Države članice upravičenke zagotovijo vse potrebne informacije, določene v členu 10(4), vključno z rezultati študij izvedljivosti in predhodnih ocen. Da bi bila ta ocena čim učinkovitejša, države članice zagotovijo tudi rezultate presoje vplivov na okolje v skladu z zakonodajo Skupnosti ter njihovo skladnost s splošno okoljsko ali prometno strategijo na teritorialni ravni ali na ravni sektorja in po potrebi tudi:
— navedbo možnih alternativ, ki niso bile izbrane, in
— povezavo med projekti v skupnem interesu, ki ležijo ob istem prometnem koridorju.
◄
Člen C
Prevzemanje obveznosti
1. Proračunske obveznosti se prevzemajo na podlagi odločb Komisije o odobritvi zadevnih ukrepov (projekta, faze projekta, skupine projektov, študije ali ukrepa tehnične pomoči). Obveznosti veljajo za obdobje, ki ga določajo vrsta ukrepa in posebni pogoji za njegovo izvedbo.
2. Proračunske obveznosti za pomoč, dodeljeno za projekte, faze projektov ali skupine projektov, se izvršijo na enega od naslednjih dveh načinov:
(a) obveznosti v zvezi s projekti iz člena 3(1), ki jih je treba izvesti v dveh letih ali več, se ob upoštevanju določb pododstavka (b) praviloma izvršijo v letnih obrokih.
Obveznosti v zvezi s prvim letnim obrokom se prevzamejo, ko Komisija sprejme odločbo o dodelitvi pomoči Skupnosti. ►M2 Obveznosti v zvezi z nadaljnjimi letnimi obroki temeljijo na prvotnem ali revidiranem finančnem načrtu za ta projekt in se običajno prevzemajo na začetku vsakega proračunskega leta, praviloma vsako leto do 30. aprila, na podlagi napovedi izdatkov za ta projekt v tekočem letu; ◄
(b) za projekte, ki jih je treba izvesti v manj kakor dveh letih, ali kadar je pomoč Skupnosti manjša od 50 milijonov evrov, je prvo obveznost v višini 80 % pomoči mogoče prevzeti takrat, ko Komisija sprejme odločbo o dodelitvi pomoči Skupnosti.
Obveznost za preostali znesek se prevzame glede na izvajanje projekta.
3. V primeru študij in ukrepov tehnične pomoči iz člena 3(2) se obveznost za pomoč prevzame, ko Komisija odobri zadevni ukrep.
4. Podrobnosti glede prevzema obveznosti so določene v odločbah Komisije o odobritvi zadevnih ukrepov.
5. Razen v utemeljenih primerih se pomoč, ki je bila dodeljena za projekt, skupino projektov ali fazo projekta, pri katerem se dela niso začela v dveh letih od datuma predvidenega začetka, navedenega v odločbi o dodelitvi pomoči, ali od datuma odobritve, če je ta poznejši, prekliče.
V vsakem primeru Komisija pravočasno obvesti države članice in imenovani organ, kadar koli obstaja nevarnost preklica.
Člen D
Plačila
1. Finančna pomoč se v skladu z ustreznimi proračunskimi obveznostmi izplača tistemu organu ali telesu, ki je v ta namen imenovan v vlogi zadevne države članice upravičenke. ►M2 Plačila so lahko v obliki predplačil, vmesnih plačil ali plačil preostankov. Vmesna plačila in plačila preostankov se nanašajo na dejansko izplačane izdatke, ki morajo biti utemeljeni s prejetimi računi ali računovodskimi listinami enakovredne dokazne vrednosti. ◄
2. Plačila se izvršijo, kakor sledi:
(a) enkratno predplačilo v višini 20 % pomoči Sklada, kakor je prvotno odobrena, se izplača, ko je sprejeta odločba o dodelitvi pomoči Skupnosti in, razen v utemeljenih primerih, po podpisu pogodb v zvezi z javnimi naročili.
