11.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 60/15

1.

razveljavi izpodbijano odločbo;

2.

če je treba, zadevo vrne v odločanje Sodišču prve stopnje, in

3.

naloži plačilo stroškov Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) in/ali intervenientu.

1.

je Sodišče prve stopnje zmotno sklepalo, da je bila vloga pritožnika, v kateri navaja kršitev člena 43(2) in (3) Uredbe št. 40/94 v zvezi z izpolnjevanjem pogojev dejanske in resne uporabe prejšnje znamke s strani intervenienta, nedopustna kot nov razlog v smislu člena 48(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje. Pritožnik je večkrat navedel, da je intervenient že prej uporabljal zadevno znamko, in je zato razlikovanje med kontekstom uporabe ter resno in dejansko uporabo nepomembno;

2.

če je šlo, v nasprotju z zgoraj navedenim, za nov razlog, je bil le-ta utemeljen, ker je izhajal iz pravnih vprašanj, ki so se pojavila med postopkom, v skladu s členom 48(2), prvi odstavek, Pravilnika;

3.

se je Sodišče prve stopnje nadalje motilo v pravu, saj je sklepalo, da tudi če bi bil razlog dopusten, je pri svoji presoji omejeno na nadzor zakonitosti odločbe odbora za pritožbe UUNT le na podlagi dejanskega in pravnega položaja, kot je bil pred odborom za pritožbe. Pritožnik navaja, da gre za nepravilno razlago pravnega položaja in da je Sodišče prve stopnje dejansko zavrnilo uporabo svoje lastne sodne prakse v zvezi z dejansko in resno uporabo.