—

ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta in Komisije (KOM(2004)0370 — 14211/2004) (1),

—

ob upoštevanju zahteve Sveta za privolitev na podlagi drugega pododstavka člena 300(3) v povezavi z drugim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in členom 310 Pogodbe ES (C6-0028/2005),

—

ob upoštevanju členov 75, 83(7) in 43(1) svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A6-0011/2005),

1.

da privolitev k sklenitvi protokola;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Hrvaške.

—

ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta in Komisije (KOM(2004)0354 — 9856/2004 — 14025/2004) (1),

—

ob upoštevanju zahteve Sveta za privolitev na podlagi drugega pododstavka člena 300(3) v povezavi z drugim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in členom 310 Pogodbe ES (C6-0003/2005),

—

ob upoštevanju členov 75, 83(7) in 43(1) svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A6-0011/2005),

1.

da privolitev k sklenitvi protokola;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije.

—

ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2004)0566) (1),

—

ob upoštevanju zahteve Sveta za privolitev na podlagi drugega pododstavka člena 300(3) v povezavi s členom 310 in prvim pododstavkom člena 300(2) (C6-0022/2005),

—

ob upoštevanju členov 75 in 83(7) in 43(1) svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino (A6-0007/2005),

1.

da privolitev k sklenitvi protokola k sporazumu;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Čile.

—

ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (10458/4/2004 — C6-0140/2004),

—

ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave (1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2004)0096) (2),

—

ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2004)0367) (3),

—

ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

—

ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0002/2005)

1.

odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

Razvoj informacijske družbe in pojav širokopasovnih povezav bosta na življenje vseh državljanov Evropske unije med drugim vplivala tudi s spodbudnim dostopom do znanja ter novimi načini pridobivanja znanja in s tem povečevanja zahtev po novih vsebinah, uporabah in storitvah.

(2)

Širjenje interneta v Skupnosti še vedno občutno narašča. Možnosti, ki jih ponuja internet, je potrebno izkoristiti do te mere, da bosta vsak posameznik in organizacija v Skupnosti imela koristi od socialnih in ekonomskih ugodnosti souporabe informacij in znanja. V Evropi so se pripravila izhodišča za izkoriščanje možnosti, ki jih ponujajo digitalne vsebine.

(3)

V sklepih Evropskega sveta v Lizboni z dne 23. in 24. marca 2000 se je poudarilo, da bo prehod na digitalno, na znanju temelječe gospodarstvo, ki ga bodo sprožili novi proizvodi in storitve, močna vzpodbuda za rast, konkurenčnost in delovna mesta. Ob tej priložnosti je bila še posebej poudarjena vloga industrije vsebin pri ustvarjanju dodane vrednosti z uporabo in omrežnim razširjanjem evropske kulturne raznolikosti.

(4)

Akcijski načrt eEuropa 2005, ki razvija Lizbonsko strategijo, poziva k dejanjem, ki bi vzpodbudila nastanek varnih storitev, uporab in vsebin znotraj širokopasovnih omrežnih povezav in s tem ustvarila primerno okolje za zasebna vlaganja, odprtje novih delovnih mest, rast produktivnosti, modernizacijo javnih storitev in vsakomur dostopne priložnosti za sodelovanje v globalni informacijski družbi.

(5)

Zahteva po kakovostnih digitalnih vsebinah v Evropi, z uravnoteženim dostopom in uporabniškimi pravicami za široko skupnost, od državljanov in družbe, študentov, raziskovalcev, malih in srednje velikih podjetij (MSP) ter drugih poslovnih uporabnikov, pa do ljudi s posebnimi potrebami, ki želijo razširiti svoje znanje, ali ponovnih uporabnikov, ki želijo izkoristiti vire digitalnih vsebin za ustvarjanje storitev, postaja vse bolj očitna.

(6)

Strani, zainteresirane za digitalne vsebine, so ponudniki vsebin (vključno z javnimi in zasebnimi organizacijami ter institucijami, ki ustvarjajo, zbirajo ali posedujejo digitalne vsebine) in uporabniki vsebin (vključno z organizacijami in podjetji, ki so končni uporabniki ali pa ponovno uporabljajo in/ali dodajajo vrednost digitalnim vsebinam). Posebno pozornost je potrebno posvetiti sodelovanju MSP.