Imenovani organ ali telo iz odstavka 1 vrne celotno predplačilo ali njegov del, če Komisiji ni poslan zahtevek za plačilo v 12 mesecih od datuma plačila predplačila;
(b) vmesna plačila je mogoče izplačati, kadar projekt zadovoljivo napreduje, kot povračilo potrjenih in dejansko plačanih izdatkov pa se izvršijo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
— da je država članica predložila zahtevek, ki s stvarnimi in finančnimi kazalci opisuje napredovanje projekta in njegovo skladnost z odločbo o dodelitvi pomoči, po potrebi vključno s specifičnimi pogoji, vsebovanimi v navedenimi odločbi,
— da so se upoštevale ugotovitve in priporočila nacionalnih inšpekcijskih organov in/ali inšpekcijskih organov Skupnosti, zlasti glede odpravljanje kakršnih koli ugotovljenih ali domnevnih nepravilnosti,
— da so navedeni glavni tehnični, finančni in pravni problemi, ki so se pojavili, ter ukrepi, sprejeti za njihovo odpravljanje,
— da so analizirana vsa odstopanja od prvotnega finančnega načrta,
— da so opisani ukrepi za zagotovitev obveščanja javnosti o projektu.
Komisija nemudoma obvesti države članice, če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen;
(c) skupni znesek plačil iz točk (a) in (b) ne sme presegati 80 % celotne dodeljene pomoči. Za pomembne projekte, za katere se obveznosti prevzemajo v letnih obrokih, in v utemeljenih primerih je ta odstotek mogoče zvišati na 90 %;
(d) plačilo preostanka pomoči Skupnosti, izračunano na podlagi potrjenih in dejansko plačanih izdatkov, se izvrši, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
— da se projekt, faza projekta ali skupina projektov izvaja v skladu z njegovimi cilji,
— da imenovani organ ali telo iz odstavka 1 predloži Komisiji vlogo za plačilo v šestih mesecih od končnega roka za dokončanje del in za izdatke, ki so določeni v odločbi o dodelitvi pomoči za zadevni projekt, fazo projekta ali skupino projektov,
— da se Komisiji predloži končno poročilo iz člena F(4),
— da država članica potrdi Komisiji, da so informacije v vlogi za plačilo in v poročilu resnične,
— da je država članica Komisiji poslala izjavo iz člena 12(1),
— da so izvedeni vsi ukrepi informiranja in obveščanja javnosti, ki jih je sprejela Komisija na podlagi člena 14(3).
3. Če končno poročilo iz odstavka 2 ni poslano Komisiji v 18 mesecih od končnega roka za dokončanje del in izvršitev plačil, kakor je naveden v odločbi o dodelitvi pomoči, setisti del pomoči, ki predstavlja preostali zne sek za zadevni projekt, prekliče.
4. Države članice imenujejo organe, pooblaščene za izdajanje potrdil iz odstavkov ►M2 ————— ◄ 3(d).
4a. Države članice zagotovijo, da se vloge za plačilo predložijo Komisiji praviloma trikrat na leto, najpozneje do 1. marca, 1. julija in 1. novembra.
5. Plačilo se izvrši tistemu organu ali telesu, ki ga je imenovala država članica, praviloma najpozneje v dveh mesecih po prejemu ustrezne vloge za plačilo ►M2 če so proračunska sredstva na voljo ◄ .
6. V primeru študij in drugih ukrepov iz člena 3(2) Komisija določi ustrezne plačilne postopke.
7. Komisija določi skupna pravila glede upravičenosti izdatkov.
Člen E
Uporaba ►M2 evri ◄
1. Vloge za pomoč, skupaj z ustreznimi finančnimi načrti, se Komisiji predložijo v ►M2 evri ◄ ►M2 ————— ◄ .
2. Zneski pomoči in finančni načrti, ki jih odobri Komisija, so izraženi v ►M2 evri ◄ .
3. Izjave o izdatkih, ki podpirajo ustrezne vloge za plačilo, so izražene v ►M2 evri ◄ ►M2 ————— ◄ .
4. Plačila finančne pomoči Komisije se izvršijo v ►M2 evri ◄ organu, ki ga za prejemanje takih plačil imenuje država članica.
