Tožba, vložena 18. maja 2006 — Omya proti Komisiji

(Zadeva T-145/06)

(2006/C 165/64)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Omya AG (Oftringen, Švica) (zastopnik: C. Ahlborn, C. Berg, Solicitors, C. Pinto Correira, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka zahteva razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C (2006)795 z dne 8. marca 2006 v zadevi COMP/M.3796, v skladu s katero mora tožeča stranka glede na člen 11(3) Uredbe ES o združitvah (1) zagotoviti Komisiji pravilne in popolne podatke v zvezi z prevzemom nadzora nad dejavnostjo precipitata kalcijevega karbonata s strani tožeče stranke od J.M. Huber Corporation („izpodbijana odločba“). Rezultat izpodbijane odločbe je bila začasna prekinitev časovnega načrta prevzema, kar je podaljšalo rok za končno odločitev o priglašeni koncentraciji z 31. marca 2006 na 28. junija 2006.

Komisija v izpodbijani odločbi navaja, da je v odgovor na prejšnjo zahtevo po podatkih tožeča stranka zagotovila vsaj deloma nepravilne podatke. Tožeča stranka trdi, da je to v nasprotju s prejšnjim pismom Komisije, v katerem je Komisija potrdila, da so bili zagotovljeni podatki popolni.

V podporo svojemu tožbenemu zahtevku se tožeča stranka sklicuje na kršitev člena 11(1) in (3) Uredbe ES o združitvah, ker (i) podatki, zahtevani z izpodbijano odločbo niso bili potrebni za presojo koncentracije, (ii) so bili zahtevani podatki že v celoti zagotovljeni pred tem, in ker (iii) v nasprotju z načelom pravne varnosti Komisija ni ukrepala brez odlašanja.

Tožeča stranka nadalje navaja, da izpodbijana odločba predstavlja zlorabo pooblastil Komisije v skladu s členom 11(3) Uredbe ES o združitvah, saj je bil po navedbah tožeče stranke glavni cilj Komisije pri sprejemu izpodbijane odločbe pridobiti podaljšanje časovnih okvirov po Uredbi ES o združitvah bolj kot pridobiti potrebnih podatkov.

Nazadnje tožeča stranka trdi, da izpodbijana odločitev krši legitimna pričakovanja tožeče stranke, da je opravila svojo dolžnost zagotovitve zahtevanih podatkov in da je bil rok za končno odločitev o priglašeni koncentraciji 31. marca 2006. Tožeča stranka navaja, da ta pričakovanja temeljijo na podlagi prejšnjega pisma Komisije, v katerem je ta potrdila, da so bili zagotovljeni popolni podatki, in na podlagi nadaljnjega ravnanja Komisije.

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL 2004 L 24, str. 1).