Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document C2005/057/35

    Zadeva C-524/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa High Court of Justice (England Wales), Chancery Division, z dne 21. decembra 2004 v zadevi Test Claimants in the Thin Cap Group Litigation proti Commissioners of Inland Revenue

    UL C 57, 5.3.2005, p. 20–22 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)

    5.3.2005   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 57/20


    Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa High Court of Justice (England Wales), Chancery Division, z dne 21. decembra 2004 v zadevi Test Claimants in the Thin Cap Group Litigation proti Commissioners of Inland Revenue

    (Zadeva C-524/04)

    (2005/C 57/35)

    Jezik postopka: angleščina

    High Court of Justice (England Wales), Chancery Division, je s sklepom z dne 21. decembra 2004 v zadevi Test Claimants in the Thin Cap Group Litigation proti Commissioners of Inland Revenue, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 31. decembra 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložilo predlog za sprejem predhodne odločbe.

    High Court of Justice (England Wales), Chancery Division, predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

    1.

    Ali je v nasprotju s členi 43, 49 ali 56 ES, da država članica (v nadaljevanju: država družbe posojilojemalke) ohranja v veljavi in uporablja določbe kot te iz oddelkov 209, 212 in seznama 28AA v Income and Corporation Taxes Act 1988 (v nadaljevanju: nacionalne določbe), ki nalagajo omejitve glede možnosti družbe rezidentke v tej državi članici (v nadaljevanju: družba posojilojemalka), da za davčne namene odbije obresti na posojilo, ki ji ga je odobrila neposredna ali posredna matična družba rezidentka v drugi državi članici, v okoliščinah, ko družba posojilojemalka ne bi bila podvržena takim omejitvam, če bi bila matična družba rezidentka v državi družbe posojilojemalke?

    2.

    Kako se odgovor na vprašanje 1 spremeni, če sploh:

    a)

    če posojila ne zagotovi matična družba družbe posojilojemalke, temveč druga družba (v nadaljevanju: družba posojilodajalka) v isti skupini družb, ki ima skupno neposredno ali posredno matično družbo z družbo posojilojemalko in sta obe, ta skupna matična družba in družba posojilodajalka, rezidentki drugih držav članic kot družba posojilojemalka?

    b)

    če je družba posojilodajalka rezidentka druge države članice kot družba posojilojemalka, vendar so vse skupne neposredne ali posredne matične družbe družbe posojilojemalke in družbe posojilodajalke rezidentke tretje države?

    c)

    če so vse skupne neposredne ali posredne matične družbe družbe posojilodajalke in družbe posojilojemalke rezidentke tretjih držav in je družba posojilodajalka rezidentka druge države članice kot družba posojilojemalka, vendar daje posojilo družbi posojilojemalki iz podružnice družbe posojilodajalke, ki se nahaja v tretji državi?

    d)

    če so družba posojilodajalka in vse skupne posredne ali posredne matične družbe družbe posojilodajalke in družbe posojilojemalke rezidentke tretjih držav?

    3.

    Ali bi se odgovora na vprašanji 1 in 2 spremenila, če bi se pokazalo, da je sposojanje predstavljalo zlorabo pravic ali je bilo del lažnega dogovora, sklenjenega za obid davčnega zakona v državi članici družbe posojilojemalke? Če bi se, kakšne smernice so po mnenju Sodišča primerne glede vprašanja, kaj predstavlja tako zlorabo ali lažni dogovor v okviru primerov, kot je zadevni?

    4.

    Če obstaja omejitev glede pretoka kapitala med državami članicami in tretjimi državami v smislu člena 56 ES, ali je ta omejitev obstajala 31. decembra 1993 po členu 57 ES?

    5.

    V primeru, da je katerakoli od zadev, katerih se dotikata vprašanji 1 ali 2, v nasprotju s členi 43, 49 ali 56 ES, potem je v okoliščinah, kjer družba posojilojemalka ali druge družbe v skupini družbe posojilojemalke (v nadaljevanju: tožnice) uveljavljajo naslednje zahtevke:

    a)

    zahtevek za vračilo dodatnega davka na dohodek pravnih oseb, ki ga je plačala družba posojilojemalka kot posledica neodobritve, kot odbitek od njenega dohodka, ki se ga obračuna pri davku na dohodek pravnih oseb, obresti, ki so bile plačane družbi posojilodajalki, kjer bi se ta obrestna plačila obravnavala kot zakoniti odbitki od dohodkov družbe posojilojemalke, če bi bila družba posojilodajalka tudi rezidentka v državi družbe posojilojemalke;

    b)

    zahtevek za vračilo dodatnega davka na dohodek pravnih oseb, ki ga je plačala družba posojilojemalka, kjer je bil celoten znesek obresti na posojilo dejansko plačan družbi posojilodajalki, vendar je bil zahtevek za odbitek glede teh obresti zmanjšan zaradi nacionalnih določb ali njihove uporabe s strani davčnih organov;

    c)

    zahtevek za vračilo dodatnega davka na dohodek pravnih oseb, ki ga je plačala družba posojilojemalka, kjer je bil znesek obresti na posojila družbe posojilodajalke, odobren kot odbitek od dohodkov družbe posojilojemalke, zmanjšan, ker je bil lastniški kapital vpisan namesto posojilnega kapitala, ali je bil zamenjan z obstoječim posojilnim kapitalom, zaradi nacionalnih določb ali njihove uporabe s strani davčnih organov;

    d)