(7)

Program eVsebine (2001 — 2004), sprejet z Odločbo Sveta 2001/48/ES z dne 22. decembra 2000 (3), je podpiral razvoj in uporabo evropskih digitalnih vsebin na internetu in jezikovno raznolikost evropskih spletnih strani v informacijski družbi. Sporočilo Komisije z dne 10. oktobra 2003, ki zadeva srednjeročno vrednotenje programa eVsebine, ponovno potrjuje pomembnost delovanja na tem področju.

(8)

Tehnološki napredek ponuja možnosti dodajanja vrednosti vsebinam v obliki vloženega znanja in izboljšanja interoperabilnosti na ravni storitev, kar je ključno za dostop, uporabo in razširjanje digitalnih vsebin. To je še posebej pomembno za tista področja javnega interesa, na katera se bo nanašal ta program.

(9)

Pospeševanje zanesljivih poslovnih modelov bo povečalo kontinuiteto v okviru programa začetih projektov in s tem izboljšalo pogoje za večji gospodarski donos iz storitev, ki temeljijo na dostopu in ponovni uporabi digitalnih vsebin.

(10)

Za ukvarjanje z izzivi digitalnih vsebin v informacijski družbi se je opredelil zakonodajni okvir (4)  (5)  (6).

(11)

Različne prakse držav članic še vedno predstavljajo tehnično oviro, ki preprečuje širok dostop, uporabo, ponovno uporabo in izkoriščenost informacij javnega sektorja v Skupnosti.

(12)

V primerih, ko digitalne vsebine vključujejo osebne podatke, je treba upoštevati Direktivi 95/46/ES (7) in 2002/58/ES (8), uporabljene tehnologije pa morajo spoštovati, oziroma, če je to mogoče, povečevati varstvo zasebnosti.

(13)

Dejavnosti Skupnosti, ki se nanašajo na vsebino informacij, morajo spodbujati njeno večjezikovno in večkulturno raznolikost.

(14)

Ukrepi, potrebni za izvajanje tega sklepa, se sprejmejo v skladu z Sklepom Sveta 1999/468/ES (9) z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji dodeljenih izvedbenih pooblastil.

(15)

Dopolnjevanje in sinergijo z drugimi pobudami in programi Skupnosti mora zagotavljati Komisija, še posebej s tistimi, ki so povezani z izobraževanjem, kulturo in evropskim interoperabilnim okvirjem.

(16)

Ta sklep določa za celotno obdobje trajanja programa finančni okvir, ki predstavlja prednostni referenčni okvir v smislu točke 33 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka (10) za organe, pristojne za za izvajanje proračuna med letnim proračunskim postopkom.

(17)

Ker države članice zaradi transnacionalnega značaja obravnavanih zadev ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganih ukrepov, torej omogočiti boljšo dostopnost, uporabnost in izkoriščenost digitalnih vsebin v Evropi, in se ti zaradi evropske razsežnosti in učinkov ukrepov lažje uresničijo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega okvirov, ki so potrebni za dosego teh ciljev.

a)

pospeševanje dostopa do digitalnih vsebin, njihove uporabe in izkoriščenosti na ravni Skupnosti,

b)

pospeševanje izboljšanja kakovosti in krepitve najboljše prakse v zvezi z digitalnimi vsebinami med ponudniki vsebin in uporabniki ter med sektorji,

c)

krepitev sodelovanja med stranmi, zainteresiranimi za digitalne vsebine, in osveščenosti.

a)

sprejetja in sprememb delovnega programa;

b)

opredelitve meril in vsebine razpisov za predloge, skladno s cilji iz člena 1;

c)

ocenjevanja projektov, ki so predlagani v okviru razpisov za predloge za finančna sredstva Skupnosti, če je ocenjeni znesek prispevka Skupnosti enak ali višji od 1 milijona EUR;

d)

kakršnih koli izjem od pravil iz Priloge II.

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah na Bližnjem vzhodu, zlasti resolucije z dne 23. oktobra 2003 (1),

—

ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta ZN št. 242, 338, 425, 1373 in 1397,

—

ob upoštevanju rezultatov predsedniških volitev v Palestini,

—

ob upoštevanju izjave opazovalne misije EU na volitvah in izjave delegacije opazovalcev Evropskega parlamenta,

—

ob upoštevanju časovnega načrta pogajanj za mir kvarteta z dne 30. aprila 2003,

—

ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.

ker so predsedniške volitve v Palestini potekale zadovoljivo navkljub težavnim razmeram zaradi izraelske okupacije Palestinskega ozemlja; in ker predstavlja ključno priložnost za obnovitev mirovnega procesa in bi lahko služila kot primer za druge volitve v regiji,

