Pritožba, ki jo je vložila Bank Austria Creditanstalt AG 6. marca 2007 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat), razglašeno 14. decembra 2006, v združenih zadevah od T-259/02 do T-264/02 in T-271/02 (sodba Raiffeisen Zentralbank Österreich AG in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti) v zvezi z zadevo T-260/02

(Zadeva C-135/07)

(2007/C 117/19)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnica: Bank Austria Creditanstalt AG (zastopnika: Dr. C. Zschocke in Dr. J. Beninca, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnice:

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

S pritožbo želi pritožnica doseči razveljavitev sodbe Sodišča prve stopnje z dne 14. Decembra 2006. Pritožnica očita številne napake v obrazložitvi ter pravne in postopkovne napake.

Pritožnica očita, da je izpodbijana Sodba nerazumljivo potrdila stališče Komisije, da so imela srečanja bank negativne gospodarske učinke. Izpodbijana sodba po mnenju pritožnice krši načela dokaznega postopka s tem, da je v njej napačno upoštevana zahteva za gospodarsko izvedensko mnenje za dokaz neobstoječih gospodarskih učinkov. Na podlagi predloženega izvedenskega mnenja se pri določanju globe ne bi smeli upoštevati gospodarski učinki.

Pritožnica očita, da so bile v izpodbijani sodni spregledane zahteve evropskih sodišč o nujnosti znižanja globe na podlagi dejavnikov, ki upravičujejo znižanja globe. Z izpodbijano sodbo zaradi te pravne napake ni bila popravljena napaka v presoji Komisije, ki udeležbe oblasti pri srečanjih bank ter obsežne in dokazane seznanjenosti javnosti o teh srečanjih ni upoštevala tako, da bi znižala globo.

Pritožnica s tretjim pritožbenim razlogom očita pomanjkanje obrazložitve, kršitve načela enakega obravnavanja ter druge pravne in postopkovne napake izpodbijane sodbe v povezavi z oceno Komisije o njenem prispevku k sodelovanju.

Pritožnica je od samega začetka sodelovala s Komisijo pri ugotavljanju dejanskega stanja. Zlasti je v zgodnji fazi postopka obsežno predstavila srečanja bank in predložila obsežne dokumente, ki jih ne bi bila dolžna predložiti, in ki bi jih Komisija po ugotovitvi dejanskega stanja s strani Sodišča prve stopnje uporabila za sporno odločbo. Pritožnica je poleg tega v svojem odgovoru na obvestilo o nasprotovanju navedla dejansko stanje, ki bi ga Komisija glede na ugotovite izpodbijane sodbe prav tako lahko uporabila za sporno odločbo.

V izpodbijani sodbi – kot v sporni odločbi – znižanje globe kljub obsežnemu, koristnemu in dokazanemu sodelovanju pritožnice ni bilo odobreno. To pomeni nepravilno uporabo sporočila o sodelovanju, ki krši načelo enakega obravnavanja in načelo zaupanja v pravo. Poleg tega izpodbijana sodba z lastnimi utemeljitvami v zvezi z višino globe, naložene pritožnici, o katerih se ta prej ni mogla opredeliti, kršila njeno pravico izjaviti se.

(1)  UL C 331, str. 29.