This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document C2007/095/100
Case T-62/07 P: Appeal brought on 28 February 2007 by the Commission of the European Communities against the judgment of the Civil Service Tribunal delivered on 13 December 2006 in Case F-17/05 de Brito Sequeira Carbalho v Commission
Zadeva T-62/07 P: Pritožba, ki jo je 28. februarja 2007 vložila Komisija Evropskih skupnosti zoper sodbo, ki jo je 13. decembra 2006 razglasilo Sodišče za uslužbence v zadevi F-17/05, de Brito Sequeira Carvalho proti Komisiji
Zadeva T-62/07 P: Pritožba, ki jo je 28. februarja 2007 vložila Komisija Evropskih skupnosti zoper sodbo, ki jo je 13. decembra 2006 razglasilo Sodišče za uslužbence v zadevi F-17/05, de Brito Sequeira Carvalho proti Komisiji
UL C 95, 28.4.2007, p. 50–50
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
28.4.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 95/50 |
Pritožba, ki jo je 28. februarja 2007 vložila Komisija Evropskih skupnosti zoper sodbo, ki jo je 13. decembra 2006 razglasilo Sodišče za uslužbence v zadevi F-17/05, de Brito Sequeira Carvalho proti Komisiji
(Zadeva T-62/07 P)
(2007/C 95/100)
Jezik postopka: francoščina
Stranki
Pritožnica: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: D. Martin, zastopnik, in C. Falmagne, odvetnik)
Druga stranka v postopku: José Antonio de Brito Sequeira Carvalho
Predlogi pritožnice:
|
— |
sodba Sodišča za uslužbence z dne 13. decembra 2006 v zadevi F-17/05 naj se razveljavi; |
|
— |
tožba, ki jo je vložil J.A. Sequeira, naj se zavrne; |
|
— |
odloči naj se, da vsaka stranka krije svoje stroške, nastale v tem postopku in v postopku pred Sodiščem za uslužbence. |
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
S sodbo, izdano 13. decembra 2006 v zadevi de Brito Sequeira Carvalho proti Komisiji, F-17/05, je Sodišče za uslužbence (SDU) je delno ugodilo tožbi, ki jo je vložila tožeča stranka na prvi stopnji in je razglasilo za nično odločbo Komisije z dne 13. julija 2004, s katero je bil tožeči stranki prepovedan vstop v poslopja Komisije, in odločbe, s katerimi ji je bil po uradni dolžnosti podaljšan bolniški dopust.
Komisija pritožbo po eni strani utemeljuje z dejstvom, da je Sodišče za uslužbence, s tem ko je razglasilo za nično odločbo Komisije z dne 13. julija 2004, s katero je tožeči stranki prepovedan vstop v poslopja Komisije, odločalo ultra petita, in po drugi strani z dejstvom, da naj bi sodba kršila pravo Skupnosti. Komisija zatrjuje, da naj bi Sodišče za uslužbence popačilo sporna dejstva, da naj bi pri razlagi obveznosti obrazložitve odločbe napačno uporabilo pravo in da naj bi kršilo člen 59(1), peti pododstavek, Kadrovskih predpisov. Poleg tega Komisija trdi, da naj bi Sodišče za uslužbence z razlago, ki jo je v izpodbijani sodbi podalo glede člena 59(5) Kadrovskih predpisov, popačilo postopek arbitraže, ki ga ta člen določa.