B.

zaskrbljen zaradi vpliva okupacije na volitve glede omejevanja prostega gibanja tako kandidatov kakor tudi volivcev, zaradi nadlegovanja in kratkotrajnih aretacij nekaterih kandidatov, ko so skušali doseči svoje morebitne volivce v vzhodnem Jeruzalemu in zaradi resnih omejitev za prebivalce Jeruzalema, pri izvajanju svoje volilne pravice,

C.

ker so se nedavni teroristični napadi, ki naj bi sabotirali pogajalska prizadevanja, zgodili ravno takrat, ko obstaja realno upanje za obnovo političnega procesa; zaskrbljen zaradi posledic teh napadov in povračilnih ukrepov v smislu žrtev na obeh straneh, kakor tudi nadaljnjih omejitev za Palestince,

1.

pozdravlja uspeh prvih predsedniških volitev po letu 1996 in zlasti volilno udeležbo; izreka spoštovanje palestinskemu ljudstvu in oblastem za zavezo demokraciji, kar so pokazali kljub okupaciji, še posebej Palestinke, ki so pomagale zavarovati potek volitev in se množično udeležile volitev;

2.

meni, da so novi predsednik Palestinske uprave Mahmud Abas in drugi kandidati v danih okoliščinah volilno kampanjo vodili odgovorno in v skladu z mednarodnimi standardi;

3.

poziva Izrael, glede na prihajajoče parlamentarne volitve v Palestini, naj v celoti spoštuje mednarodno priznano volilno pravico vseh prebivalcev vzhodnega Jeruzalema in naj ta proces olajša na način, da bodo vse ovire iz predsedniških volitev do parlamentarnih volitev odstranjene;

4.

pozdravlja učinkovitost opazovalne misije EU ter poziva Svet in Komisijo, da za splošne volitve julija 2005 pripravita še eno misijo za podporo pluralizma in uravnoteženega dostopa do medijev za vse kandidate ter, v sodelovanju z izraelskimi oblastmi, za odpravo težav, s katerimi se soočajo Palestinci, ki živijo v vzhodnem Jeruzalemu;

5.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je znatno število članov centralne palestinske volilne komisije odstopilo v protest proti političnemu pritisku, s katerim se je skušalo na dan volitev podaljšati odprtost volišč;

6.

vabi novo izraelsko vlado in Palestinsko upravo, naj priznajo priložnost, ki so jo omogočili rezultati volitev, in naj ponovno začnejo pogajanja; poziva EU, da v okviru kvarteta, še posebej pa v odnosu do ZDA, v skladu z njihovimi dopolnilnimi vlogami v mirovnem procesu sprejme aktivno vlogo, da bi tako s skupnim ponovnih zagonom prizadevanj za mir v regiji začela novo obdobje tesnega sodelovanja;

7.

poziva Svet, visokega predstavnika za SZVP ter Komisijo, da v celoti opravljajo svojo vlogo v procesu, da še naprej pomagajo Palestinski upravi ter Palestincem in da razvijajo dialog z Izraelom, v okviru barcelonskega procesa in evropske sosedske politike ter v skladu z akcijskimi načrti, ki jih je sprejel Svet;

8.

močno spodbuja predsednika Abasa, naj svojo pripravljenost za ustavitev nasilja in pozdravlja ukrepe predsednika Abasa, kakor tudi njegovo pripravljenost za preoblikovanje in okrepitev nadzora nad palestinskimi varnostnimi silami in za polno razvijanje dialoga z vsemi vpletenimi stranmi prevede v dejanja; je prepričan, da sta polna politična podpora s strani ZDA in EU, kakor tudi aktivno sodelovanje Izraelcev, nujna za doseganje teh ciljev;

9.

poziva Palestinsko upravo, da priznajo zavezanost Palestincev demokraciji in da spodbujajo spoštovanje načela pravne države, neodvisnost sodstva, jasnejšo razdelitev pooblastil med zakonodajno in izvršno vejo oblasti, dobro upravljanje, vključno s preglednim računovodstvom, ter boj proti korupciji;

10.

ponovno izjavlja, v tem posebnem trenutku, da je rešitev spora na Bližnjem vzhodu mogoča le s pogajanjem za dosego čvrstega in dokončnega mirovnega sporazuma, kakor je določeno v časovnem načrtu pogajanj, ki še vedno velja, brez predpogojev, temelječem na obstoju dveh demokratičnih, suverenih in za življenje sposobnih držav v mirnem sobivanju z varnimi in priznanimi mejami;

