15.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 165/6

1)

Člen 22(2), drugi pododstavek, Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, kot je bila spremenjena in posodobljena z Uredbo Sveta (ES) št. 118/97 z dne 2. decembra 1996, je treba razlagati tako, da mora pristojni nosilec — da lahko odobritev iz odstavka 1(c) tega člena upravičeno zavrne iz razloga obstoja čakalne dobe za bolnišnično zdravljenje — ugotoviti, da to obdobje ne presega časovnega obdobja, sprejemljivega z vidika objektivne medicinske presoje kliničnih potreb zadevne osebe glede na njeno celotno zdravstveno stanje v trenutku vložitve zahteve za odobritev ali ponovitve take zahteve.

2)

Člen 49 ES se uporablja v situaciji, kjer oseba, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja potrebuje bolnišnično zdravljenje, odide v drugo državo članico in tam prejme tako zdravljenje proti plačilu, ne da bi bilo pri tem treba presojati, ali so storitve bolnišničnega zdravljenja, opravljene v okviru nacionalnega sistema, ki mu pripada ta oseba, storitve v smislu določb o svobodi opravljanja storitev.

Člen 49 ES je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da je povrnitev stroškov bolnišničnega zdravljenja, zagotovljenega v ustanovi s sedežem v drugi državi članici, pogojena s predhodno odobritvijo pristojnega nosilca.

Zavrnitev predhodne odobritve ne more temeljiti samo na obstoju čakalnih list, namenjenih načrtovanju in upravljanju bolnišnične ponudbe glede na klinične prednosti, predhodno določene na splošno, ne da bi se opravila medicinsko objektivna presoja zdravstvenega stanja pacienta, njegove anamneze, verjetnega razvoj njegove bolezni, stopnje njegovih bolečin in/ali narave njegove prizadetosti v trenutku vložitve zahteve za odobritev ali ponovitve take zahteve.

Če čakalna doba, ki izhaja iz takih čakalnih list, presega obdobje, ki je glede na objektivno medicinsko presojo navedenih dejavnikov, primerno, pristojni nosilec ne more zavrniti zahtevane odobritve, sklicujoč se pri tem na obstoj teh čakalnih list, na domnevno porušenje normalnega vrstnega reda prednosti, povezanih s stopnjo nujnosti glede na posamezne primere, na brezplačnost bolnišničnega zdravljenja, zagotovljenega v okviru zadevnega nacionalnega sistema, na obveznost zagotoviti posebna finančna sredstva za povrnitev stroškov načrtovanega zdravljenja v drugi državi članici in/ali na primerjavo stroškov tega zdravljenja s stroški primerljivega zdravljenja v pristojni državi članici.

3)

Člen 49 ES je treba razlagati tako, da je pristojni nosilec v primeru, da zakonodaja pristojne države članice določa brezplačnost bolnišničnega zdravljenja, zagotovljenega v okviru nacionalne zdravstvene službe in da zakonodaja države članice — v kateri je bilo pacientu, ki pripada navedeni službi, odobreno ali bi mu moralo biti odobreno bolnišnično zdravljenje na stroške te službe — ne določa celotne povrnitve stroškov navedenega zdravljenja, dolžan pacientu plačati morebitno razliko med objektivno izračunanim stroškom tega enakovrednega zdravljenja v ustanovi, ki pripada zadevni službi, do višine celotnega zneska, plačanega za prejeto zdravljenje v državi članici začasnega bivališča, na eni strani in višino stroškov, ki jo je nosilec te zadnje države članice na podlagi člena 22(1)(c)(i) Uredbe št. 1408/71, kot je bila spremenjena in posodobljena z Uredbo št. 118/97, dolžan povrniti v imenu pristojnega nosilca v skladu z zakonodajo te države članice, na drugi strani.

Člen 22(1)(c)(i) Uredbe št. 1408/71 je treba razlagati tako, da se pravica, ki jo ta določba daje pacientu, nanaša izključno na stroške, povezane z zdravstvenim varstvom, ki ga je ta pacient prejel v državi članici začasnega bivališča, in sicer — v primeru bolnišničnega zdravljenja — stroške same zdravniške storitve in stroške, neločljivo povezane z bivanjem pacienta v bolnišnici.

Člen 49 ES je treba razlagati tako, da ima pacient ki mu je bilo odobreno, da gre na bolnišnično zdravljenje v drugo državo članico, ali čigar zahteva za odobritev je bila zavrnjena, pa se je kasneje izkazalo, da je zavrnitev neupravičena, pravico od pristojnega nosilca zahtevati povrnitev dodatnih stroškov, povezanih s tem čezmejnim potovanjem iz medicinskih razlogov, samo v primeru, da zakonodaja pristojne države članice nacionalnemu sistemu določa obveznost temu ustrezne povrnitve v okviru zdravljenja, zagotovljenega v lokalni ustanovi, ki pripada navedenemu sistemu.

4)

Obveznost pristojnega nosilca — ki jo ima le-ta tako na podlagi člena 22 Uredbe št. 1408/71, kot je bila spremenjena in posodobljena z Uredbo št. 118/97, kot člena 49 ES — da pacientu, ki pripada nacionalni zdravstveni službi, odobri bolnišnično zdravljenje — na stroške tega nosilca — v drugi državi članici, kadar čakalna doba presega z vidika medicinsko objektivne presoje zdravstvenega stanja in kliničnih potreb zadevnega pacienta sprejemljivo obdobje, ne krši člena 152(5) ES.