5. Za države članice, ki niso uvedle evra, se za menjalni tečaj uporablja računovodski tečaj Komisije.
Člen F
Spremljanje
1. Komisija in država članica zagotovita učinkovito spremljanje izvajanja projektov Skupnosti, ki jih deloma fi003ira sklad. Spremljanje se izvaja s skupaj dogovorjenimi postopki poročanja, pregledi vzorcev ter z ustanavljanjem priložnostnih odborov.
2. Spremljanje se izvaja na podlagi stvarnih in finančnih kazalcev. Ti kazalci se 001šajo na specifične lastnosti projekta in njegovih ciljev. Urejeni so tako, da kažejo:
— stopnjo napredovanja projekta glede na načrt in prvotne cilje;
— napredek pri upravljanju in morebitne s tem povezane probleme.
3. Nadzorne odbore ustanovita zadevna državna članica in Komisija sporazumno.
Organi ali telesa, ki jih imenujejo država članica, Komisija in po potrebi EIB, so zastopani v teh odborih.
Če so za izvedbo projekta pristojni regionalni in lokalni organi, kadar je to potrebno, če jih projekt neposredno zadeva, so prav tako zastopani v takih odborih.
4. Organ ali telo, ki ga v ta namen imenuje država članica, za vsak projekt predloži Komisiji poročilo o napredku v treh mesecih po koncu vsakega leta izvajanja. Končno poročilo se Komisiji predloži v šestih mesecih po koncu projekta ali faze projekta.
To poročilo vključuje:
(a) opis izvedenih del z navedbo stvarnih kazalcev, izdatke po vrsti dela in morebitne ukrepe po posebnih klavzulah v odločbi o dodelitvi pomoči;
(b) informacije o ukrepih obveščanja javnosti;
(c) potrditev, da je opravljeno delo v skladu z odločbo o dodelitvi pomoči;
(d) prvo presojo po členu 13(4), ki presodi, ali bodo doseženi pričakovani rezultati, in vključuje zlasti:
— navedbo datuma dejanskega začetka projekta,
— navedbo načina upravljanja po njegovem dokončanju,
— po potrebi potrditev finančnih napovedi, zlasti glede stroškov obratovanja in pričakovanega prihodka,
— potrditev socialnoekonomskih napovedi, zlasti pričakovanih stroškov in koristi,
— navedbo okoljevarstvenih ukrepov in njihovih stroškov, vključno z upoštevanjem načela, da plača povzročitelj obremenitve.
5. Komisija na podlagi rezultatov spremljanja in ob upoštevanju pripomb nadzornega odbora, po potrebi na predlog države članice, prilagodi prvotno odobrene zneske in pogoje za dodelitev pomoči, pa tudi predvideni finančni načrt.
Odločba o dodelitvi pomoči vključuje ustrezne ureditve za spremembe, ki se razlikujejo glede na njihovo naravo in pomen.
6. Za večjo učinkovitost sklada Komisija zagotovi, da je pri upravljanju sklada posebna pozornost posvečena preglednosti upravljanja.
7. Ureditev spremljanja je določena v odločbah Komisije o odobritvi projektov.
Člen G
Pregledi
1. Komisija in država članica sodelujeta na podlagi dvostranskih upravnih dogovorov pri koordiniranju načrtov, metod in izvajanja pregledov, za čim večji izkoristek že izvedenih pregledov. Rezultate izvedenih pregledov si nemudoma izmenjata. Najmanj enkrat na leto se pregleda in opravi vrednotenje:
(a) rezultatov pregledov, ki jih izvedeta država članica in Komisija;
(b) vseh pripomb drugih nacionalnih nadzornih organov ali inštitucij ali nadzornih organov ali inštitucij Skupnosti;
(c) finančnega vpliva opaženih nepravilnosti, ukrepov, ki so bili že sprejeti ali so še potrebni za njihovo odpravo ter po potrebi prilagoditev sistemov upravljanja in nadzora.