    zahtevek za vračilo dodatnega davka na dohodek pravnih oseb, ki ga je plačala družba posojilojemalka, kjer so bile obresti na posojila družbe posojilodajalke, odobrene kot odbitek od dohodkov družbe posojilojemalke, zmanjšane z znižanjem obrestne mere, ki se obračuna za posojilo (ali je bilo sklenjeno brezobrestno posojilo), kot posledica nacionalnih določb ali njihove uporabe s strani davčnih organov;

    e)

    zahtevek za vračilo ali nadomestilo za izgube ali druge davčne olajšave ali posojila družbe posojilojemalke (ali tiste, ki so jih družbi posojilojemalki odstopile druge družbe v skupini družbe posojilojemalke, ki so bile prav tako rezidentke v državi družbe posojilojemalke), ki jih je družba posojilojemalka uporabila za kompenzacijo svojih dodatnih davčnih obveznosti, ki jih zadevajo odstavki (a), (b) ali (c) zgoraj, kjer bi bili drugače take izgube, olajšave ali posojila primerni za drugačno uporabo ali prenešeni naprej;

    f)

    zahtevek za vračilo neizkoriščene akontacije davka na dohodek pravnih oseb, ki ga je plačala družba posojilojemalka družbi posojilodajalki na obrestna plačila, ki so bila pre-označena kot razdelitev;

    g)

    zahtevek za vračilo ali nadomestilo za zneske akontacije davka na dohodek pravnih oseb, ki je bil plačan v okoliščinah iz odstavka (f) zgoraj, ki pa so bili kasneje kompenzirani z davčnimi obveznostmi družbe posojilojemalke;

    h)

    zahtevek za nadomestilo stroškov in odhodkov, ki so jih povzročile tožnice pri ravnanju v skladu z nacionalnimi določbami in uporaba le-teh s strani davčne uprave;

    i)

    zahtevek za vračilo ali nadomestilo za izgubo dohodka glede posojilnega kapitala, ki je bil vložen kot lastniški (ali zamenjan z lastniškim) v okoliščinah, opisanih v (c); in

    j)

    zahtevek za vračilo ali nadomestilo za vsako davčno obveznost, ki jo je prevzela družba posojilodajalka v državi, katere rezidentka je, v zvezi z domnevanim oziroma pripisanim prejemom obresti od družbe posojilojemalke, ki so bile pre-označene kot razdelitev po nacionalnih določbah iz vprašanja 1.

    take zahtevke treba obravnavati, za namene prava Skupnosti, kot:

    zahtevke za povračilo ali poplačilo zneskov, ki so bili obračunani neupravičeno, kar nastopi kot posledica in v zvezi s kršitvijo zgoraj omenjenih določb Skupnosti;

    ali zahtevke za nadomestilo ali odškodnino;

    ali zahtevke za izplačilo zneska, ki predstavlja neupravičeno zavrnjeno korist?

    6.

    V primeru, da je odgovor na katerikoli del vprašanja 5 ta, da so zahtevki zahtevki za izplačilo zneska, ki predstavlja neupravičeno zavrnjeno korist:

    a)

    ali so taki zahtevki posledica pravice, in v zvezi z njo, ki jo dajejo zgoraj omenjene določbe Skupnosti; ali

    b)

    je treba izpolniti vse ali nekatere pogoje za povračilo, določene v združenih zadevah C-46/93 in C-48/93 Brasserie du Pecheur in Factortame; ali

    c)

    je treba izpolniti katere druge pogoje?

    7.

    Ali se kaj spremeni, če so kot predmet domačega prava zahtevki iz vprašanja 6 vloženi kot restitucijski zahtevki ali če so vloženi oziroma morajo biti vloženi kot odškodninski zahtevki?

    8.

    Katere smernice, če sploh, so po mnenju Sodišča primerne v tej zadevi glede vprašanja, katere okoliščine naj nacionalno sodišče upošteva, ko je treba odločiti, ali gre za dovolj hudo kršitev v smislu sodbe v združenih zadevah C-46/93 in C-48/93 Brasserie du Pecheur in Factortame, še posebej, glede na navedbe sodne prakse glede razlage upoštevnih določb Skupnosti, ali je bila kršitev opravičljiva?

    9.

    Ali načeloma lahko obstaja neposredna vzročna zveza (v smislu sodbe v združenih zadevah C-46/93 in C-48/93 Brasserie du Pecheur in Factortame) med kakršnokoli kršitvijo členov 43, 49 in 56 ES in izgubami, ki spadajo v kategorije, določene v vprašanju 5(a)-(h), glede katerih je zatrjevano, da izhajajo iz te kršitve? Če to drži, katere smernice, če sploh, so po mnenju Sodišča primerne glede vprašanja, katere okoliščine naj nacionalno sodišče upošteva pri presoji, ali taka neposredna vzročna zveza obstaja?

    10.

    Pri ugotovitvi izgube ali škode, za kateri je lahko odobrena povrnitev, ali je prepuščeno nacionalnemu sodišču, da obravnava vprašanje, ali so prizadete osebe pokazale dolžno skrbnost, da bi se izognile svoji izgubi ali jo omejile, še posebej če so se poslužile pravnih sredstev, s katerimi bi lahko dokazale, da nacionalne določbe niso (zaradi uporabe konvencij o dvojni obdavčitvi) vplivale na naložitev omejitev, navedenih v vprašanju 1? Ali je za odgovor na to vprašanje pomembno, kakšno je bilo prepričanje strank v zadevnem času glede učinkovanja konvencij o dvojni obdavčitvi?


    Top