11.

je prepričan, da je trajni mir mogoč le z resnično temeljitim pristopom, vključujoč civilni družbi obeh strani, ki si prizadevata za dialog; v tej zvezi poziva kvartet, da naj popolnoma izkoristi Ženevski sporazum kot dodatek k časovnemu načrtu pogajanj, in v tem okviru spodbuja nadaljevanje pogajanj med tema dvema civilnima družbama;

12.

obsoja vse teroristične napade in kakršna koli nasilna dejanja obeh strani; zahteva, da se oborožene palestinske skupine vzdržijo vsakršnih napadov in jih opominja, da vsaka oblika terorja in nasilja ne samo jemlje nedolžna življenja, marveč tudi ovira mirovni proces in slabša razmere, v katerih živi civilno prebivalstvo; poziva izraelsko vlado, da se vzdrži povračilnih ukrepov in da ustavi izvensodne poboje;

13.

poziva izraelsko vlado, da naj kot prepričljiv prvi korak pri izvajanju časovnega načrta pogajanj in resolucij Varnostnega sveta ZN na poti k trajnemu miru izvede umik iz Gaze in drugih delov zasedenih ozemelj, pri tem sodeluje in se pogaja z Egiptom, prvo sosedo, ki je odobrila ta projekt, kakor tudi s Palestinsko upravo, ob spremljanju mednarodne opazovalne misije; poziva Svet, da najde možnosti za nudenje potrebne pomoči;

14.

ponovno poziva izraelsko vlado, naj preneha s širjenjem naselbin, še posebej na območju Jeruzalema, naj ustavi gradnjo zidu in naj v celoti upošteva četrto Ženevsko konvencijo ter tako preneha kršiti mednarodno pravo;

15.

potrjuje podporo EU mirovnemu procesu in predstavlja predlog za načrt gospodarskega razvoja, ki bi ga nadzorovala EU, da bi tako regija dobila trdne temelje za blaginjo in stabilnost;

16.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Palestinski upravi in palestinskemu zakonodajnemu svetu, izraelski vladi in knesetu, vladi ZDA, vladi Ruske federacije in generalnemu sekretarju ZN.

—

ob upoštevanju členov 2, 6, 7 in 29 Pogodbe o Evropski uniji in člena 13 Pogodbe ES, ki države članice zavezujejo k zagotavljanju najvišjih standardov v zvezi s človekovimi pravicami in nediskriminacijo kot tudi k Listini o temeljnih pravicah EU,

—

ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o rasizmu, ksenofobiji in antisemitizmu z dne 27. oktobra 1994 (1), 27. aprila 1995 (2), 26. oktobra 1995 (3), 30. januarja 1997 (4) in 16. marca 2000 (5), poročila svojega Odbora za raziskavo rasizma in ksenofobije iz leta 1990 ter svoje pisne izjave z dne 7. julija 2000 ob spominu na holokavst (6),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1035/97 z dne 2. junija 1997 o ustanovitvi Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije (7) (EUMC) in njegovih različnih poročil o rasizmu v EU, med njimi poročil „Pojavne oblike antisemitizma v EU v obdobju 2002-2003“ in „Zaznavanje antisemitizma v Evropski uniji“, objavljenih marca 2004,

—

ob upoštevanju Berlinske deklaracije z druge konference OVSE o antisemitizmu v Berlinu dne 28.-29. aprila 2004 in nedavnega imenovanja osebnega predstavnika za boj proti antisemitizmu s strani OVSE,

—

ob upoštevanju izjave o holokavstu z Mednarodnega foruma v Stockholmu dne 26.-28. januarja 2000, ki je pozvala k intenzivnejšemu poučevanju o holokavstu,

—

ob upoštevanju razglasitve 27. januarja 2005 za dan spomina na holokavst v več državah članicah EU,

—

ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.

ker 27. januar 2005, šestdeseta obletnica osvoboditve nemškega nacističnega taborišča Auschwitz-Birkenau, kjer je bilo umorjenih skupno 1,5 milijona židov, Romov, Poljakov, Rusov in ujetnikov različnih drugih narodnosti ter homoseksualcev, za evropske državljane ni le priložnost, da se spomnijo in obsodijo veliko grozoto in tragedijo holokavsta, temveč tudi priložnost, da se odzovejo na naraščajoči antisemitizem, zlasti antisemitske incidente v Evropi, in se ponovno v širšem okviru soočijo z nevarnostmi negativnega obravnavanja ljudi na podlagi rase, narodnosti, vere, družbene razslojenosti in politične ali spolne usmerjenosti,