Po tem pregledu in vrednotenju ter brez poseganja v ukrepe, ki jih nemudoma sprejme država članica po členu H, lahko Komisija oblikuje ugotovitve, zlasti v zvezi s finančnim vplivom odkritih nepravilnosti. Te ugotovitve so naslovljene na državo članico in imenovani organ zadevnega projekta. Ugotovitvam je po potrebi priložena zahteva po korektivnih ukrepih, da se odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti v upravljanju in popravijo tiste odkrite nepravilnosti, ki še niso bile odpravljene. Država članica ima možnost dati pripombe na te ugotovitve.
Ko Komisija po prejemu pripomb države članice ali ob njihovi odsotnosti sprejme sklepe, država članica uvede potrebne ukrepe v rokih, določenih za izpolnitev zahtev Komisije, in o svojih ukrepih obvesti Komisijo.
2. Brez poseganja v ta člen lahko Komisija odloži celotno vmesno plačilo ali njegov del, če ugotovi, da je zadevni izdatek povezan s hujšo nepravilnostjo. Komisija obvesti zadevno državo članico o sprejetem ukrepu in razlogih zanj.
3. Za obdobje treh let, če ni drugače dogovorjeno z dvostranskimi upravnimi dogovori, po plačilu preostanka Komisije za projekt, pristojni organi hranijo na voljo Komisiji vso spremljajočo dokumentacijo (bodisi izvirnike bodisi overjene različice na splošno sprejetih nosilcih podatkov, ki so v skladu z izvirniki) glede izdatkov in pregledov zadevnega projekta.
To obdobje se prekine bodisi v primeru sodnih postopkov bodisi na utemeljeno zahtevo Komisije.
Člen H
Finančni popravki
1. Če po koncu potrebnih preverjanj Komisija ugotovi, da:
(a) izvedba projekta ne upravičuje dela ali celote pomoči, ki je bila zanj dodeljena, vključno z neizpolnjevanjem katerega od pogojev iz odločbe o dodelitvi pomoči in zlasti kakršno koli bistveno spremembo, ki vpliva na naravo ali pogoje izvedbe projekta, za katero ni bila zaprošena odobritev Komisije, ali
(b) obstaja nepravilnost v zvezi s pomočjo iz Sklada in da zadevna država članica ni sprejela ustreznih korektivnih ukrepov,
Komisija opusti pomoč za zadevni projekt, navede svoje razloge in prosi državo članico, naj predloži svoje pripombe v določenem roku.
Če se država članica z ugotovitvami Komisije ne strinja, jo Komisija povabi na zaslišanje, na katerem si obe strani prizadevata doseči dogovor o ugotovitvah in sklepih, do katerih je mogoče priti.
2. Na koncu obdobja, ki ga določi Komisija, lahko Komisija, čev treh mesecih ni dosežen sporazum in ob upoštevanju morebitnih pripomb države članice po ustreznem postopku, odloči, da:
(a) zmanjša predplačilo iz člena D(2), ali
(b) izvede potrebne finančne popravke. To pomeni preklic celote ali dela pomoči, ki je bila dodeljena za projekt.
Ti sklepi upoštevajo načelo sorazmernosti. Komisija pri določanju zneska popravka upošteva vrsto nepravilnosti ali spremembe ter obseg potencialnih finančnih posledic pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in nadzora. Pri zmanjšanju ali preklicu je treba izplačane zneske vrniti.
3. Vsak znesek, ki ga je treba vrniti, ker ni bil upravičeno izplačan, se vrne Komisiji. ►M2 Vsak neupravičeno prejeti znesek, ki ga je treba vrniti, se plača Komisiji. Obresti na znesek zamujenega vračila se zaračunajo v skladu s pravili, ki jih sprejme Komisija. ◄
4. Komisija določi podrobna pravila za izvajanje odstavkov 1 do 3 ter o tem obvesti države članice in Evropski parlament.
Člen I
Javna naročila
Obvestila, ki se v okviru uporabe pravil Skupnosti o oddaji javnih naročil pošljejo za objavo v Uradnem listu Evropskih skupnosti, določajo projekte, za katere je bila zaprošena ali dodeljena pomoč Skupnosti.
Člen J
Informacije
Informacije, ki morajo biti vključene v letno poročilo po členu 14, so določene v Prilogi k tej prilogi.
Komisija je odgovorna za organiziranje informativnega sestanka z državami članicami vsakih šest mesecev. ►M2 Komisija na tem zasedanju seznani države članice zlasti z bistveno vsebino letnega poročila ter s sprejetimi ukrepi in odločbami. Komisija pred zasedanjem pravočasno pošlje ustrezne dokumente državam članicam. ◄
Člen K
Revizija
Po potrebi lahko upoštevajoč pridobljene izkušnje Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom s kvalificirano večino spremeni določbe te priloge.
Priloga k PRILOGI II
Letno poročilo vključuje naslednje informacije:
1. finančna pomoč, ki jo je prevzel in plačal sklad, z letno razdelitvijo po državah članicah in po vrstah projektov (okolje ali promet);
2. ekonomski in socialni vpliv Sklada v državah članicah ter na ekonomsko in socialno kohezijo v Uniji, vključno z vplivom na zaposlovanje;
3. povzetek informacij o programih, ki se izvajajo v državah članicah upravičenkah za izpolnitev ekonomskih konvergenčnih meril iz člena 104c Pogodbe, in o uporabi člena 6 Uredbe;
4. informacije o sklepih, ki jih je sprejela Komisija glede opustitve financiranja na podlagi sklepov Sveta, navedenih v členu 6 ►M2 ————— ◄ ;
5. prispevek sklada k prizadevanju držav članic upravičenk pri izvajanju okoljske politike Skupnosti in pri gradnji prometne infrastrukture vseevropskih omrežij; ravnotežje med okoljskimi projekti in projekti v zvezi s prometno infrastrukturo;
6. presoja skladnosti dejavnosti sklada s politikami Skupnosti, vključno s politiko varstva okolja, prometa, vseevropskih omrežij, konkurence in oddaje javnih naročil;
7. ukrepi, sprejeti za zagotovitev koordinacije in usklajenosti projektov, ki jih financira sklad, in ukrepi, ki se financirajo s prispevki iz proračuna Skupnosti, Evropske investicijske banke in drugih finančnih instrumentov Skupnosti;
8. investicijska prizadevanja držav članic upravičenk pri varstvu okolja in prometni infrastrukturi;
9. pripravljalne študije in financirani ukrepi tehnične pomoči, vključno z določitvijo vrste študij in ukrepov;
10. rezultati ocenjevanja, spremljanja in vrednotenja projektov, vključno z informacijami o vseh morebitnih prilagoditvah projektov, katerih namen je bila njihova prilagoditev na podlagi rezultatov ocenjevanja, spremljanja in vrednotenja;
11. prispevek EIB k vrednotenju projektov;
12. povzetek informacij o rezultatih opravljenih pregledov, o odkritih nepravilnostih ter o upravnih in sodnih postopkih v teku.
( 1 ) UL C 39, 9.2.1994, str. 6.
( 2 ) Soglasje, dano 5. maja 1994 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
( 3 ) UL C 133, 16.5.1994.
( 4 ) Soglasje, dano 5. aprila 1994 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
( 5 ) UL L 209, 2.8.1997, str. 6.
( 6 ) UL C 138, 17.5.1993, str. 1.
( 7 ) UL L 374, 31.12.1988, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EGS) št. 2082/93 (UL L 193, 31.7.1993, str. 20).
( 8 ) UL C 236, 2.8.1997, str. 1.
( 9 ) UL L 79, 1.4.1993, str. 74.
( 10 ) UL L 209, 2.8.1997, str. 2.
( 11 ) UL L 228, 9.9.1996, str. 1.
( 12 ) UL L 161, 26.6.1999, str. 73 s spremembami.
( 13 ) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.