B.

ker Evropa ne sme pozabiti svoje zgodovine: koncentracijska in uničevalna taborišča, ki so jih zgradili nacisti, so med najbolj sramotnimi in bolečimi stranmi v zgodovini naše celine; ker morajo zločini iz Auschwitza živeti naprej v spominu prihodnjih generacij kot opozorilo na genocid, ki izvira iz prezira do drugih ljudi, sovraštva, antisemitizma, rasizma in totalitarizma,

C.

ker se izvajanje diskriminacije na podlagi vere in narodnosti nadaljuje na različnih ravneh, ne glede na pomembne ukrepe, ki jih je sprejela Evropska unija glede izvajanja člena 13 Pogodbe ES,

D.

ker se židje v Evropi počutijo vse bolj ogrožene zaradi širjenja antisemitizma preko interneta, ki se navzven kaže z oskrumbo sinagog, židovskih pokopališč in drugih verskih krajev, z napadi na židovske šole in kulturne centre ter z napadi na žide v Evropi, v katerih so poškodovani številni ljudje,

E.

ker se je holokavst vtisnil v zavest Evrope zlasti zaradi smrtnega sovraštva do židov in Romov na podlagi njihove rasne in verske pripadnosti, kljub temu pa rasni in verski predsodki še vedno resno ogrožajo žrtve teh predsodkov ter evropske in mednarodne vrednote demokracije, človekovih pravic in načela pravne države ter s tem evropsko in globalno varnost,

F.

ker obstaja potreba po dialogu z mediji o tem, kako lahko njihovo poročanje in komentarji pozitivno in negativno prispevajo k dojemanju in razumevanju verskih, narodnostnih in rasnih vprašanj ter k predstavitvi zgodovinske resnice,

1.

izkazuje čast vsem žrtvam nacizma in izraža prepričanje, da je trajni mir v Evropi mogoč le ob spominu na njeno zgodovino; zavrača in obsoja spremenjene poglede na holokavst in njegovo zanikanje kot sramotno nasprotje zgodovinske resnice ter hkrati izraža zaskrbljenost zaradi naraščanja števila ekstremističnih in ksenofobičnih strank in vse večje sprejemljivosti njihovih pogledov v javnosti;

2.

poziva institucije Evropske unije, države članice in vse evropske politične stranke, da:

3.

poziva Svet in Komisijo ter različne ravni lokalnih, regionalnih in nacionalnih vlad držav članic, da uskladijo svoje ukrepe za boj proti antisemitizmu in napadom na manjšine, vključno z Romi in državljani tretjih držav, v državah članicah, ter tako podprejo načelo strpnosti in nediskriminacije ter spodbudijo socialno, gospodarsko in politično integracijo;

4.

izraža prepričanje, da morajo ta prizadevanja vključevati tudi spodbujanje dialoga in sodelovanja med različnimi segmenti družbe na lokalni in nacionalni ravni, vključujoč dialog in sodelovanje med različnimi kulturnimi, narodnostnimi in verskimi skupnostmi;

5.

ponovno potrjuje prepričanje, da sta spominjanje in poučevanje bistvo prizadevanj, da postanejo nestrpnost, diskriminacija in rasizem stvar preteklosti, ter poziva Svet, Komisijo in države članice, da okrepijo boj proti antisemitizmu in rasizmu s širjenjem zavesti, predvsem med mladimi, o zgodovini in nauku holokavsta tako da:

6.

pozdravlja namero luksemburškega predsedstva, da ponovno načne zastalo razpravo o predlogu Okvirnega sklepa Sveta o boju proti rasizmu in ksenofobiji (8), ter poziva Svet, da doseže sporazum o vseevropski prepovedi spodbujanja k rasnemu in verskemu sovraštvu ob ohranitvi zakonite pravice svobode govora;

7.

poziva Komisijo, da začne pregled uporabe Direktive 2000/43/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (9), ki je namenjena krepitvi ukrepov Evropske unije v boju proti antisemitizmu, in organizira obsežno konferenco z vsemi zadevnimi akterji, zlasti političnimi predstavniki, javnimi institucijami na nacionalni, regionalni in lokalni ravni kot tudi NVO in združenji, dejavnimi na tem področju;

8.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk.